Št. 15.
V Gorici, dne 6. februvarja 1900.
Izhsjft trikrat na tcdon - Šestih Izdanjlh, in sicer; vsak torek, četrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerno Ii.danje pa ob 3. mi popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jenjana  ali  y  Gorici   na dom posiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6*60
polJeta .  .  I......,.*6.*.JQ i..^ ,.  3-30
četrt leta   .......3', 40 „  -,    ,   'VtO   *"
Tosajnične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 0 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A.« Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do IS. ure. Na naročila brez doposlune naročnine no Me oziramo.
-   MPBIMOBUCizhrfjatfgOdvašnofl* «SoSe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«So5a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavronfiič na trgu della Casurma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Tečaj XXX.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t J v Gorior *v L nafetr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki uiici St 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge Ječi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upvavništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
(Večerno izdanje).
»¦'¦•i m posianiec
se račumjo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loeo Goric*.
»tioriška TIskarna«« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca, še .Slovansko knjižnico«. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vnmoš.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
-Maji
Grof Alfred Coronini je poslal v »Gorici* svojim volilcem tako zahvalo:
fCe ludi veljajo Se zmiraj razlogi, radi katerih sem bil odložil mandat, in če ti'di nisem nastopil kot kandidat, ste me izvolili v državni ibor. Z ozirom na obstoječe žalostne razmere Vam ne morem ničesa obetati; gojim pa upanje, da se te vendar premenijo in da mi bo dana prilika, uspešno zastopati VaSe koristi. V tem zinislu se^Vain presrčno zahvaljujem na izkazanem zaupanju".
To je zares grofov sk a zahvala ponižnim — lakajem. Grof Alfred Coronini je milostno izvolil sprejeti mandat, kateri je bil lahkomiselno vrgel od sebe 31. oktobra, vzročivši v nafti itak dovolj ubogi deželi premnogo nepotrebnih stroškov in ves ta strašni ravs najprej za zaupnico in potem r,a novo — za mandat, — Zahvala volilcem je pa taka, kakoršno more poslati visokom/lni grof svojim lakajem. Zaslužili so jo!
Najprej pove, da veljajo Se vodno razlogi, radi katerih je 31. oktobra zbr/žal v Afriko, puslivAi Slovence popolnoma ,ia o dilu, da zaradi njega So dr. Gregorčič ni mogel bili na Dunaju in zavračati Napade in obrekovanja od strani italijanskih poslancev. Grof (!. je torej So vedno tako bolan in ne rjzunu; slovenskega jezika, da bi mogel po svoji vesti zastopati Slovence na Dunaju. Dasi pa se je mora! r. »maloštevilnimi zdraž-barji" las«!: ž;a mandat celo v ožji volilvi, vendar ga zdaj sprejme. Toda o b e 111 i volilcem pu ne more nič, in sicer ,/ ozirom na obstoječe žalostne razmere".
Tako je torej ta reč!
Visokorodni grof je zlorabil zaupanje našega naroda in sam pomagal vslvariti sedanje zares škandalozne in ne samo žalostne razmere, njegovi lakaji so mu zopet priborili mandat z nepoštenimi sredstvi — a on šele zahvaljuje »na izkazanem zaupanju", ne da bi hotel volilcem kaj obljubiti. On goji lo nado, da se t*» »žalostne razmere" vendar premene, poleni mu bo šele dana prilika, storili kaj za svoje volilce. To se pravi po domače: Ti slovenski narod, ako hočeš pri-
MARCO  VISCONTl
ZGODOVINSKI   ROMAN
Jlalijanski napisal Lommaso Grossl
(Dalj,-)
Ko je odšel oskrbnik, je začela 3iee v svoji domišljiji meriti dolge ire, katere so imele miniti. Domišljala ii je, da bojo morale biti večne, ter ni nedela, kako jih bo mogla prestati: .delo se ji je, da ne pride nikoli h concu tisti dan, da ji ne bo mogoče >rehoditi tiste puščave. Kako teško je >opotniku, ki je po dolgi in težavni ioji prišel ves vtrujen in pobit na neko 'išino, katero je že oddaleč gledal kot :onec svojega potovanja, če mu tam Irugo goro pokažejo in povejo, da je e-le ondi kraj, kamor je namenjen! V akem mučnem položaju je bila sedaj Jice.
Lauretta, ki je zapazila njeno pogost, se ji je približala, je odprla pre-
dobili mojo grofovsko milost in da se bom sploh brigal kaj za te, moraš prej uničiti vse tiste »zdražbarje*, ki se nočejo lakajski uklanjati moji volji. Ker pa nikakor ni upanja, da bi narod pobil vse »zdražbarje*, kajti njih število je naraslo nad vsa pričakovanja, zato  tudi  ni  verjetno, da se grofu
(1.  izpolni  ono  upanje, kakoršno goji...... in
zato tudi ni pričakovati, da bi novoizvoljeni poslanec sploh kdaj »uspešno zastopal koristi svojih volilcev".
Mi moramo pa .še dostaviti, da grof Coronini ne bo mogel sploh nikdar uspešno zastopati našega naroda na Dunaju. Med Slovence, med ta »Darba ren v o 1 k" je zašel po naključju, ker se je bil spri z Italijani zaradi — svojega žepa, ki tlači pa tudi nas Slovence. Našega naroda ni čislal, njegovih težav in potreb ne pozna, slovenski jezik mu je tuj! On nič slovenskega no čila, niti »Gorice" ne; ne ve nič, kaj se prav za prav godi na Slovenskem, ali pa ve le toliko, kolikor ga semtertjo pouče po- svoje razni ljudje, ki ga sicer poznajo kakor mi, a računijo ua njegovo strastno n r a v, ki odpre njegov žep v uničevalno namene zoper politiške nasprotnike, - • Kako naj tak mož sploh zastopa kor/sli slovenskega naroda na Dunaju V J
V ostalem se sklicujemo na sodbo v vseh slovenskih listih..., Isti »Pri m. List", ki mu je pripomogel do zmage dvomljive vrednosti, je dejal, da jo p o po I no m a nesposoben za poslanca. — Kako ga sodita »Edinost* in »Slov. Narod", smo že povedali. V parlamentarnih krogih na Dunaju ima grof 0. tisti malo laskav naslov, kateri so mu dali goriški Lahi že takrat, ko je smatral Slovence za »H a r b a r c n v o 1 k", t. j. Le pred letom 1891., ko seje bil vrinil med Slovence, da bo moč in vpliv državnega poslanca zlorabil za bič, kateri bo vihtel nad Italijani, ki njegovih vrlin niso hoteli dovolj ceniti....
Toda zdaj je zopet izvoljen v državni zbor. Da bo najbrže podan proti njegovi izvolitvi protest, ludi lo ga ne bo nič motilo. Računati nam je torej z dejstvom, da je državni poslanec... Mi bomo vestno sledili vsemu njegovemu   »delovanju".   Danes  smo
križani roki na mizico, na katero je imela Biče »aslonjen komolec, nagnila glavo proti njej, ter upirajo v njen obraz svoje oči, ki so izdajale veliko ginjenost, jo jo nekoliko časa prijazno in spoštljivo gledala, ne da bi kaj rekla, a potem je dejala:
« Slišite, jeden dan na vse zadnje ni cela večnost. Prešlo jih je toliko, preide tudi ta. Solnce zaide, in kadar bo Bog hotel, pride tudi zaželjeni večer. Potrpeti je treba le nekaj ur. Razumem, da vam mora biti teško, a kadar se ve !... Samo ne zdvajajte !... Če potrebujete kaj.... če hočete, da ukažem kaj prinesti.... Oskrbnik mi je rekel pri odhodu, da naj bi izvolili povedati, kaj želite, in boste koj postreženi».
Biče, ki je imela svoje misli v glavi, namesto da bi odgovorila na to, je nadaljevala glasno svoj samogovor," kateri je bila poprej v svoji domišljiji začela: «0, pa res! saj je tam tudi Lupo in oproda mojega očeta !»...
