26 Sergij Vilfan Predpisi o obleki in blagu v policijskih redih 16. stoletja Sergij Vilfan Razlike, ki so jih razni družbeni redi uvedli med ljudmi, so imele za po- sledico tudi razlikovanje prebivalstva po obleki glede na družbeni položaj vsakega posameznika. Obleka je bila pač najobičajnejši in najvidnejši način zunanjega razlikovanja ljudi po socialnem položaju in poklicu.* To raz- likovanje je zapustilo svoje sledove tudi v ljudskem izražanju, ki je na primer v preteklem stoletju razlikovalo med »žametasto« in »prteno gospodo« — tedanjimi podeželskimi veljaki.-' če posežemo v starejšo zgodovino, nam pravni in družbeni pomen obleke dokazuje njena vloga pri ustoličenju ko- roških vojvod. Klasifikacija ljudi po obleki je bila uzakonjena tudi v pravnem redu vsake dobe. Tako omenjajo viri, da je že Karel Veliki določil, kakšno obleko smejo nositi kmetje." Tudi pozneje so izhajali številni oblačilni redi.' Potreba po zapisu pravil za oblačenje je prišla znatno do izraza ob novih gospodarskih pogojih 16. stol., in to tudi v naših krajih.^ S pojavom novih produkcijskih načinov, zlasti z razvojem manufaktur v zapadnejših deželah in na Češkem, z večjo vključitvijo gospodarstva naših krajev v ev- ropsko gospodarstvo in z naraščajočim vplivom denarnega gospodarstva in meščanstva, se porazdelitev materialnih dobrin ni več popolnoma ujemala s prejšnjo, na fevdalnem redu temelječo klasifikacijo ljudi. Posledice tega razvoja so se pokazale tudi v omenjenem razlikovanju ljudi po obleki. Kdor je v novih, zanj ugodnejših gospodarskih razmerah prišel do večjega bo- * Prim. Aleksander Hudovernik, Pravm običaji slovenski, SP, III, 18S3. - Janko Polec, Križnikovi odgovori na vprašanja v Bogišdćevem »Na- putku«, Razprave pravnega razreda .4ZU, III. str. 195. — Prim. Kocbek- Sašelj, Slov. preg., str. 156. " Viktor O e r a m b , Steirisches Trachtenbuch, I. 250. ' Isti, II, 547. ' To ne pomeni, da je razkošje v obleki le posebnost 16. stoletja. Za 14. in 15. stoletje primerjaj Geramb, n. d. 261, 288/9 ter posebej za slovenske kraje Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944, str. 30 in zlasti 47 ss, kjer obravnava življenski standard kmeta v tej dobi. Noša in policijski redi 16. stol. 27 gastva, ta je stremel za tem, da bi si nabavil tudi bogatejšo obleko iz dragocenejšega blaga in z razkošnejšimi okrasi. Nosilci obstoječega reda so potrebo po pravni zaščiti tega reda čutili, niso pa mo'gli odstraniti gospodarskih vzrokov teh pojavov, marveč so' se borili proti posledicam samim. Kot sredstvo so jim rabili zlasti policijski redi, ki na ta način postanejo zanimiv vir za zgodovino noše in to predvsem za 16. stoletje. Pomen policijskih redov za zgodovino noše je spoznal že Geramb,^ ki navaja besedilo dveh policijskih redov (iz leta 1552 in 1577) ter iz njih izvaja zaključke za tedanjo nošo. Ker pa s tem še daleč ni izčrpal razpoložljivih virov, bomo skušali sliko dopolniti z drugimi policijskimi in sorodnimi redi, ki so v 16. stol. veljali v naših krajih, ter z hstinskim materialom v zvezi z nastankom teh redov. Čeprav namreč večina predpisov daje le okvirne določbe za vseh pet nižjeavstrijskih dežel (t. j. razen za slovenske dežele tudi za Gornjo in Spodnjo Avstrijo), nam bo ohranjeno listinsko gradivo pripomoglo k temu, da bomo podatke konkretizirali za Štajersko in