Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. julija 2019 - Leto XXIX, št. 30 stran 2 125 let gasilstva v sakalovcih PRIHODNOST TRADICIJE stran 3 »Vsi samo iščejo svoje pravice...« stran 4 Najbolje vrtali, žagali in luščili mladi folkloristi stran 5 2 125 let gasilstva v Sakalovcih Davnega leta 1894 so se nekateri Sakalovčani odločili, da ustanovijo prostovoljno gasilsko društvo z namenom, varovati vas pred požari in drugimi naravnimi nesrečami. Organizacija je preživela obe svetovni vojni in številne politične sisteme in tako letos praznuje 125 let neprekinjenega delovanja. 20. julija popoldne so se v središču Sakalovcev začeli zbirati gasilski avtomobili. Videli smo vozila z Gornjega in Dolnjega Senika, pripotovali so tudi predstavniki partnerskih društev iz Čepincev, Markovcev, Dolencev, Krplivnika in Domanjševcev, s Celjskega pa so prispeli člani PGD Dobrna. Povorka gasilcev v prazničnih uniformah je od vaškega kulturnega doma krenila pod taktirko dirigenta monoštrske godbe na pihala. V ritmih koračnice so se domači in stiski. Mašnik je obenem izpostavil pomen čezmejnega V velikem šotoru na športnem igrišču se je slavje začelo s sveto mašo sodelovanja gasilskih društev. Svečanost se je nadaljevala z nastopom malčkov iz domačega vrtca. Ti so oblečeni v rdeče gasilske majice deklamirali madžarsko pesmico o malih gasilcih, ki želijo postati podobni očetom. Nato je pred- Nova pridobitev iz Nemčije – staro željo domačih gasilcev je izpolnila lokalna samouprava gostujoči prostovoljci napotili k športnemu igrišču, takoj za glasbeniki so korakali zastavonoše prisotnih društev. Markovski (in porabski) župnik Dejan Horvat je na prostem daroval sveto mašo v madžarskem in slovenskem jeziku. Priložnostni cerkveni zborček je bogoslužje spremljal z nabožnimi napevi v obeh jezikih, tudi obred in molitve so bili dvojezični. Prisotne je duhovnik nagovoril z mislijo, da čeprav 125 let v očeh Boga ni dosti, to za ljudi pomeni več generacij zavzetih gasilcev, ki so vsi gojili željo, pomagati v voru izpostavil, da so društva pomembna v življenju nekega sednik PGD Sakalovci Štefan Majcan pozdravil prisotne, med drugimi županjo vasi Valerijo Rogan, predsednika Gasilske zveze Železne županije Sveti Florjan Andrása Kovácsa, predstojnika körmendske izpostave za zaščito pred katastrofami polkovnika Lajosa Királya, predstojnika körmendske civilne zaščite polkovnika Tiborja Horvátha, predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andrejo Kovács in vse prisotne člane gostujočih prostovoljnih gasilskih društev. Predsednik Majcan je v nago- naselja, saj združujejo domačine. V Sakalovcih je najstarejša taka organizacija prav prostovoljno gasilsko društvo, katerega člani so še danes aktivni tudi v družabnem in cerkvenem življenju vasi. Predsednik je spomnil na povodenj pred nekaj leti, ko sta naselje preplavila Raba in domači potok, gasilci pa so bili izzivom kos. Poudaril je še pomen sodelovanja z obmejnimi slovenskimi gasilskimi društvi. Z njimi so medsebojno pomoč zapečatili tudi s podpisom sporazumov. Poveljnik PGD Sakalovci Norbert Nagy je pozval prisotne, naj se z enominutnim molkom spomnijo na gasilce, ki jih ni več med nami. V svojem nagovoru je poudaril, da uspešnega dela gasilcev ne bi bilo, če za njimi ne bi stale matere in žene. Te jih bodrijo in tolažijo v težkih trenutkih in jih med intervencijami čakajo