«Seveda*, je dejala dekla, pridru-živši se njenim mislim, da bi se mogla zopet pogovarjati ž njo. «Seveda. Ni treba bati se, ne! Saj ima svoje zveste ljudi pri sebi, ter je na prijateljski zemlji.   Lehko   sve   brez  skrbi.  Samo
osveOili le prvi njegov grofovski čin po izvolitvi, t, j. njegovo visokorodno zahvalo, katero je poslal svojim — lakajem. Pri-ma+fiuo pa, da boljše niso zaslužili.
Dopisi.
Iz flor. Vrtojbo. — (Občni zbor zavar. proti nezg. za gov. živino). Preteklo nedeljo po blagoslovu je bil občni zbor „zavarovalnice proti nezgodam za gov. živino« v Gor. Vrtojbi v šolskih prostorih g. uadučUelja v p. Andr. DraSČeka. Udeležencev je bilo povoljno. V odboru se ni spremenilo nič, ostal je isti predsednik Iv. Ba-lislič, župan, in tajnik g. Iv. Zorn, nadučitelj. Ocenjevalci živine so se — razun Ant. ttošljančiča, spremenili tako, da so sedaj Ant. lioštjančič, Alojzij Cernc in Miha Živic,
Hadi nezgod, ki so zadele »Zvaroval-nico" v pretočenem letu, ni veliko glavnice, vendar je čistega denarja l(i7 K 98 h, ki je naložen v »Posojilnici in hranilnici" v Šempetru.
Želeti bi bilo, da bi k »zavarovalnici" pristopili tudi kmetje iz Dol. V. 1 Potem hI se seveda ludi odbor spremenil tako, da bi bili vsi zadovoljni, Pustimo vse strankarske namene, bodimo možje 1
8 Krasa. (Volilni možje). Na Krasti, oziroma na spodnjem Krasu, je bil zavladal glas o državnozborskih volitvah vserod za dr. Slanica, razun Škrbine. Kaj je dalo povod temu. da so se izneverili, in potem volili grofa Coroninijar1 O tem hočem nekoliko spregovoriti, in oglejmo si volilne može!
Pred volitvijo v Sežani smo bili trdno prepričani, da bodo naši volilni možje gotovo volili dr. Staniča. Nad nekolikimi osebami smo sicer dvomili, ker vedeli smo, da dado svoj glas za pipo tobaka ali pa za kozarec vina, upali pa smo vsejedno, da bodo volili po vzoru odličnih rodoljubov. Ali, ža-libog, temu ni bilo tako, zakaj mnogo njih se je prodalo v Sežani za kozarec vina, akoravno so popred obljubili, da bodo volili solidarno z veščimi rodoljubi.
Pivo, v Svetem so obljuhTi vsi, da bodo solidarno volili, a volil je le jeden, za jed-nega se nam ne  zdi čudno,  ker  nima no-
potrpeti je treba nekoliko. TeSko vam je, ker ste si bili denili v glavo, da ga dobite že tu ob svojem prihodu, ali pa da pride kmalu; sicer pa, ali vam nisem že jaz prej pravila?... Toda vi se koj vjezite! Nama, ki sve tu, in ni-riiave nobenega dela, se zdi dolg čas, a kdor ima opravke, in ne more drugače.... Skratka, pomirite se do drevi. Drevi, upam, vendar da pridejo, tudi jaz jih pričakujem. O, pridejo gotovo.., toda če bi se kaj prigodilo... kdove?»...
«0, prosim te, jenjaj klepetati!» ji jo segla v besedo Biče, ki ni mogla trpeti, da bi se izrazilo, če tudi le pogojno, neki dvom, kateri je žalibog tudi ona imela. Bilo ji je kakor tistemu človeku, ki se na skrivnem boji, da ima kako nevarno bolezen, in se razljuti, če se kdo drzne le imenovati jo v njegovi prisotnosti. «Da bi ne.imel priti Se drevi! Skoro bi me pripravila ob potrpljenje*.
¦ Oprostite, nisem rekla prav, jaz tudi nisem tega mnenja.... ampak.... hotela sem reči le... če bi se tako primerilo*....
»Naj se že primeri karsibodi. Abot-nost je le misliti kaj takega, Tudi^če bi imel skrbeti za ves svet, mora priti,
benega pojma o politik?, in je prišel do volilnega moža le slučajno. Drugi pa je cerkovni starešina, in je moral plesati po godbi dekana v Komni.
V Gorjanskem je bil volilni mož župan, ki pa močno diši po L... talarjih, drugi je pa v sosedni vasi Ivanigradu, kateri se je vrinil kot volilni mož le za čast, ki ga pa stane, ker volili so ga le Gorjanci, domačinov nobeden, razun svojega glasu I Ima pa razum, in pozna razmere kot tisti, ki ga ni na svetu! Za pipo tobaka ali kozarec vina se ga spravi na Nanos I Vsi ti so se prodali v Sežani za kosilo in smodke. Tako, Krafievci, za kosilo in smodke vas prodajajo vasi volilni možje, gorje vam, ako se ne zdramite!
Grof Coronini, ali ne sme biti ponosen na nakupljene svoje volilce, ker le z denarjem in pijačo so bili podkupljeni, da so spravili Vas zopet na rakovo pot na polju nalo politike ! Vsaktori zaveden Slovenec, .ki pozna grofa Coroninija, kako je odntopil in nas pustil nu cedilu, in niti slovenski ne zna, sme zuklicati: »Sram Vas bodi, kje je vala aristokratska čast, da ste se zopet vrinil med nas, ko vam več no zaupamo, ampak Izrekamo največo nezaupanje, in s tem pa fio več, ker ste nam bil vrinjen le s pomočjo denarja!
Volftvo na Tolminskem. (Premagani smo, premagani P) O ne I To vemo mi in vedo dobro oni. Bil je pač prvi resneji spopadek, v kojem se je hinavsko združeni klerikalni in »goričanski* stranki z najhujšim naporom, zvijačo in nesramnostjo le toliko posrečilo, da nista odnesli iz lega boja razbitih glav ter da nista popolnoma propali. Število naših glasov, dasi po njih najljutejši agitaciji de-cimiranih, (primerjajte razun druzega le ostudne lopovščine, ki so nagromadene v različnih pismih, ki so zadnji čas frlela po vseh krajih goriške dežele, dalje v oni »znameniti" okrožnici in posebni izdaji Gregorčičeve »Gorice") jim imponira, jinv glasno zveni na ušesa ter pravi: To je bila Pyr-rova Zmaga! Le slepite se in tiščite si ušesa ter pišite po svojih časnikih: .Primorskem Listu" in „Gorici", češ, da je ves narod za vami. V kmelskih občinah se je popolnoma prostovoljno a nevstrašend priznala polovica ljudstva za naše, koliko čez polovico pa jih
in pride. Naj se vino nazaj, če že ni drugače. Da, rekla bi, naj še s konja ne stopi, toda pokazati se pač mora. No, bove slišali, kaj bo znal povedati ta sel... Pač dolgo se že mudi oskrbnik ž njim... Tudi ta zamuda me vznemirja. Kako, da ju ni toliko časa?*
Zakaj da ju ni? — Da bi revica vedela zakaj! — Pelagrua je ves tisti čas učil nekega malopridneža, kak(S bi se imel vesti pred njo kot Ottorinov sel, da bi jo mogla še nadaje slepariti.
Ko sta se .hudobca dobro porazu-mela, sta prišla igrat svojo vlogo.
Tisti, ki se je imel prikazati kot seJ, jo bil neki stari razbojnik, ki je bil pred leti komaj ušel vislicam. Pelagrua ga je bil iztaknil v neki koči blizu grada, kjer je biva', in se živil z beračenjem, ko ni mogel vsled starosti več ropati. Lopov je gledal križem ter je imel veliko brazgotino čez čelo in nos tja do levega očesa; imel je rudeče lase in Vudečo. brado. Koj ko je stopil v sobo, se je navlašč spodtaknil, in potem je, opotekajo se, stopal naprej.
(Dalje pride).