Koroško ter posebej za Kranjsko, zlasti pa, da si bomo mogli pridobiti dokaj zaokroženo sliko o blagu, ki se je uporabljalo za oblačila. Pri tem bomo glede na potrebe naše etnografije upoštevali predvsem kmečko prebivalstvo, deloma meščansko, ostalo pre- bivalstvo pa le, kolikor je po'trebno za dopolnitev slike. Vrstni red obravnavanja bo naslednji: v prvem delu — kronološki pregled virov z njihovo bistveno vsebino in podrobnejšo navedbo predpisov glede noše podeželskega prebivalstva ; v drugem delu — sistematični pre- gled dobljenih zaključkov. Navedba virov, kratek opis. njihovega nastanka in bežna navedba njih vsebine v prvem delu tega članka — čeprav bo morda mestoma presegla okvir, postavljen v naslovu — ne bo odveč, ker so policijski redi za etno- grafijo tudi v več drugih pogledih, in ne le za zgodovino noše zanimivi, v pravni zgodovini pa doslej malo obravnavani. Zadošča, če omenimo, da se v Dolenčevi pravni zgodovini slovenskega ozemlja' citirajo policijski redi nemškega cesarstva, ki v naših krajih niso imeli neposredne veljave, skoraj ne omenjajo se pa policijski redi za naše dežele. I. 1. Vrsto oblačilnih predpisov 16. stol. začenja v naših deželah Ma- ksimilijanov deželni red,^ sestavljen na zboru odposlancev vseh gornje- in nižjeavstrijskih dežel, o katerem pa je dvomljivo, ali je bil sploh kdaj proglašen za obveznega. Važen pa je v toliko, ker nam prvič prikazuje stanje pred letom 1519, drugič pa, ker v tem redu srečujemo že nekatere sestavne dele poznejših policijskih redov: prepoved napivanja in preklinjanja, " N. d. I, 351 s. ^ Metod Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935, zlasti str. 240 in 373. ^ Staa. arh. v Ljubljani, fase. 28 Sergij Vilfan predpise o trgovanju in pod. ter poglavje o obleki (von wegen der klay- dungen). Osnutek navaja sledeča glavna razloga za izdajo predpisov o oblačenju: preprečenje odtoka denarja iz dežel in varovanje razlik med stanovi. Plemičem — nevitezom naj bi bila dovoljena obleka iz sukna, damasta, atlasa in druge svile, razni kožuhi (vech), zlasti kuna, ne pa sobolja in hermelinova koža. Dovoljen naj bi jim bil tudi žamet do dveh vatlov. Navadnim meščanom, ki niso plemiškega rodu ne vitezi ne doktorji, je prepovedano nositi zlato, bisere, žamet, škrlat, svilo, soboljo in hermelinovo kožo ter zlate in srebrne avbe. Le za telovnike (wamassen) dovoljuje žamet ali svilo, posebej pa še blago iz kamelje dlake (šamlot). Rokodelcem, njihovim pomočnikom (knecht) in učencem (junger) ter slu- žabnikom meščanov in trgovcev dovoljuje ta red sukno, ki pri tretji pre- prodaji (vber drey ort) ne stane več kot 1 goldinar za vatel. Kmetom in ostalemu delovnemu ljudstvu v mestih in na deželi je do- voljeno le sukno, čigar cena ne presega enega ogrskega goldinarja za vatel, »Toda glede lindenskega sukna (linnderisch tuch=), ker je bilo to sukno nekdaj navadnemu človeku dobra obleka in če je še izdelano v nekdanji kakovosti in širini, naj nikakor ne bo komur koli prepovedano^.« Raznim poklicnim skupinam, med njimi kmetom, dovoljuje nadalje le trakove v vrednosti do 24 krajcarjev. S tem v zvezi srečujemo v tem viru še zanimivo gospodarsko-politično misel, ki se v poznejših redih ne ponavlja in tudi verjetno ni prišla v praksi v znatnejšem obsegu do veljave: »Da bi ostal denar doma, naj se v deželah (t. j. habsburških) ukrene vse, da se bodo sukno, trakovi in svila izdelovali doma.