doma, polne skrbi. Zahvalil se je tudi prebivalcem in voditeljem vasi za moralno in denarno podporo, saj lahko gasilci le skupaj z njimi opravljajo svoje poslanstvo. Poveljnik Nagy je nato prebral prisego, ki so jo za njim ponavljali dva mladeniča in mladenka in tako postali najnovejši člani društva. Polkovnik Lajos Király je predal pozdrave direktorja Direkcije zaščite pred katastrofami za Železno županijo dr. Balá- zsa Bognárja in predsednika Skupščine Železne županije Lászla Majthényija. Polkovnik Király se je spomnil tudi na nekdanja gasilska tekmovanja, po katerih se je sodelovanje poklicnih in prostovoljnih gasilcev še poglobilo. Opozoril je na nastanek reševalne skupine »Tromejnik«, s središčem v Monoštru, ki je bila uspešna na številnih razpisih. Izpostavil je tudi pomen mednarodnih reševalnih vaj v Porabju in se še posebej zahvalil za učinkovitost pri nedavnih resničnih nesrečah. Za konec je še izrazil upanje, da bodo 130- letnico PGD Sakalovci proslavili pred novim vaškim gasilskim domom. Predsednik županijske gasilske zveze András Kovács je ci- pristopa k društvu. Največje presenečenje na dogodku pa je bilo, ko je županja razglasila, da je občina uresničila stare sanje gasilcev: v Nemčiji je odkupila gasilsko vozilo tipa Mercedes-Benz 814d Ziegler s 600-litrskim rezervoarjem. Novo pridobitev je župnik Dejan Horvat blagoslovil, nato pa so se oglasile sirene tega vozila. Kot zadnji med govorniki se je predsednik partnerskega PGD Dobrna Štefan Pohajač spominjal na dogodke pred 25-imi leti, ko so ob 100-letnici sakalovskega gasilstva domačemu društvu podarili vozilo in črpalko. Sledili so še drugi pozdravi in izročitev priznanj PGD Sakalovci. Slovesnost se je končala z madžarsko pesmi- Valerija Rogan, Norbert Nagy, András Kovács, Lajos Király, Štefan Majcan, Dejan Horvat in Tibor Horváth tiral grofa Istvána Széchenyija: »Spoštuj preteklost, da boš razumel sedanjost in deloval za prihodnost« in poudaril, da se člani PGD Sakalovci držijo tega gesla, saj skrbijo za podmladek. Sledila je izročitev priznanj gasilcem na vodilnih funkcijah društva, nato pa še mnogim mladim in nekaterim starejšim članom. Županja Valerija Rogan je dejala, da gasilci pomagajo tako v primeru nesreč kot tudi pri izvedbi programov v vasi. Domačini torej lahko mirno spijo, saj so gasilci vedno budni, naj bo delavnik ali praznik. Mednarodne gasilske vaje so sloves Sakalovcev ponesle daleč v svet. Tudi veliko mladih Porabje, 25. julija 2019 jo o gasilcih v interpretaciji Kristófa Császárja, nato pa so partnerska društva privezala svoje jubilejne trakove na prapor sakalovskega gasilskega društva. Najstarejša civilna organizacija v majhni porabski vasi ostaja še naprej zbirališče navdušenih mladih mož in deklet, ki se zavedajo pomembnosti svojega poslanstva. (Jubilejno prireditev v Sakalovcih so podprli Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Občina Sakalovci, Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci in Društvo za lepšo vas Sakalovci.) -dm- 3 PRIHODNOST TRADICIJE Za nami je čudovit praznik muzejev in galerij. Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet (ICOM) zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku naše dediščine tudi v svet. Ob tej priložnosti so napovedali tudi tradicionalno Poletno muzejsko noč. Letos je bila 15. junija, ko je 83 slovenskih muzejev in galerij na 130-ih prizoriščih pripravilo 371 najrazličnejših dogodkov. Državni muzeji Slovenije so Narodna galerija pridružuje vse več muzejev, tudi slovenskih. Mednarodni muzejski dan praznujejo v več kot 44.000 muzejskih ustanovah, v več kot 158 državah sveta. Med njimi je tudi Slovenija s svojo mrežo raznolikih muzejev in galerij. Tokrat smo ta dan zaznamovali s prostim vstopom v muzeje in galerije in z obilo raznovrstnih dogodkov na likovnem področju. Mednarodni muzejski dan (MMD) 2019 je bil posvečen temi Muzeji kot kulturna središča. Prihodnost tradicije. Za mednarodni muzejski dan se v Sloveniji združijo vsa tri stanovska društva na tem področju – ICOM Slovenija, Slovensko muzejsko društvo (SMD) in Skupnost muzejev Slovenije. S tem po besedah predsednice ICOM-a Slovenija Kaje Širok v duhu sloge, prijateljstva in moči pokažejo, da ne delujejo zgolj na lokalni, regionalni in nacionalni ravni kot posamezniki, temveč se povezujejo in težijo k temu, da ponesejo odličnost slovenskih muzejev in prepoznavnost skupaj z ICOM-om zaznamovali muzejski dan s postavitvijo priložnostne razstave na muzejski ploščadi na Metelkovi v Ljubljani. Tam so opozorili na teme, ki se jim trenutno posvečajo državni muzeji. Sama vsebina z naslovom Prihodnost tradicije pa pomeni, da se vloga muzejev v družbi spreminja. Muzeji se v svojih prizadevanjih, da bi postali aktivnejši, usmerjajo k občinstvu in v skupnost, postali so zelo prilagodljivi in mobilni. Postali so namreč kulturna središča, ki delujejo kot podlaga, kjer se ustvarjalnost združuje z znanjem in kjer lahko obiskovalci soustvarjajo, komunicirajo in delijo svoja mnenja. Ob odprtju dneva muzejev na Metelkovi ploščadi v Ljubljani, pred Etnografskim muzejem, so istočasno odprli razstave tudi drugod, in sicer v Moderni galeriji, Muzeju krščanstva na Slovenskem, Muzeju novejše zgodovine Slovenije, v MAO Slovenija, Narodni galeriji, Narodnem muzeju, Prirodoslovnem muzeju, v Slovenski kino- teki, Slovenskem etnografskem muzeju, Slovenskem gledališkem inštitutu, Slovenskem šolskem muzeju, Tehniškem muzeju Slovenije in v Vojaškem muzeju slovenske vojske. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo v nekaterih od njih. Razstava na Metelkovi je bila izredno zanimiva; ob razstavljenih panojih je lahko marsikdo ugotovil, od kod so vzeti motivi na naših osebnih izkaznicah in potnih listih. Odgovor je bil kristalno jasen na eni od fotografij: iz Vačke situle! Poleg Metelkove so še ves dan potekale različne delavnice in vodstva, kot so Antični modni trendi – preobleci se v Rimljana; Živa odkriva, nagradna pustolovščina za družine in Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije. Prav tako vas utegne zanimati, kakšne priložnosti so se tokrat ponujale v Narodni galeriji. Zbirko si je bilo mogoče ogledati vsekakor brezplačno; k stalni zbirki pa spadajo tudi stalna razstava Zorana Mušiča in dve občasni razstavi »Bojan Kovačič in grafična šola v Narodni galeriji 2004–2018« in »Prostor v prostoru. Scenografija na Slovenskem do leta 1991«. Ob tem pa je bilo mogoče obiskati še brezplačen program za otroke in odrasle, in sicer Zeleno delavnico: Iz starega nastane novo – izdelovanje torb iz starih majic ter interaktivne zgodbe Narodne galerije – reševanje kvizov in izzivov z brezplačno aplikacijo Nexto. V Lendavi je tamkajšnji javni zavod Galerija-Muzej zaznamoval mednarodni muzejski dan tako, da so pripravili delavnico za otroke na tematiko razstave Hundertwasser in Hasegawa: Orient in Okzident. Sledilo je vodstvo po omenjeni razstavi, nato pa še predstavitev publikacije Stoletja Lendave (Lynda- museum 12) in strokovno vodstvo po istoimenski stalni razstavi. Za konec je dan obarvalo še odprtje fotografske razstave Wilhelma Heiligerja v sinagogi, z naslovom: Meditacija in fotografija. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož je bil muzejski dan posvečen nakitu. Ljudje smo že od nekdaj radi skrbeli za svoj zunanji videz in se krasili z nakitom. Muzejski vikend je imel naslov Svet krašenja – nakit, statusni simbol ali ve »130-letnica društva Anthron – začetek organizirane speleologije na Slovenskem«. Po vzoru dunajskega (1879) in tržaškega (1884) jamarskega društva je skupina Postojnčanov leta 1889 ustanovila društvo Anthron, ki se danes šteje za začetek organizirane slovenske jamarske dejavnosti na naših tleh. V Pokrajinskem muzeju v Kočevju pa so organizatorji povabili občinstvo na lutkov- Razstava Vačke situle izziv; na ogled je bil izbor različnega nakita – od prazgodovine do danes. Tam si je bilo mogoče tudi izdelati zapestnico prijateljstva. Dogodek je bil namenjen družinam z otroki, starimi več kot 5 let. Tudi muzeji na Koroškem so pripravili bogato ponudbo. V slovenjgraškem so organizirali javno vodstvo Sprehod ob mestnem obzidju in brezplačno delavnico za otroke in družine z naslovom Urejeni po afriško. V Muzeju Radlje ob Dravi so izvedli javno vodstvo po oglednem depoju Leitingerjeve zbirke, v Dravogradu pa je bila na voljo brezplačna delavnica za otroke in družine z naslovom Radovedni Popek reši muzejsko uganko. V Notranjskem muzeju Postojna sta Jamarska zveza Slovenije in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU povabila na odprtje razsta- Porabje, 25. julija 2019 no delavnico in jo nadgradili z lutkovno predstavo Medved, ki ga še ni bilo (KUD Jazbec in partnerji) ter z odprtjem razstave Matija Glad in njegove lutke. To je le nekaj utrinkov z dneva muzejev, 18. maja. Pri ohranjanju svojih primarnih nalog – zbiranju, skrbi za dediščino, komunikaciji, raziskovanju, postavljanju razstav in delavnicah – so muzeji preoblikovali svoje prakse dela z namenom, da bi se približali ljudem različnih starosti. Kot vidimo, je mednarodni dan muzejev na Slovenskem potekal zelo prijetno, v znamenju druženja, ustvarjanja in hkrati izobraževanja. Želimo si, da bi to postala stalna praksa teh ustanov, čeprav lahko rečemo, da se to lep čas že uvaja in je sprejeto med odraslimi in mlajšo generacijo z zanimanjem in širokosrčno. Mojca Polona Vaupotič 4 Bernard Goršak - biolog in ekolog PREKMURJE Branje vrastva Nacionalni inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predstavo podatke o tom, kelko receptov za vrastva so padari v Sloveniji predpisali v preminaučom leti. In podatki kažejo, ka največ vrastva berejo lidge v Pomurji. Medtem ka je bilou slovensko povprečje 8673 receptov, so padari Prekmurcom in Prlekom predpisali 10.867 receptov na gezero prebivalcov. Slovenec je v povprečji daubo 8,63 recepta v vrednosti 250 evrov, Pomurec pa skor enajst v vrednosti 303 evrov. V cejloj Sloveniji je bilou v preminaučom leti vödanih 18,1 milijona receptov za ambulanto predpisana vrastva. Največ (26,1 procenta) receptov je bilou predpisanih za bolezni srca in ožilja, na drügom mesti so vrastva