SOČA
je v istirii na naši strani, veste lahko sami %i, ki ste te dni obrnili vse svoje topove nad »burske" trdnjave! Kako je šele v velepo-sestvu,. v trgih in kjerkoli je, kaj slovenske inteligence! Da, kadar to resno premišljujete, ne morete niti tega več"reči, kar je izustil oni kralj v Italiji: Se ena takšna zmaga, pa sem zgubljen! — Nam se je že davno sanjalo, da pride do tega —• in zato se ne strašimo prihodnosti — a boj, neizprosen boj Vam napovedujemo na vsej Črti, dokler ne preženemo te teme, ki zastira lepo Goriško deželo. Vi ste nas izzvali. Dobro! Videti hočemo, kedo bode več trpel!
VolRve morajo biti svobodne! Vsak naj voli po svojem prepričanju! Ti, moj Bog, kako poštevajo  te  lepe   besede!   Prašali bi one volilce tolminskega okraja, ki so volili Coro-ninija, ali so radovoljno to storili? Vsaj polovica bi Vam odgovorila, da  ne. To ni naša domišljija! Govorili smo z marsikaterim Co-roninijevim volilcem, ne da bi na kakoršenkoli način prigovarjali, ker to ni bilo to pot naša naloga, ampak, da bi le zvedeli pravo mnenje njihovo. Jedni so se na primer izgovarjali (Cerkljani): »Mi bi veliko rajši volili Staniča nego Coroninija, pa kaj  hočete, Coronini in Gregorčič sta naša častna občana in pri zadnjih občinskih volitvah sta nam pomogla do zmage. Ker smo poslali Coroniniju zaupnico, primorani smo ga s*daj  nehote voliti, sicer pa— tako je"... skomizgnili so z rameni. Seveda, pravih vzrokov le niso povedali, čemu so baš zadnji   čas spremenili svojo barvo. Še največ povoda bi bilo iskati  v zadnjih dveh skrivnostnih  besedah.  Drugi so  spet rekli: Coronini je položil   svoj   mandat  — in sedaj mu moramo dati zadoščenje! (Kaj mislite kedo jim je te besede utepel v glavo? Jednemu takemu je primerno odgovoril pri-prosti volilee — kmet: »Kaj  zadoščenje naj bi mi dali grofu   Coroniniju,   ker je tako lahkomišljeno pobegnil iz državnega zbora v Afriko, baš ko ga je bilo najbolj potreba na Dunaju ?! Vam se meša; veste, kakšno zadoščenje dajo pri vojacih onemu, ki dezertira? Vstrelijo ga!   Da bi le videli vse one gospode   »nunce*  in njih pomagače,   ki   so se volilni dan drvili po Tolminu, kako so držali svoje »ovčiee" na vajetih, kakor drži zlodi grešno dušo v svojih krempljih?! lijšele agitacija, kakšna je bila?! Pač  mojstri  so Vam ti ljudje v tej stroki, vse drugače ko v svojih stanovskih dolžnostih f Posebno se je odlikoval v tem volilnem boju neki vikar S., kateri ni skrbel samo za volilce svoje  župe in okolice, marveč tudi za daljne Cerkljane, I kateri so po njegovem pritisku in priganjanju njegovega brata, M je bil obenem cerkljanski j volilni mož, volili popolnoma proti prepričanju Coroninija. No, nekaj  zasluge ima pri tem   menda   tudi   oni   »imenitni" kobariški deželni poslanec, ki je neki zadnje dni pred volitvami toli vestno meril zemljiške parcele okrog Cerkna  in  drugod  delal   svoje  pre-prijazne    —   prirojene    poklone,   da    ga pošlje ves tolminski okraj pri prihodnjih de-želnozborskih   \olitvah glede na to in druge poslanske vrline   gotovo soglasno v   »zaslur ženi" pokoj ... Giavni   voditelj  pri volitvah samih je bil vendar le prej omenjeni vikar, saj je imel za ta   dan tudi prav primeren kostum. Pri .Modrijanu"  si je bil uredil za ta dan pravi »Gorrespondenz-bureau*, brzojavke so kar frlele semtertje... Ko mu je rekel vladni  nadkomisar  v   volilni sobi: „ Gospod vikar, ako hočete  zmagati, morate agitirati, agitirati!"  (Sic!!)   Odgovoril   je:   »Oh,  kaj hočete, gospod, to ni naša navada;' ljudstvo naj  voli  po   svojem prepričanju". Splošen smeh je  sledil  temu  odgovoru.   In  poslej, poslej da bi slišali, kako je govoril pri neki priliki: Dr. Turno ne   pripoznam za nikak-šnjega moža, Gabrščeka istotako ne! Ne vsiljujem svojega  mnenja nikomur. Vendar izvolitev  Staničevo moramo   na  vsak  način preprečiti, kajti, moj Bog, kaj bi se zgodilo z nami,   ako  bi  bil izvoljen  Stanič,  kaj   z Gregorčičem, kaj s »Slogo" ? »Slogo"  moramo rešiti!" (Slogo, hm, kakšno veljavo ima sedaj, kar je postala pravo gnezdo nesloge, saj še klerikalci se ne pokorijo  njenim sklepom). Potem   pa je zavil svoje kameleonske oči proti nebu, sklenil roke in pobožno vzdihnil: »Bog nas bo vse skupaj sodil !* — (Hinavec, mogoče  misli, da si je z izvolitvijo tCoroni-nijevo priboril nebesa.) Na to je odfrčal ter dalje agitiral in pritiskal in v kratkem času je sijajno dokazal svoje mnenje o svobodni volitvi, ko je onim zjutranjim  Tonklijevim volilcem  glasovnice,  na katerih je že bilo pisano Staničevo ime za ožje volitve, kar na zidu. popravil   ter zaraenil s Coroninijevim
imenom!... No, zvečer bi jo bil vendar le kmalu skupil, ko je samozavestno, okolo 7 ure, stopil v dvorano pri »Modrijanu", zmagoslavno vihteč brzojavko, govorečo o zmagi Coroninijevi ter izzivaje kričeč: »Živio naš grof Coronini, živio Gregorčič in »Sloga"! hotel intonirati pri svojih privržencih znano napitnico. A blamiral' se je mož, kajti mogočno mu je zaoril nasproti od navzočih „Sočanov* ironični vsklik: Bog živi nemškega grofa, ki še slovenskega ne zna! Živio mame-luki! Živijo Afrikanci! — Coroninijevi oziroma Sedejevi kmetje so kar povesili glave ter zrli pod mizo: »Sram jih je bilo;gotovo se jim je vest oglasila! Njih vodja pa je dalje vihtel ono brzojavko ter jo molel »So-čanom" pod nos. — Gospod vikar, vi nesramno izzivate, to ste počenjali ves dan, a sedaj ste si še to predrznost dovolili. Mi smo zvedeli že pred pol ure za izid volitve, a nismo črhnili besede, sedaj pa pridete vi semkaj, rogat se nam! Ali je dostojno to vašega stanu?" Vskipel je nekdo iz mej ogorčenih .Sočanov". Razburjenost in nevolja je bila velika. Dobro, da se je S., ki je bil menda »v rožcah", kmalu spravil s svojo preslepljeno četo. Na to so ostali Staničevi volici sestavili ono nezaupnico na grofa Coroninija ter jo navdušeno vsi skupaj podpisal1.
Domače in razne novice.
Stalnim   uradnim ohhodnikom pri
tukajšnjem dež. odboru je imenovan g. Ant. Štrekelj.