« Slednjič naj omenimo še določilo o volnenem suknu, ki nam posreduje vpogled v trgovinske razmere te dobe, pa tudi spoznanje o izvoru blaga, ki se je uporabljalo za obleke tudi v naših krajih: »Ker nekateri trgovci pri- našajo sukna iz Anglije, Nizozemske, Italije in Nemčije, a jih ne puste taka, kakršna prihajajo iz delavnic, marveč jih nategujejo ter uvažajo brez žigov ali z neobičajnimi žigi, prodajajo pa po stari ceni, naj se ta sukna prodajajo nenategnjena, opremljena z žigi izvoznih mest ter v pravi meri in teži. Merijo naj se na hrbtu (po sredi) in ne skoncema (bey dem endt).« Posebej določa ta red, naj se v mestih postavijo posebni izvedenci za nadzorstvo nad prometom z uvoženim blagom in določa kazen zaplembe blaga za tiste, ki bi se določil tega reda ne držali. Nadalje določa red, naj se z žigi zaznamujejo tudi aras,^ barhent in platno. Razna svilena roba pa, kakor zlate tkanine, žamet, atlas, damast, karmezin itd., ki prihajajo na trg v različni kakovosti, naj se označujejo po izvoru in naj jih pregledujejo izvedenci. (Slede še nekatera določila o uvozu špecerije, zlasti raznih začimb.) ^ O tem glej pod H, op. 5. * Harras ali arraz, po mestu Arras imenovana tkanina, praviloma svilena. Noša in poMoiijskJ redi 16. stol. 29 2. Pod naslovom »Nova policija in red rokodelcev in s 1 u ž i n č a d i v nižjeavstrijskih deželah« je Maksimilijanov na- slednik kralj Ferdinand dne 1. aprila 1527 izdal red,' ki je bil sprejet na posvetovanju v ta namen sklicanih zastopstev vseh petih dežel. Kranjske sta- nove je kralj o izdaji tega reda obvestil s pismom z dne 28. marca,'* na- slovljenim na deželnozborne komisarje z nalogom, da se red razglasi s takojšno veljavnostjo, V naslednjih dneh je vladar poslal kranjskim stanovom 50 tiskanih izvodov tega reda. Po naslovu se sicer ta red približuje poznejšim pohcijskim redom, po vsebini pa jim je — če izvzamemo med drugim ne- katera določila o varuštvu — bolj tuj kot Maksimilijanov deželni red. Vsebuje določila o beračih, ciganih in Židih (s tem v zvezi tudi nekaj pred- pisov o obleki), potujočih pevcih, glumačih in podobnih ljudeh, ne vsebuje pa načelnih določil o noši v splošnem. O glavnem predmetu, ki bi ga po naslovu pričakovaU — o rokodelcih in služinčadi, pa red ne govori, »zaradi pomanjkanja časa«, kot se opravičuje vladar v spremnem dopisu. Omenili smo ta red le zaradi popolnosti. 3. Ohranjeni sta nam nadalje dve besedili Ferdinandovih policijskih redov, eno daljše in eno krajše, ki sta obe nedatirani in sta Verjetno le osnutka. Obe sta bili najbrž namenjeni za širše območje in ne le za nižjeavstrijske dežele. Daljši osnutek vsebuje predloge protestant- skih stanov, krajši pa vladarjeve. a) Daljši teh osnutkov," ki ga po več znakih (uvodno sklicevanje na evangelij ter določila o cerkveni imovini) prisojamo protestantskim avtorjem, vsebuje obsežna določila n pireklinjanju, napivanju, služinčadi, bolnicah, praznikih, žegnanjih, križevih potih, cerkveni imovini, samovžigalnih puškah, ubojih, dedovanju, pevcih, piskačih in godcih, vzdrževanju cest in mostov, tujih trgovcih, Škotih in Savojcih in po vsej tej pisani mešanici določila o blagu in obleki. Predpisi o volnenem blagu se smiselno v glavnem drže Maksimilijanovega deželnega reda. Vrinjeno je