z delovanjom na živčevje (19,1 odstotka) na trečom pa za bolezni prebavil in presnove (13,5 odstotka). O tom, zakoj so Pomurci na slovenskom vreji pri branji vrastev padari tak pravijo, ka je za tau več razlogov. Istina je, ka smo najmenje razvita regija v rosagi, slabši je socialnoekonomski kejp, višiša brezposelnost, slabša socialna varnost, pa tüdi tau je istina, ka dosta lidi žmetno dela na paverstvih ali pa se vsakši den vozijo na delo v Avstrijo. Lidge vrastva prauti bolečinam nücajo, vej pa majo nevole, so betežni, pa tüdi takši dejo dostakrat delat. Padari pravijo, ka jim škejo pomagati kelko pač leko pomagajo, samo njihovih žitkov ne morejo vöminiti. Tam gé so baukše razmere za življenje, bole varne slüžbe in boukši pa bole človeški odnosi, naj bi bilou tüdi menje betegov. Silva Eöry »Vsi samo iščejo svoje pravice, pozabijo pa na dužnosti« Bernard Goršak, steri od letošnjoga sprtoletja v šalovski občini vodi Zavod za turizem, šport in kulturo, je v zadnjom cajti dosta dela meu z graničarsko muzejsko zbirko v Čöpincaj, o steroj smo v naši novinaj že pisali: »Za eno leto so meni dali, ka vodim té zavod, te mo pa vidli kak de naprej. Ges sam zaposleni ške tüdi na čezmejnom projekti Mura Raba Tour, tak ka mam dosta dela. Mi bi radi bili, ka bi kaj turistov prišlo k nam, pa bi kakše peneze tü pri nas tüdi ponücali. Znamo, ka smo lani že v okviri čezmejnoga projekta Green Exercise gorodprli Peterloug, turistično-nastavitveni center v Markovcaj, v sterom turisti tüdi leko prespijo. Do zdaj je tam prespalo že več kak gezero lüdi, tak ka smo trno zadovolni s tem. En cajt smo tak brodili, ka bi tüdi v čöpinski karavli meli postele, nej samo muzej, ali te smo tak pravli, ka je Peterloug trno blüzi pa ne nücamo samo tri kilometre vkraj meti ške eno mesto za tau, ka bi tam prespali turisti.« Bernard Goršak zdaj žive na Goričkom, v Gornji Petrovcaj, gor pa je raso v Böltincaj, gé ške gnesden živeta njegov oča pa mati: »Gnesden v Böltincaj več slame ne moreš dobiti, vej pa krav skur nega več. Gda sam ges ške mali biu pa sam se na njive vozo s kravami. Meli smo malo paverstvo, malo zemle, pa tüdi svinje, gouske pa kokauši, pouleg toga je biu moj oča tüdi obrtnik. Te smo se ške vsi v vesnici poznali, gnesden pa je nej več tak.« Po končani gimnaziji v Murski Soboti, v tistom cajti je tüdi trenero odbojko, je šau študerat biologijo v Ljubljano, samo ka je študij zgotovo v Maribori: »V Ljubljani sam mogo študij pistiti, zatau ka sam se svado z asistentom pri predmeti botanika. Zanimivo pa je, ka sam te s toga predmeta diplomero in magistrero. Sledkar sam te v Ljubljani ške napravo doktorat na temo okoljevarstvena etika. Verstva, religije in odnos do narave, tau me furt je zanimalo. Sveto pismo pravi, ka moreš biti nauri, če brodiš, ka je tau vöter delo za en zavod, steri ma sedež v Lotmerki, samo ka so me oni posaudili občini Cankova, ges sam par lejt pomago pri pripravi projektov. Zdaj pa sam prišo v Šalovce delat.« Bernard Goršak vküper napravo. Če vidis tej svet, moreš prejk njega viditi stvarnika. Če vidiš stvarnika pa se moreš pitati, kak on šče, ka bi té svet ti njemi pomago upravljati. Meu sam srečo, ka sam te, gda sam končavo magisterij, srečo trno dobre lidi, glavni mentor pa mi je biu profesor Edvard Kovač, naš znani teolog in filozof.