Kako sta Coronini in »regorčIS zastopala našega kmeta. — V »Slov. Narodu" smo čitali gotovo iz parlamentarnih krogov poslano vest, kako škandalozno sta se vedla grof Coronini in dr. Gregorčič, ko je šlo v državnem zboru za to: kako naj bi se kmetu znižali zemljiški davki. — Reč je ta-le:
Z osebno dohodarino je dobila država nov vir dohodkov. Zato je vlada predložila pred 4 leti zakon, po katerem naj se znižata pa zemljiški in obrtni davek.... češki poslanec dr. K a i z 1, poznejši minister, je takrat predlagal, naj tega znižanja ne bodo deležne latifundije, t. j. taka ogromna posestva, kakoršna ima tudi grof C. — marveč ves delež od osebne dohodarine naj se o.dpiše le ostalim posestnikom. Dr. Kaizi je namreč menil, da velikaši imajo od svojih velikanskih posestev dovolj dohodkov, da jim davkov ni treba znižavati, dočim isti tlačijo male posestnike. Ako se velikaši izločijo od te nove dobrote, bi odpadle na malega posestnika precej izdatne svote, ki bi kmetu kaj zalegle....
Čujte, kako se je obnašal grof Coronini! On je takrat videl edino lesebe, nepa našega ljudstva in se je odločno poganjal proti pravičnemu predlogu dr. Kaizla, da bi sebi priboril polajšanje, dasi je neizmerno bogat. Zaradi njega je glasoval proti človekoljubnemu predlogu tudi Gregorčič — da bi se ne zameril grofu. Predlog Kaizlov je res propadel. Zato je polajšanje davkov kmetu prav neznatno, dočim vtikajo velikaši stotake in tisočake v svoj nenasitni — žep; takd tudi grof Coronini! Tako je branil Coronini le svoj e koristi, nepa našega kmeta.
Tako je povedal „Slov. Narod*. — Znano posebno izdanje »Gorice" se je na kratko, obregnilo ob to senzacijonalno sporočilo, ali hotela mu je vzeti veljavo s tem, da je rekla: »glejte, take reči pošilja celo »Slov. Narodu" — goriški hujskač. Koga je menila, ni težko uganiti. „S. Narod* vidi tudi iz tega slučaja, s kakošnimi sleparji javnega mnenja imamo opraviti.
Ono poročilo mu je došlo iz poslanskih ali njim blizu stoječih krogov, a »Gorica" vrže z nesramno predrznostjo v svet vest, da je isto poslal »Narodu* — »goriški hujskač". Temu pač ni bilo treba, pošiljati tako senzacionalnih novic v Ljubljano, marveč objavil bi jih bil lahko v „Soči" in »Primorcu", kar bi bilo nekaj izdalo, dočim je v »Narodu« le malo naših ljudi; čitalo. V soboto pred volitvijo smo ponatisnili iz »Naroda" le v večernem izdanju.
Mi vemo, da so se ostali naši poslanci škandalizovali nad vedenjem grofa C. in dr. Gregorčiča. Povsod drugot bi narod pozval take poslance na odgovor, pri nas pa.... je tako, kakor je. Večini so se pa vendarle odprle oči!
»ftoričanske* grožnje. — Da bodo videli, kako nam grožnje imponujejo, ponatisnemo iz zadnje »Gorice" to-le:
»Gabršček je sijajno propadel kljub miroljubni firmi, zato se bode pa sedaj zakadil v privatne zadeve nekaterih gospodov, o katerih samo sumi, da so v »krogugoriških rodoljubov*. Ko se je v našem listu nekoč nekoliko namignilo o mnogoštevilnih „lumparijah", da se izrazimo s »Sočo", zloglasnega Terzita, takrat je „Soča" divjala in besnela. Mi smo od takrat sem- vsa taka namigavanja opustili, molčali pa ne bodemo sedaj, ampak navedli bodemo dojpičice vse, ker bi bilo prav nespametno, ko bi imeli kakoršnekoli obzire še do znanega »rekov-njača in sleparja", da se zopet izrazimo z besedami inteligentne »Soče".
*Kar se tiče tistega »sijajno propadel", je ,Gorica* zopet čisto osamljena v taki sodbi, kakor o shodu prf Rebku. Pro-~ testujemo pa proti podtikanju, da se hoče .Soča* baviti s — »privatnimi zadevami nekaterih gospodov" itd. Njihove privatne zadeve nam niso čisto nič mari, saj vsakdo ve, da noben človek ni angelj, da bi ne bilo mogoče najti pege na njem.... Nam je za javno delovanje, za zlorabljanje javnega urada, javne službe, itd., tu imamo gradiva dovolj....
Kar se tiče pa o »mnogo-številnih lum-parijah zloglasnega Terzita", pozi vi jemo dr. Gregorčiča, semeniškega profesorja, naj pride kar na dan ž njimi v svojem listu, toda ne za hrbtom — ubogega s tavca!!
Ako zanimajo njega ali kogarkoli čisto zasebne razmere, more jih v »Gorici" objavljati.... Toda pazi naj, da govori vsaj resnico! Da se zasebne stvari zlorabljajo v politiške svrhe, ne more biti sicer nikdo zadovoljen, toda vsaj resnica bodi vse.... Laž in obrekovanje pa mora dobiti zasluženo kazen. Dr. Gregorčič sam je o svojem času učil Gabrščeka, kako se polit, nasprotnik ubije s tiskanim pamfletom, in ta praksa se nam oznanja tudi v »Gorici". Doslej je dokazala „'«or." že izborno prakso v tem ozira, da se je le čuditi, da ni prišlo še do kake nesreče, kajti krv ni voda. Povemo pa že danes, da ne bomo iskali za zadoščenje ubogih stavcev, ne Mažgona — marveč da za vse lumparije bo odgovarjal — dr, A. Gregorčič.
Znani C a hej je poslal Gab. pismo, v katerem tudi grozi kakor »Gorica*, in sicer grozi deloma Gab. in še več dr. Staniču. Njegovo grozilno pismo je jako zanimivo za presojevanje duševnega obzorja »Goričanske" klike. Ti ljudje menijo, da vejo kdo ve kake svet pretresujoče pikantnosti iz rodbinskega in zasebnega življenja, in s temi hočejo strašiti, da bi se mi ne dotikali njih javnega in službenega delovanja! Tako so slepi! Doslej je najbolj ubila »Goričansko" bando ravno taka osebnostna polemika, a še nima dovolj šole ! Torej le dalje, da bo prej — konec!
O rolitvi v Sežani ima zadnja »Gor." kar dvoje poročil... Ni čudo, saj je imela v Sežani tudi dva agitatorja, k teh dopisov bi se dalo posneti, kakor da so volilci kar besneli v oduševljenju za Gregorčiča in Coroninija, dočim je res, da je bilo od 64 navzočih volilcev 40 za Staniču, 21 za Gor., 3 za Tonklijal! — Drugi dopis obsega celih 80 vrst o jednem samem županu, g. Gri-laneu v Zgoniku; edini greh njegov je ta, ker je bil pristaš naše stranke in je svoje prepričanje tudi pokazal. Zato je »Gorica* udrihala po njem in ga smešila..., to pa v tako nerodni obliki, da mora človek vprašati : Ali je možna tolika neumnost v glasilu Gregorčič - Coroninijevim?! In ti ljudje se zgražajo, ako mi v »Soči" karamo grehe prvakov, ko oni posvetijo kar 80 vrst županu na deželi edino zato, ker ne trobi v njihov rog. — Da g. Grilanc ni nič zgubil v očeh poštenih Kraševcev, marveč še pridobil, to se umeje! Kaj govore kupljene duše, za to se pa nihče ne zmeni! —Enako smo prepričam, da hvaljena gg. Čeme ta (oče in sin) v Tomaju tudi nista prav nič •pridobila, kar pokaže bodočnost. — Iz re-čenih opisov (skrpuca nih v Gorici!) je zopet razvidno, da se s koloni pobijajo možje, ki brezpogojno ne trobijo v rog dr. Gregorčiča.
Črtice izza volilne borbe. — »Gor." pripoveduje, da je bilo na mnogih glasovnicah prečrtano ime Coronini in zapisano ime Stanič. To radi verujemo, ker za ožjo volitev je predsednik komisije delil glasovnice že z napisanim imenom Coronini. Sicer
pa smo že povedali, da 64 volilcev je Slo v dvorano za Staniča, glasov so našteli pa le 52!