določilo-, naj imajo tudi sukna, izdelana v trgih in na deželi, pravo dolžino in širino. Predpisi o zlatem blagu in svili vsebujejo nove podatke o- uvozu te robe. Omenjena roba, kakor tudi žamet, atlas in damast, se uvaža iz benečanskega, milan- skega, iz Genove (ta pomen ima verjetno označba januesisch), iz mesta Lucce in od drugod. Ta blaga naj bodo, ker so zelo raznovrstna, označena in naj se za njih pregledovanje postavijo izvedenci. Prav takoi naj bodo aras, saten, barhent in platno označeni z mestnimi žigi in znaki svojega izvora. Določila o obleki za kmete in delavce v primeri z Maksimilijanovim deželnim redom niso bistveno spremenjena. Razlika je na primer v določilih, da si kmetje lahko, če hočejo in morejo, obšijejo obleko, a ne z žametom. Zopet je govor o lindenskem blagu, ki se kmetom in delavcem izrecno dovoljuje. Večje razlike so glede plemstva. — Vmes je v tem osnutku še govor o pre- * Stan. arh. fase. 394. ^ Stan. arh. fase. 213. Priložena je korespondenca v zvezi s tem, ker m^čani tega reda baje niso hoteli priznati. « Stan. arh. fase. 394. 30 Sergij Vilfan kupčevaiiju živil, merah in uteži, na koncu o porokah, doktorjih in nekaterih zlorabah pri kmetih in podložnikih. Sledi nastelje točk, ki naj se urede za vsako deželo posebej, kar upravičuje domnevo, da je bil ta osnutek sestavljen na kakem odbornem zboru. b) Krajši osnutek' se glede materiala (zlasti sukna in svile) ne loči bistveno od daljšega osnutka. Pač pa je klasifikacija plemstva še nekoliko podrobneje izvedena. Na prvem mestu je govor o knezih, na drugem o grofih, gospodi in vitezih, ki jim je dovoljena vsa svila, ne pa zlato, srebro in sobolj. Na tretjem mestu slede doktorji in navadno plemstvo. Tem so dovoljene razne svile, zlasti karmezin, in smejo imeti žametne telovnike ter z žametom obrobljene suknje. Ni jim pa dovoljeno, da bi karmezin upo- rabljali za sedala pri hlačah, za podlogo, niti za čevlje. Meščani smejo uporabljati slabše vrste svile, boljše sukno, ne pa dražje svile. Glede »navadnih ljudi« in kmetov se ponavlja običajna hvala linden- skega sukna in predpis, da si kmetje ne smejo nabavljati sukna, ki bi bilo dražje od enega renskega goldinarja. 4. Eden najvažnejših virov je policijski red iz 1 e t a« 1 5 4 2. Njegovo izdajo so štajerski stanovi predlagali že 1. 1532." Leta 1539 je Fer- dinand dostavil deželam osnutek tega policijskega reda," ki se je nato obravnaval zlasti na odbornem zboru v Pragi." Vladar utemeljuje izdajo tega zakona s tem, da dosedanji posamezni generali (vrsta zakonodajnih aktov) in povelja niso zalegla. Določila o obleki se že po razvrstitvi razlikujejo od prejšnjih: medtem ko so gornji redi oz. osnutki pričenjali s privilegiranimi sloji, pričenja ta osnutek oz. red s kmeti. Iz tega reda naj navedemo predvsem prav določilo o kmetih, delavcih in dninarjih. Tem kakor tudi njihovim hčeram je dovo- ljeno le sukno', izdelano v kraljevinah in deželah habsburške krone, tako za suknje kakor za hlače. Vendar naj bo moškim dovoljeno nositi hlače, ženskam pa imeti jope in telovnike iz boljšega volnenega sukna, čigar vatel pa ne sme biti dražji od enega renskega goldinarja. Dovoljen pa je moškim in ženskam barhent, kohkor ga potrebujejo. Vse to pa brez obšitkov nedeljeno (unzerteilt) in nerazrezano. Moškim so prepovedani bareti, pavja peresa in izrezani