« Prva je kak škonik v Törnišči na šauli tri leta včiu biologijo in kemijo, po tistom pa se preselo na Kozjansko, vej pa je steu delati tam, gé se varvle narava: »Deset let san biu v Kozjanskom regijskom parki. Tam bi tüdi skor osto, ali te se je pokazala prilika, ka pridem v Krajinski park Goričko, vej pa so meli razpis za direktora. Rejsan so me 2009. leta vöodabrali za tau funkcijo. Po peti lejtaj pa sam šau vkraj, vej pa sam nej steu biti samo birokrat, steri bi papere preklado. Vmes sam tüdi eno knjigo napiso, tak bole za sebe pa pajdaše, ka je fajn ka človek sproba ške kaj drűgoga, nej samo tisto, ka njemi je poseu. Gnesden mam sicer tüdi dosta papernatoga dela, liki nej mi trbej v gvanti okauli oditi in guče meti. Zdaj mam sobote in nedele fraj, pa gdakoli ščem. leko dem v naravo. Prva sam Bernard Goršak ma v žlati eričnoga človeka, soboškoga püšpeka Petra Štumpfa. »Püšpek mi je nej samo bratranec, najnivi materi sta si sestri, liki je tüdi moj birmanski boter. Večkrat so pravli, ka sva si podobniva. Gda san ges po Kozjanskom skako ali pa on na študijaj po Italiji, sva se nej telko vidla, zdaj pa se dostakrat vidiva, čüjeva ali pa si piševa,« je povedo sogovornik in cujdau, ka je bratranec šest lejt starejši od njega, in je v detečih lejtaj odo dostakrat k njim domov, vej pa sta pri njih živela stari oča in mati od obej. »Ges v njem vidim sogovornika, s sterim leko tüdi modrüvleš, se pogučavleš o takši temaj, o sterih se ne moreš z vsakšim pogučati. Tak kak sam že pravo, mene zanimajo verstva, varstvo narave in odnos do stvarstva. Tüdi on se trno rad o tej temaj pogučavle, pouleg toga mava tüdi isto mišlenje o tej problemaj. Včasi si tüdi pogučiva o tom, ka se godi v škofiji, pa tau, kakša je politika, ka nas čaka in kama dé ta svejt. Nej je kulturni razvoj dosegno tehnološkoga. Tehnologija je sama po sebi nej slaba, nevola pa je, ka ona lada nas, nej pa mi njau. Narcisoidnost narašča, lidge pravijo samo meni meni meni in vse tau se pozna na medčloveški odnosaj, steri so dostakrat lagvi. Vsi samo iščejo svoje pravice, pozabijo pa na dužnosti,« je na konci ške izpostavo Bernard Goršak. Tekst in kejpi: Silva Eöry Dvajset let skupine ljudskih pevk v Monoštru Pred 20. leti se je skupina ljudskih pevk v Monoštru poimenovala po Antalu Békefiju, znanem in priznanem zbiratelju ljudskih pesmi. Ob jubileju so v gledališki dvorani pripravili program, na katerem so ob gostiteljih nastopili tudi citrarji iz Velike Kaniže, pevski zbor iz Répcelaka in ljudski godci Boglya iz Sombotela. L. R. H. Porabje, 25. julija 2019 5 CELOVEČERNI IGRANI FILM OROSLAN V TEKMOVALNEM PROGRAMU FESTIVALA V LOCARNU Filmska zgodba, ki je nastala po literarnem delu Zdravka Duše, pripoveduje o smrti moškega, poznanega pod vzdevkom Oroslan, ki pretrese majhno vas v Porabju. 72. filmski festival v švicarskem Locarnu bo letos potekal od 7. do 17. avgusta. Festival slovi po tem, da odpira nove smernice na področju filmske umetnosti. Za osrednjo nagrado, zlatega leoparda, se bo v tekmovalnem programu potegoval tudi slovenski celovečerni igrani film Oroslan scenarista in režiserja Matjaža Ivanišina, ki je ob tem povedal: »Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški. Nisem ga poznal, nikoli ga nisem srečal ali videl. Mnogo kasneje sem bral zgodbo o njegovi smrti in potem še vrsto zgodb o njegovem življenju. Tako v sebi nosim podobo popolnega neznanca, ki se v mojih predstavah meša s podobo nekoga iz moje družine. To je bilo izhodišče za film o Oroslanu, ki so mu življenje posodili ljudje iz Porabja, pripadniki slovenske manjšine na Madžarskem.