Iz Loga je prejela' »Gor." od tamo-šnjega g. nunca prav zanimiv dopisič. Vidi se, da so mu znane tajnosti v županovi hiši? Ali mar hoče, da objavimo mi nekatere druge skrivnosti, ki ga prav temeljito razkrinkajo! — Nam so pa sporočili iz Loga, da sta izzvala volilna moža prav hud odpor pri ljudstvu, ki pravi, da sta zadnjič dosegla tako čast. Slišala sta prav ostre zabavljice....
Ob prvolni volitvi v R e n č a h ni dobil noben Renčan ni požirka .vina ne grižljaja , klobas, dasi so vsi že naprej sklenili, da izvole le take volilne može, ki bodo volili dr. Staniča. Da bodo izvoljeni »Sočani", je bilo že naprej popolnoma gotovo! To v odgovor »Gorici", katera naj raje dene na rešeto prvotno volitev v Lokavcu, kjer so Coron. volilci dva dni pijančevali. Da so tam zmagali naši nasprotniki, je bilo treba seči globoko v žep.
Ko so nasprotniki doznali, da vemo, kako so oni kupovali glasove ornahljivcev in takih, katerim 50 ali 100 kronic jako prav pride, velikašu pa nič ni za par tisočakov, da le streže svoji strasti, so začeli tudi oni govoričiti o—<podkupovanju volilcev. Mi pozivljemo nasprotnike, naj nam navedejo iz vseh naših občin le en sam glas, kateri je dobil dr, Stanič na nepošten način 1
Protest proti izvolitvi grofa Coroninija. — S Krasa in iz goriškega okraja so nam došli od strani volilnih mož pozivi, da treba podati na državni zbor protest proti izvolitvi grofa G. in sicer radi podkupovanja in švindlanja z glasovnicami. Mi sami imamo že nabranega precej gradiva za tak protest. Kdor še kaj ve, naj nam naznani, toda natančno in z dokazi vred. Mi predložimo vse gradivo izvrševalnemu odboru naše stranke, ki odloči, ali naj se protest vloži ali ne.
Kako se vede laška mladimi. — Pišejo nam iz mesta: Te dni sem šel po Raštelju. Pred mano so korakali 3 nadobudni laški fantički. V vsakega, če je bil njihove velikosti ali starosti in so ga srečali, so se zaleteli, ali so ga pahnili ali pa brcnili z nogo. Tako se je zgodilo tudi oni solkanski deklici, ki prodaja kruh na koncu Raštolja, čeprav jim ni storila nič. — Laški listi kriče na vse grlo, če dobe le majhen povod k temu pri kakem slovenskem otroku, o svojih, ki se vedejo najgrše, pa lepo molče I Seveda, sinovi »avite eolture" smejo početi, kar hočejo, kajti, kar delajo, če tudi se tako vedejo na ulici, kakor označemo, — vse pomeni — »civilta!"
Slutim, da tisti dečki so bili h Pa-ternolijeve tiskarne.
Same osebnosti. —Zadnji »Pr. list" v vesti „Ali ste ga slišali g. Andrejca ?!" na-tvezuje g. Gabrščeku, kakor da bi bil on pisal v »Soči* notico »Kdor ne vidi, spregleda", iz katere so,vzeli besede: »Stara je istina¦-;¦ cerkvena in posvetna aristokracija se vedno združita, kedar je treba iti nad svobodno in napredno ljudstvo*. Vest je zaznamovana zadostno z dostavkom »Pišejo nam'*, kar znači, da ni bila pisana v uredništvu, temveč smo jo dobili iz druge roke. N6, kljubu temu pravi »Pr. list* — »V zadnji „Soči" piše" (namreč g. Gabršček), prav kakor da bi moralo biti vse iz njegovega peresa, kar stoji v »Soči". Gospoda sictr to vse dobro ve, ali navzlic temu piše po svoje, da le dobi priliko, udrihniti po osebi g. Gabrščeka.
Na »katoliški podlagi" namreč je vse dovoljeno! Mi v polemiki s »Prim. listom" pišemo: »Pr. list* piše ali trdi itd. ter ne vlačimo oseb Dermastije, Pavlice itd. na dan in jim tudi ne podtikamo, da to je pisal ta in to uni. — Če pa bo »Primorski list" nadaljeval svojo prakso v osebnem napadanju g. Gabrščeka, začnemo tudi mi po* stopati po njegovem receptu. Bomo videli, kako 3e bo zdelo to prijetno preljubeznjivim gg. klerikalcem okoli »Pr. 1.".
K spovedi mora priti. — Na našo vest*pod takim zaglavjem se je oglasil gosp. kurat Roječ iz Bilj v zadnjem »Prim. listu", v katerem trdi, da naša vest ni resnična, da ni govoril v cerkvi itd. Uredništvo »Pr. lista" je prineslo njegovo izjavo, ni se pa dotaknilo našega popravka v »Soči", v katerem smo mi že sami pred »Pr. U* povedali, da oni kurat v goriški okolici ni govoril v cerkvi marveč pred volilnimi možmi. To smo lojalno popravili ter preklicali naša izvajanja k prvotni vesti pod gornjim zaglavjem. Uredništvu »Pr. 1."  mora biti  to znano,  ali je
hotoma zamolčalo naš popravek* češ, le dajrao po njih na podlagi prvotne notice, kdo pa se bo menil za popravek v »Soči*! Tako postopanje samo po sebi zadostno označuje črno gospodo, ki tiči za »Pr. 1.*. — Namen posvečuje sredstva!
Donesek k volilni borbi v Sežani. „,Edinosti" • pišejo iz^ Sežane: ,
Buren dan je bil dan dopblnilnVvdlitve. No, tudi ta dan razburjenja, jeze in strasti ni minol brez komičnih situvacij in smešnih' epizod. Takov drastično smešen prizor je bil ta, ko je neki agitator za Coroninija došel v -lieki lokal ter začei^volilceiir Staničevim z govorancijo, pripoveduje, kako da on že celih 10 let čita slovenske liste!! Ker pa ga vo-lilei poznajo in vedo, da mladi mož trpi na' tej bolezni, da vidi samega sebe vsaj za s/4 večega nego v resnici je, in ker vedo, da ta mož sploh še ie nekaj nad 20 let to grešno zemljo tlači, jim ni prav nič imponiral s svojo povdarjano 10-letno politiško prakso, marveč so ga odslovili na način, da se je kar upogibal pod tezo smešnosti in ob viharni veselosti onih, katere je hotel poučevati tudi o — učiteljski bandi. Da, dragi gospod urednik: ta srditi agitator stranke, kateri je jeden glavnih stebrov gosp. Peter iz sv. Križa, tisti patentirani rešovatelj tiči-teLjstva goriškega iz vseh bed in nadlog, je v javnem lokalu na dan volitve v Sežani po-češčal učiteljstvo z epitetom — „ učiteljska banda". Pač dokaz, kakova zmešnjava pojmov nastaja tam, kjer se politike agitacije vodijo radi osebnosti!! Radovedni smo, tla - li izvestni gospodje v -Gorici nič ne slutijo, kako jih nekateri njih pregoreči agitatorji po deželi le kompromitujejo pred razsodnimi ljudmi.
V znamenju nivnopraviiostl. — Pišejo nam; Na zgradbi nove justične palače v Gorici so opominjevalne tabele razobešene edino le v laškem in nemškem jeziku! Zakaj tako? Ali hodijo mimo nove palače samo Lahi in Nemci, ali ne gre mirno največ Slovencev? Ali moramo biti res povsodi preziram ? Če že sedaj tako delajo s slovenščino pri zgradbi na zunanjem delu, kaj bo šele v notranjih delih, kadar se otvori sodnijska palača ?! — Povsodi nas pehajo in bijojo, ali na pristojnem mestu nimamo človeka, ki bi se potei nil za nm!!