čevlji, moškim in ženskam pa vse vrste zlata, srebra, čiste ali polsvile, blago iz kamelje dlake (šamlot), imenoma naštete polsvile: vorstat," harras, saten in sorodne; vse to bodisi za nakit, bodisi za obleke, ovratnike, orožje (weren), pajčolane in pasove ali katero koli siceršnjo rabo. Dovoljeni pa so moškim klobuki in volnene kape (wolinschlappel) ter hčeram in dekletom svileni trakovi za lase. ' Prav tam. " Anton Meli, Grundriss der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte Steiermarks, Gra;z 1929, str. 399. " Prav tam, str. 406. Stan. arh. fase. 98. " Imenovana tudi îorstat ali forstand, vrsta polsvile. Noša in policijski redi 16. stol. 31 Od kožuhov so moškim dovoljene kvečjemu lisičje tace, ženskam pa hrbti domačih zajcev za krzno, sicer pa za kožuhe in podlogo le koža ovac, koz in podobni slabi kožuhi. Slede določila o navadnih meščanih in prebivalcih mest in trgov. Tem je prepovedano zlato, srebro, biseri, čista in polsvila, šamlot, pisani kožuhi (Feh) in kuna, marveč naj nosijo volneno lindensko sukno ter razne vrste polsvile. Od grobih kožuhov s kratko dlako smejo imeti lisico, dihurja, kožo domačega zajca, jagnjeta in podobno. Obleke smejo le zgoraj obrobiti z bruškim atlasom, arasom ali satenom. Za krzno (khiirsen) jim je dovoljena lisica ali domači zajec. Prstane smejo imeti v vrednosti do 5 renskih gol- dinarjev, a brez kamna. Ovratniki smejo biti obšiti s svilo, pajčolani z zla- timi robovi (leistin) v širini enega prsta, telovniki pa iz šamlota ali bruškega atlasa. Pasove smejo imeti v vrednosti do 6 renskih goldinarjev, okovane, a nepozlačene, zaponke pa v vrednosti do 1 renskega goldinarja. Dekletom so dovoljeni trakovi za lase iz žameta. V istem smislu se nadaljujejo predpisi za trgovce in poslovne ljudi, za meščane, ki so člani mestnega sveta in starega rodu, za plemiče in viteze, doktorje, grofe in gospode (barone) itd. Vsaki od teh skupin je dovoljeno do neke meje dragocenejše oblačilo in dražji material. Ob koncu teh predpisov o obleki slede kazenske določbe, ki predpisujejo za prvo kršitev globo ene desetine vrednosti predmeta, s katerim je bil prekršek storjen, za drugo kršitev zaplembo polovice, za tretjo kršitev pa zaplembe vse vrednosti predmeta. V pred7.adnjih členih navaja red predpise o Škotih in Savojcih ter o zlatem blagu in svileni robi. Pod naslovom o Škotih in Savojcih govori tudi o blagu, ki so ga ti trgovci uvažali; organizirana je kontrola nad njihovo zlato, srebrno in svileno robo po tržiščih ; aras, saten, barhent in platno, ki ga prinašajo na trg, naj se opremijo z žigi mest, v katerih so izdelani. Policijski red nadalje ureja pravila za trgovanje Škotov in Savojcev. v Glede zlatih in srebrnih tkanin, tudi žameta, atlasa, damasta in druge svilene robe — pravi nadalje osnutek — ki se proizvajajo v laških deželah in drugod, in ki se po kakovosti med seboj ločijo, pa jih trgovci in Savojci v naših deželah na sejmih in izven njih v mestih in na deželi ponujajo in prodajajo dobre poleg slabih, s čimer se »navadni človek« nevede prevara (kar povzroča, da odteka veliko denarja iz naših dežel), zapovedujemo in hočemo, da se odslej naprej ne prodaja nikako zlato ali srebrno sukno, žamet niti svileno blago v kosih niti svilena roba, razen če je spoznaten njiliov izvor. Prejšnja določila o volnenem blagu so v tem