« Zgodba filma, ki je nastala po literarnem delu Pa ravno tako je bilo, Zdravka Duše, pripoveduje o smrti moškega, poznanega pod vzdevkom Oroslan, ki pretrese majhno vas v Porabju. Novica o njegovi smrti se hitro razširi med vaščani. Sčasoma dejanja postanejo besede in besede zgodbe. Da bi se lažje soočili z Oroslanovo smrtjo, vaščani poustvarjajo njegovo podobo skozi zgodbe o njegovem življenju. Film bo doživel svetovno premiero v sredo, 14. avgusta, ob 18.30 v Pala Cinema; sledili bosta še ponovitvi, in sicer v četrtek in petek, 15. in 16. avgusta. Slovenska premiera filma pa bo v ljubljanskem Kinodvoru v sredo, 2. oktobra. V filmu igrajo Margit Gyécsek, Milivoj Miki Roš in Dejan Spasić. Direktor fotografije je Gregor Božič, montažer Matic Drakulić, oblikovalec zvoka Julij Zornik, glasbo pa sta napisala Branko Rožman in Ivan Antić. Producent filma je produkcijska hiša Staragara in Miha Černec, koproducenti so I/O post in Film Factory. Film je nastal z denarno podporo Slovenskega filmskega centra, Viba filma, Češkega filmskega sklada in Mestne občine Maribor. Slovenski filmski center Najbolje vrtali, žagali in luščili mladi folkloristi »Gasilca« luščita koruzo Člani zmagovalne ekipe z ročno žago Sakalovska slovenska samouprava je že petič organizirala tako imenovano kmečko olimpijado. Njen namen je tudi, da bi mladi spoznali kmečka opravila svojih prednikov. Ročna orodja in ročno delo so bili del vsakdanjega življenja na kmetijah, na katerih je v prejšnjem stoletju živela večina porabskih Slovencev. »Orodja in naprave, ki jih danes uporabljamo pri različnih nalogah, se večinoma najdejo le še v kmetijskih muzejih ali etnoloških zbirkah,« je povedal član sakalovske slovenske samouprave Jože Illés. Njegov kolega Laci Nemeš, ki je pred kratkim prejel odlikovanje »Za Porabje«, je dodal, da morajo ekipe rešiti šest nalog. Veselil se je, ker so svojo ekipo prijavile tudi sakalovske upokojenke. Kakšne naloge so čakale ekipe v »šesteroboju«? Člani ekip so z ročno žago žagali drva, z balami iz slame so vozili slalom, na »stauci« so luščili koruzo, z »ejbarom« kradli vino, s »cvödrom« vrtali luknje v les. Zadnja naloga pa je bila potiskanje »talig«. Potem ko so se okrepčali z domačo hrano in se tudi osvežili, so razglasili rezultate. Organizatorji so izpostavili, da so zmagovalci pravzaprav vsi udeleženci in tudi gledalci, saj so skupaj preživeli veselo popoldne in se ob tekmovanju imeli lepo. Pa vendar, prvo mesto je osvojila Upokojenke z ogromno balo slame 4-članska ekipa sakalovske folklorne skupine. Sestavljali so jo Noémi Illés, Bálint Reibling, Attila Krajczar in Mate Nemeš. Dokazali so, da se ob plesu spoznajo tudi na stara kmečka opravila. L. R. Horváth Porabje, 25. julija 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Sedem naravni čudežev Železne županije Časopis Vas Népe je vözmislo pa od 2. julija do 27. julija leko ideje damo pa glasujemo za pobudo z naslovom »Sedem naravni čudeže Železne županije«. Vsakši, sto štjé, leko predlog dá, ka po njegvom stera železnožupanijska naravna točka (destinacija) naj bi bila najlepša pa etak prišla med sedem naravnih čudežev županije. K taumi nika drügo nej trbej, samo po elektronski pošti poslati svojo mnenje na uredništvo