Mladina »Slov. Čitalnice" je dokazala v soboto s svojim zares sijajnim, da veličastnim plesom, da smo Slovenci v Gorici na vse strani jako napredovali. Še pred 10 leti je bilo naše društveno življenje jako revno, ker nam je nedostajalo na vsej črti svojih ljudij, posebno malo pa je bilo v vrstah raz-umništva bodisi možke bodisi ženske mladine. Kdor je pa bil v soboto večer v naši Čitalnici in je videl tisti čarobni venec naših dam, bodisi gospa ali gospic v krasnih, po večini prav dragocenih toaletah; kdor je opazoval njih gracijozno kretanje, ljubko in neprisiljeno konverzacijo vseskozi v lepi slovenščini, opazovaje duševne in telesne lepote tega našega »krasnega spola", odetega in razodetega v toaletah po velikomestnem uzorcu; kdor je videl tisto čvrsto četo našega možkega naraščaja v živahni zabavi z zgovornimi damami bodisi na parkeki; aH v buffetu — to je prišel do prepričanja: da ves ta veseli pojav ima globoke korenine v našem društvenem in gospodarskem napredku goriškega Slovenstva in da imamo pričakovati v takem znamenju z vso gotovostjo boljših Časov....
Vsi čitalniški prostori so bili bogato ozaljšani z zelenjem in drugimi dekoracijami. Plesna dvorana je bila premenjrna v diven raj razkošne Terpsihore ob čarobnem svitu Auerjeve luči.... V igralni sobi je bil dobro preskrbljen buffet, kjer sta gostom stregli dve ljubki Sokolašici.
Došlo je tudi nekaj gostov iz Tolmina (sodnik Primožič in Sol. nadz. Lasič s sop.), iz Ajdovščine (rodbine Bianchi, Jochmann,...), iz Kanala (notar Lokar), iz Trsta štirje gospodje itd. Od goriških prvakov in narodovih zastopnikov je bil zopet le dr. Turna s soprogo....
Plesovodja je bil g. Milan I v a n či Č, ki je vodil četvorke in prav šaljiv kotiljon. Tudi ta večer se je izkazal izbornega reditelja in voditelja tako sijajno vspelega plesa. Hvala mu!
Zabava je trajala še čez 5. uro zjutraj. Vsakdo se je kar čudil, kako so mu hitro minevale ure in je prišel čas, ko se je bilo treba ločiti. Ni bilo drugače! Jutranja ura nas je razgnala — ali dala nam je seboj prekrasne spomine na ta najveličastniši ples v naši Čitalnici.
Lahonski »Friuli Orientale", ki je be- i dasto kvasaril o „plesu kuharic", bi gotovo bledel od samega oduševljenja, ako bi mogel poročati o kakem podobnem plesu med goriškimi Italijani. Oni sami ne morejo spraviti skupaj tako krasne, tako izbrane družbe. In to je naš ponos, naša nada za prihodnost 1 Hvala prirediteljem, ki so nam oskrbeli ta -prekrasen- ¦voftpgrJTruda in skrbij ni bilo malo — tak vspeh pa 'je najboljše plačilo. Hvala!
Bralno društvo BJubilej" v Mar-hlujali vabi na plesni venček, kateri priredi dne IS. februvarja 1900. v zaprtih prostorih gosp. Urdiha št. 27. Društveniki plačajo vstopnine 1 krono, nedruštveniki vsako točko 20 vinarjev. Začetek točno ob 3. uri pop. ter traja do 10. zvečer. Pri plesu svira domača voj. veteranska godba. Odbor.
Brejsko bralno hi pevsko društvo „ Čitalnica" vabi na plesno veselico, katero priredi dno 11. februvarja t. 1. v dvorani gosp. Franceta Furlana (»pri Rebku") ob 3. uri popoldne. Vstopnina 2 kroni. Čisti dohodek je namenjen ^Šolskemu domu". — Z ozirom na dobrodelen namen to veselice se preplačilom ne stavijo moje. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
»Gospodarsko bralno društvo" v Cerknem vabi na občni zbor dne $5, februvarja t. 1. ob 2. uri popoludno. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov, 2. Poročilo tajni-kovo in blagajnikovo. 3. Razni nasveti. — K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
Razgled po svetu.
Mlulsterstvo Ktfrber In ml. — Znano je, da sedanji ministerski predsednik je bil *luša bivšemu Glarvjevemu ministerstvu, in kaj je pomenilo za nas to ministerstvo, tudi vemo. Njegovo nalogo v širšem pomenu je prevzel KOrber. Če smemo verjeti nemškim listom, čakajo naš še hujše preskušnje kakor pod Clarvjem. Ako se Slovani ne udajo nemškim zahtevam, ter ako ne pride do sporazumljenja med Nemci in Čehi, so odpravi uslava in no njeno mesto bi stopil absolutizem, to se pravi; nemška birokracija bi učila Slovane pameti! Načelo večine, na katerem edino je mogoče mislili obstoj konstitueijo-nalizma, tepta manjšina, in ministerstvo jej gre pri tem celo na roko. — Korber skuša združiti nemške s/tranke v jedno vrsto, kar se kaže pri zapofietih konferencah, Čehe pa bi rad razdelil na dva tabora tako, da o češki bi se posebej obravnalo, o Moravski pa zopet posebej, ker na ta način bi se ložje doseglo, da bi prodrl nemški iipliv na obeh straneh. — Kakor vse kaže, smo Jugoslovani pri tem perečem vprašanju izvzeti, in jezikovno vprašanje se ima rešiti le za severni del države, naš južni ostane zopet pozabljen. Kako je to ? Čehi sodijo vso reč prevečjed-nostransko, drugi Slovani pa se premalo brigajo, da bi se v sedanjih toli važnih časih rešilo jezikovno vprašanje hkratu za celo državo.
Ako pride do sporazumljenja med Čehi in Nemci, v katerem slučaju ostanemo mi zadej praznih rok, ali pa, ako pridemo do absolutizma, kolikor toliko krivi bomo tudi mi sami! Najivna, počasna politika južnoslo-vanskega kluba ne more doseči drugega vspeha nego smešnost na zgoraj, neupoštevanje med zavezniki in nezaupnost na vzdol. Res, da so v tem klubu možje, kine zaslužijo takih očitanj, ali, žal, so tudi, ki to zaslužijo, in tem bolj. ker se nam dozdeva, da baš tisti življi nekako odločujejo v klubu!
Te misli smo posneli po »Slav. Echo*.
Volitev žnpana v Pragi. — Včeraj končno je bil izvoljen županom dr. Srb, Staročeh. Dobil je 43 glasov, dr. Podlipnv pa 41.
Stavke. — Položaj v ostro vsko-karvin-skem okraju je nespremenjen. V Falknovu dela 1600 delevcev, v stavki jih je okoli 4200. Na dan odpravljajo po 127 vagonov premoga. V rudnike Litnitz in Boden je bilo sprejetih 100 italijanskih železniških delavcev. Vrše se shodi. V okraju Humutov-Ousti delajo v 30 rovih. Mir se ne kali nikjeri.
Železniško ministerstvo je dovolilo za tekoči mesec za prevoz drva določila najnižje izjemne tarife, Dalje je povabilo uprave zasebnih železnic, da na sličen način podpirajo promet z lesom za kur!avo. Podobno je ukrenila tudi uprava ogerskih drž. železnic.
Spravne konference so pričele včeraj. Korber je povdarjal potrebo miru; če se tudi ne pride takoj do polnega sporazumljenja, ve.ndar se ugladi  pot do istega pc\ konfe-
rencah. Lngel je rekel, da Čehi so pripravljeni, pogajati se pošteno, jezikovno vprašanje pa treba rešiti hkratu za vse jezikovno mešane dežele* — Konference se vršč za Češko in Moravsko posebej.
Zadnji poskus. — Spravne konference, katere se vršd, so zadnji poskus, spraviti Nemce in Čehe jdo sporazumljenja ter ustvariti položaj, v katerem bo mogoče drž. zboru redno delovati. Malo jo upanja, da bi se to izvršilo, zato nam zre nasproti absolutizem. — Čujejo se tudi mnenja, da v sTučaju, če ostanejo konference brezvspešne, se razpusti državni zbor ter bi se vršile v najkrajšem času potem nove volitve.                         /
Državni zbor bo sklican baje že okoli 15. t. m. — Kaj se vse zgodi dotle, kdo to ve, slutimo pa, da s konferencami ne bo nič! — Vsekakor stojimo pred važnimi dogodki v našem parlamentarnem življenju, zato pa je nam potreba na pravem mestu mož, navzetih novodobnega duha, ne pa srednjeveških grofov!