osnutku izpuščena. Osnutek je pri zbranih zastopnikih države naletd na zanimanje. Z njim v zvezi je na primer verjetno nastalo zanimivo poročilo, ki pripoveduje o raznih razvadah na Kranjskem, zlasti o pustošenju zemljišč zaradi uboja in otmici obljubljenih nevest." Ol. SP 1943, 219 si.; 32 : Sergij Vilfan Neposredno se osnutka tiče mnenje kranjskih mest iz leta 1542.'" Glede predpisov o kakovosti blaga so kranjska mesta s predla^nim besedilom' zadovoljna; predlagajo le, naj se določi, koliko vatlov naj meri posamezna bala blaga. Glede svile naj po predlogu kranjskih mest ostane pri pred- laganem besedilu, le dopolni naj se s tem, naj se tudi svilena roba opremi s pečatom mesta, v katerem je bila izdelana, kot je to potrebno pri vol- nenem suknu. Svoje mnenje o predlogu policijskega reda so podali poslanci vseh petih dežel v skupni vlogi," katere prepis nam je ohranjen v ljubljanskem stanovskem arhivu med akti praškega zbora v nedatiranem rokopisu. Na dolgo in široko razpravljajo odposlanci o preklinjanju in kaznovanju tega prekrška. O napivanju izražajo mnenje, da ni kaznovati samega napivanja, to je nazdravljanja s pijačo, ker je to povsod običajno. Zato naj se do prave meje dovoli in prepoveduje le posledica pretiranega napivanja — pijanost. Manj je pripomb k prepovedi hazardnih iger in zakonolomstvu, nakar sledi razprava o obleki (»Mass der Khlaidungen«). Člen, ki se nanaša na kmete, naj bi po mnenju odposlancev obveljal. Vendar naj bo dovoljeno kmetu kupovati za suknje dn plašče ne le domače sukno, marveč tudi inozemsko do 6 šilingov za vatel. Glede lindenskega sukna ugotavljajo, da nima več, kakor včasih, prave mere in dobrote ter ga trgovci prodajajo napeto in pretegnjeno. Zato naj se ukrene, da se bodo uvažala že v striženem stanju. Ostale pripombe k osnutku nimajo bistvene vsebine. V svojem odgovoru" na to mnenje odposlancev soglaša kralj Ferdinand med drugim s tem, naj bo kmetom dovoljeno kupovati inozemsko sukno do označene vrednosti; lindenska in vsa druga sukna pa se smejo pod kaznijo zaplembe prodajati le v valjanem in striženem stanju. S to in z nekaterimi drugimi pripombami je Ferdinand zaključil razpravo o osnutku policijskega reda, da bi se ta red čimprej zaključil, dal v tisk in objavil Vsebina dokončnega besedila tega policijskega reda, ki ga bomo odslej navajali po letnici njegovega nastanka — 1542 — je že iz besedila osnutka in sprejetih popravkov razvidna ter je ni treba posebej ponavljati. V smislu danih obljub je vladar v členu o kmečki obleki dovolil ne le domače, ampak tudi inozemsko sukno in je vrinil v policijski red nov člen o prodaji volnenega sukna: Ker se opaža, da se sukno preveč nateguje in se zato v vodi vskoči, prepoveduje v tem členu deželni knez prodajo sukna, če ni prej namočeno in ostriženo. Potem ko je že namočeno, pa se ne sme več nategovati. Za kršitev tega predpisa je zagrožena kazen zaplembe. S temi popravki in z nekaterimi drugimi, ki nimajo neposredne zveze z našim predmetom, je policijski red leta 1542 izšel v tisku.'" Da se je ta policijski red dejansko izvajal in ni ostal le na papirju, dokazuje instrukcija stanov z dne 15. marca 1543" odposlancem, ki so Stan. arh. fase. 394. " Stan. arh. fase. 98. Prav tam. " Stan. arh. fase. 394, pomanjkljiv tisk. " Stan. arh. fase. 101 a. 4. Noša iz Prekmurja (po posneti