Rusija. — Ruski list »Kraj" piše, da naučno ministerstvo je izdalo ukaz, pc katerem se uvede na vseh srednjih šolah na Poljskem-Ruskem poljščina kot učni jezik. Poljski profesor Lugin je pozvan, da v družbi s knezom Imeretinskijmn pomaga carju Nikoli II., uvesti mod Poljake takozvani »novi kurz", to je olajšave v narodnem pogledu.
Rusiji se je posrečilo skleniti s Perzijo finančno pogodbo. Ponujala jo pogodbo tudi Angleška, ali Rusija jo je izpodrinila. Svoj finančni upliv bodo vedeli Rusi izkoristiti tudi v politiškem pogledu. Rusija pridobiva vedno več veljave v Aziji, dočim Angleška krvavi v južni Afriki, in poleg nesrečne vojne izgubiva še tla svojemu uplivu v Aziji.
K jezikovnemu vprašanju. — »Sla-vlsehes Echo" prinaša iz peresa g. B. članek pod takim naslovom, ki je posvečen italijan skemu »Indipendente*. V članku jo govora o znanem prinosu vit. Rinaldinija k jezikov* nemu vprašanju kateri je bila priobčila »Triest. Zeil." in v katerem je bilo čuti o jezikih v primorskih deželah.
Konec članka se glasi: V Primorju torej so Slovani in ti se štejejo srečne, ako jih hočejo 'poslužili odslej slovansko! Razvcn Slovanov so še Italijani, ki imajo iz zgodovinskih in dejanskih vzrokov do obstoja isto-tnko pravico' kakor Slovani. Slovansko in italijansko, torej dva jezika; kje sta pa druga dva ? Ob čepiškem jezeru prebiva kakih 200 Rumunov, ki govore hrvatski, in v Čičariji žive Čiči, ki govore tudi slovanski. Tedaj: slovanski, italijanski, rumunski  in čičevski?!
—  Oprostite, to je le neslana šala! Rumunski v Primorju ni deželni in tudi ne okrajni jezik, čičevski pa sploh nikdo ne govori. Slovansko in italijansko vprašam še enkrat: kje sta pa druga dva jezika? Četrtega res ni, ali
—  tretji!?... Kaj bi se zgodilo z nemškimi uradniki, ki   imajo  po stari  navadi
najboljša mesta v službah zasedena-----------
Oprostile, Nemci so Primorju kakor v Trans-valu Angleži.
Vojna v južni Afriki. - Razni nemški listi prinašajo vesti, kako postopajo Angleži z ujetimi Buri. Skruncnje burskih žena na živinski način, mučenje starčkov in otrok, kruto ravnanje z ujetniki, oropanje ranjencev, najgrše počenjanje z ujetimi in ranjenimi častniki, tatvine, ropi itd. — to so še najmanjši zločini v tej vojni, v katerih se kaže vsa brutalnost in živinska, priprostost angleškega vojnega vodstva; vse to pa je jako značilno za duh in za mišljenje v angleški armadi. Čudno le, da doslej se še ni vzdignila nobena velelast proti takim krutostim v interesu civilizacije in človeškega čuta.
Buller bi bil zopet na severni strani Tugele ter bi korakal proti Ladvsmithu; tako se da posneti iz brzojavke od 4. t. m. Iz Ladvsmitba brzojavljajo, da čujejo Bullerjeve topove. Podrobnih poročil pa ni; menda čakajo ."njimi, 'inse osvobodi Ladvsmith. Buri so zbrani zopui v velikem številu pred La-dvsmiihom; prebivalci so pripravljeni na napad.
des Vertrages mit Italien, sonderri der Meist-begfinstigungskl ausel*.
Navevši še nekolikorazjogov, .koncesije*
»Glasoval o bom za trgovsko pogodbo brez vsakega popravka. In svest sem si, da bom narodu v naši deželi veliko uslugo storil".
Vendar je pa predlagal resolucijo, v kateri pravi, da naj bo vlada našemu vino-tržcu in vinogradniku na pomoč pri dopravi vina z ozirom na izvoz (»durch Gewahrung, bezw. Ervvirkung von Frachtbeg&nstiguhgen far die zur Ausfuhr bestimmten Weine*), pri prodaji na zunanjem trgu (»durch Fčrde-rung des Verkaufes oesterreichischer Weine auf dem auslaendischen Stopelplatze des Weinhandels") in končno z denarno podporo (»durch Ergreifung ausreichenderMass-tfegeln und Vervvendung grčsserer Geldmittel zur Bekaempfung der immer weitere Gebiete erfassenden Phyloxera-Invasion").
Od tedaj so se razmere v naši goriški deželi korenito izpremenile. Sedaj ne gre iz naše dežele prav nič več vina preko meje, nasprotno pa prihaja premnogo italijanskega vina k nam ter tako dela našemu vinu nevarno konkurenco. Pozornim nam je biti Se na to, da avstrijsko-ogerska vinoreja nikakor ne more tekmovati z italijansko. V Italiji se je še prav malo pokazala trtna us; v Italiji je obdelovanje vinogradov primeroma prav lahko delo; zemlja je tam rodovitna in gnoja ne potrebujejo skoro nič, In če še pomislimo, da so italijanska vina iz vzrokov, ki so vsakomur znani, precej silnejša od naših, razume se, kako zelo nevarno konkurenco morajo delati našim domačim pridelkom. Nekateri avstrijsko-ogerski volotrŽci z vinom ne rabijo italijanskega vina samo za primeso domačim vinom, ampak ga umetno pre-krsčujejo v vina z domačim okusom. Neki gospod iz vipavske doline, katerega je mej drugimi »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" pozvalo, da pove svoje mnenje o vinski klavzuli, nam je pisal sledečo: »Vinska klavzula škodi po mojem mnenju vinogradnikom, ker je vsled nje Italija preplavila nato državo, v prvi vrsti in skoro izključno le naše južne kraje z italj. vinom, in to z vinom dvojbene provenijence, da domače vino zaostaje, ker ne more v ceni tekmovati z italj. vinom, kajti Italija ima bogate letine, pridelovanje jo silno malo stane, dočim je naše južne kraje trtna uš uničila, a ameriški pridelki so neznosno dragi, in doslej še tako pičli, da jih ne more kmet za slepo ceno italj. vin zametati. Žalostna, a naravna posledica temu je, da so začeli naši kmetovalci v ti stiski — živeti vendar morajo — petijotizirati, kar se mi zdi največja nesreča za naše vinarstvo. S tem upajo namreč tekmovati z italj. cenimi pridelki".
Iz tega je razvideti, da je vsled takega ravnanja posledica ta, da je vse polno vina pod imenom wdomači pridelek" v trgovini, in da se pod to firmo veliko mnoštvo vina prevaža celo drugam kot pristen domači pridelek. Umevno je, da je to na kvar našemu imenu.
Refemo v kratkem: posledica vinske klavzule je, da hira naše vinogradništvo, da naši ljudje izgubljajo veselje do tega dela ter se uničujejo. Na nas samih in posebno še na naših poslancih je, da se potegnemo za svojo vinsko kupčijo, kakor pri c. kr. trgovinskem ministerstvu samem, tako tudi v drž. zboru na Dunaju. Treba bode na vsak način izvrstno zbranega materijala, s katerim bodo naši zastopniki poslužili vladi v njeni večini, katera bode gotovo citirala mnenje grofa Franca Coroninija.
Z ozirom na vse to Vas je, čislani gospodje, »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" pozvalo k današnji anketi, iz najrazličnejših krajev, da poveste svoje mnenje o 5. točki odstavka III. pogodbe Avstro-Ogerske z Italijo".
(Konec pride).
Anketa o vinski klavzuli.
(Dalje). »Prišedši zopet na svojo dumoviuo", reči moram, da so za časa, ko je bila nizka eolnina, vina naše dežele v italski Friuliji imela zagotovljen trg (einen gesicfeerteri Marktabsatz), in  sicer   ,zwar» nicht infolge
Pri nikakl rodbini ne M smoli pogrezati najboljših dveh ljudskih n domačih sredstev, ijamreč: Dr. Rosa balzam za želodec in pražko domače mazilo. Ista se dobita -$udi v goriških lekarnah.
»Slavisches (Echo"
tednik, pisan v nemškem jeziku, izhajajoč na l>unaju, si je postavil nalogo, pospeševati slovansko vzajemnost ter vestno informovati neslovanski svet o politiškem in kulturnem življenju Slovanov v Avstriji. Naročnina: celoletno 12 K, poluletno 6 K, četrtletno 3 K. Inozemstvo: celoletno 14 K.
Naslov    uredništva    in   upravništva: Wlen X, Eugengasso 37.
•r
Or. Rosa balzam
zi želodec
Prtih MSn maiib
H
«<1 iz lekarne B. FRAGNER ja v PRAGI [>
je sploSno, že 30 let znano dom«.--------:-----'
katero j.ospe5uJe tek, olajšuje prebaveiin lehko odvaja. Pri rednemu vpornbljanju ojaenje prebavne organe in drži v pravem toka.   ^ Velika*teWen.1 gld., mala 50 kr. S po5to20 kr. vec.
je staro, najprej v Pragi nporabljevano Iiteno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje  neeislobe  ter ublažujoče deluje   na
vrofino.ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več.
priznano   zaščitno   znamko.
|Iieia.i»Mii|a: Lekarnah. FRRBUER-ja, c kr. dvornega zalaiatelja „pri črnem iria« v Pragi, llfi                                   ^    Mala strana, na vi|li Spiraerive »lice.
notem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pL Gironeoli. p- »nevno nuj^ilja^ P* poŠti.-Zaloga v ^eh lekamah Avsti-cOgerske. *~*
Dobi
se
povsod
pripoznano najboljo sredstvo za čiščenja zob.
Novoporočencl pozor!
Štejen si v čast naznanjati siavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, giavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Goriei, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeoli je ve.
•¦V zalojri ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodemejih slogih, posebno spalne jedilne in poaetne sobe so po NemSkem slogu odlikovanih Crnlgojevih delavnic v ulici Ponte nuovo in tia Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zalopa podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor; taolelne mizice, razlir-na obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulnjda, posebno za jedilne sobe. RInzine iz .strune, afrifike trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije.
Reči, katere so ne nahajajo v ».»logi, preskrbijo m po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje- se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
i©e0s@se©@@@e^@&ee@^iee«i
Št. 36.
Razpis dražbe.
Dne  12.  februvarja t. 1. .se odda v občinski pisarnici v Št. Andrežu pri Gorici na javni dražbi od 10—1 i. ure predpoldne gradnja  nove  tuk. eerkve. Delo  je  cenjeno na 32.929  gld. 33 kr. -- Gradbeni načrti in pogoji so razgrnjeni ob uradnih urah v obč. pisarnici v št. Andrežu do dneva dražbe. Vsak vdeležitelj dražbe moral bode položiti dražbenl komisiji 10% varščino. Županstvo v Št. Andrežu 22. januvarja 1000. Župan: L n t m a ii.
lfc,i^*^»^***^^-*W-ff^^^^^^
kamnosek
v Gorici na Franc-Jožefovi cesti šiv. 33.
Zaloga nagrobnih spominkov vseh slogov
po ugodnih cenah 0p- od 8 do 200 gld. -»Asi
Via Giardino 8
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča
priatnabela     AJMjom      briških, dal
in črna vina    ^FlJmM     matinskih in
iz vipavskih,     «4p«j&"        i s t e r s k i h
furlanskih,           «T          vinogradov.
Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 06 itrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poltena.

'$)L Naznanilo. $|L
Slavnemu občinstvu in p. n. trgovcem vljudno  naznanjam,  da sem  ustanovil in otvoril  čls«o veliko tvorniško podjetje pod firmo
I. slovenska mehanično - avtomatična tvornica tkanin in SSS Dragotin Hribar
I^ubljana

Tržažka cesta štv. 57   twr*   Ljubljana
Ta tvornica je opremljena z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno silo, tako, da mi jo moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tucalov vsakojaklh nogavic od prtprostlh do najfinejših za gospe In gospode, otroke itd.
Izdelujem pa tudi vse druge izdelke iz volne in bombaževlne in sicer: Jopiče, obleke za otroke, rute za na glavo in za ogrinjati, rokavice, stučke, telovnike za gospode kakor tudi vse potrebščine za gospode biclkliste.
Tvornica je postavljena na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi tvornicami bodi glede izdelka kakor tudi cene.
Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotovljam, da bodo postrežem v vsakem oziru najpošteneje.                                                                                          -^           ,.      ....
Dragotin Hribar.
Gospode   trgovce prosim,  da pri letošnjem  naročevanju jemljejo ozir na gorenje obvestilo in ker potovalec z vzorci ne more biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kedo želi kak »en vzorec,  prosi se, da ga vpošlje,   napravi  se takoj  protivzorec s ceno; naročiti pa se mora najmanj 10 tucatov.
.»'»»»»»»»»»»»»»»»»»W»i»»»»»»^
1»
lis*
jr#^#^^
Tiskarna ustanovljena ieta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami.     |   «
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23. ,   Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po posti od 5 klg. naprej. OMjubnje točno in hitro postrežbo.
Zeta 1881. v 6oriri ustanovljena tvrdka
i (nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. dubovžčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev,, za mrtvaška potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav, občinstvu tudi svojo S. d.) .           tiskarno črk na perilo.               ,(P. ci.
»Salonska knjižnica"
„5loYanska K^mca".       ¦,knjižnica za mladmo".
„primorec".           „S0ČA".            »Kažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRŠCEK, zaloga vsakovrstnih izptovljenib tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade
v "Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tis ek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-nl papir z natisnjeno  tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vlzitnice s primernimi zavitki in elegantnimi ikatljicaml.
.Gskovine po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče tiskovine ima tiskarna izgotovljene v zalogi:
Za županstva: Spisek za voiilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnienr dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilr.i list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za eerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testira, matrim., Fides mortis et- sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in ital. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. '
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, pla-#toe naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako narošilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se ugotovi v teku 1                                          8$ ur.
zalogi „ioriške fiskarne" i labFšček
izšle knjige Za Slovenke priredil Si-
»Ittaterino delo za Boga in domovino", _
mon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr.
»Zgodov. Brtiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutsir. Cena s poštnino 55 kr.
»Venee Slovanskih povesti". Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega m hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr.
Simon Cregoršieeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr.
Ant. funtka izbrane pesmi.  Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliaruzzi-Kritanovs poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr.
Anton Klodišev »Vtaterin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr.
„€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", aH  košček zgodovine
foriškega e. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. MaraSic, Cena s po-tnino II kr.
»Slovanska knjižniea". Izhaja 15. dan v meseca. Do konca leta 1898. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. 1-80.
»Knjižnica za mladino", izšlo je 84 snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 15 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po tO kr. —
»Salonska knjižniea", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!'* stane broširan gld. 1*10, vezan gld. 1'60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine,
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1'30.
»Bole noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr.
»Bon-Kur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 130.
»Kako je ravnati z mlekom f" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 10 iztisov gld. 1.
Trdo vezan gl«. 1-90.
Mehko vezan gld. 1*60.
pjniHOM PyCCEO-C;iOBHHCKlfi   (kOBAPB
(Ročni Rusko - Slovenski Slovar)
IN
Kratka slovnica ruskega Jezika
(KpiTKaa rpaMMfrrima P^ccuaro HaHKi) V kratkem izide „Siovensko-rtiBkJ Blov«*r" in MruBko-slovenBka slovnica"