novin. Potejn se tau napiše v časopis Vas Népe pa vsi tisti, steri škejo, leko glasujejo. Na tau lišto so že goranapisali: goro Ság, arboretum v Kámoni, gozd Dobogó, jezero Hársas pri Monoštri pa še dosta, dosta lepot, ka ji v Železnoj županiji mamo. V drugom krogi se s té lište vöodaberé dvajsti destinacij, s tauga še avgusta tisti sedem, stere so največ glasov dobile. V tej dnevaj je prišlo na lišto jezero Hársas v Mariaújfaluna. Ta mlaka je nej sama od sebe nastala, tak so go vönaprajli v osemdeseti lejtaj. Za tiste, steri radi majo mir, steri se škejo malo sprostiti, je idealna ta mlaka. Ime je od potoka Hársas dobila, steri vsigdar s friško vodauv puni tau dolino. Obiskovalcem je idealno mesto nej samo zato, ka se leko kaupajo pa je lejpa pokrajina, liki zato tö, ka kaulak mlake je edna gozdna učna paut vönapravlena. Na tej tablaj leko zvejmo, kakšne zaščitane živali pa rastline mamo, pa tau tö, kakšni rami so se zidali gnauksvejta v toj krajini. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Magna uradno odprla lakirnico v Hočah Avtomobilska multinacionalka Magna je v Hočah tudi uradno zagnala svojo novo lakirnico. Predsednik vlade Marjan Šarec je izrazil prepričanje, da je odprtje šele začetek uspešne zgodbe in da bodo na tej lokaciji v prihodnje še odpirali nova delovna mesta. »Tisti, ki smo bolj od daleč spremljali zgodbo, si verjetno nikoli ne bomo mogli predstavljati veselja, ki ga danes doživljata prejšnji predsednik vlade in gospodarski minister. V Sloveniji je včasih težko izpeljati kakšen projekt, ni pa nemogoče,« je dejal Šarec, ki se ne strinja s tistimi, ki trdijo, da slovensko okolje ni preveč naklonjeno investicijam. Za gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je bil eden najbolj vpetih v prihod tega pomembnega globalnega delodajalca v Slovenijo, je bil to poseben dan, saj so odprli do zdaj največjo tako imenovano greenfield tujo investicijo, ki je strateškega pomena in pomeni začetek novega razvoja avtomobilske industrije v tej regiji. »Glede na to, da je Magna že zaprosila za okoljevarstveno soglasje za drugo in tretjo fazo, verjamem, da bo svoje načrte na tej lokaciji tudi nadaljevala,« je dejal Počivalšek in spomnil, da je vlada investitorjem dodelila 18,6 milijona evrov spodbude, celotna naložba v tovarno, ki trenutno zaposluje nekaj več kot 200 ljudi, pa je bila vredna 146,4 milijona evrov. Magnina lakirnica je po nekaj zapletih s pridobitvijo pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja sredi marca z rahlo zamudo začela poskusno proizvodnjo. Prvi mož hoške tovarne David Adam je pojasnil, da za zdaj še vedno ostajajo pri poskusnem obratovanju, saj potrebujejo še nekaj mesecev za zagotovitev vseh potrebnih dokumentov. Prekmurje-Slovenija MED SLOVESNOSTMI TUDI ODKRITJA SPOMENIKOV V široko zastavljenem pro- Pobuda organizacijskega od- murja in združitvi prekmur- ne izogibam težkim in gramu prireditev in dogod- bora ves čas je, da mora biti skih Slovencev z matičnim občutljivim vprašanjem. predsednika kov ob 100. obletnici priklju- 100. obletnica poudarjeno narodom. Njim so velike sile Povabilo čitve Prekmurja in združitve prisotna v Ljubljani, s pome- po prvi svetovni vojni name- vlade v državni zbor za praznovanje zdruprekmurskih Slovenžitve prekmurskih cev z matičnim naroSlovencev z madom so predvidena tičnim narodom tudi odkritja spomekot tudi pogovore nikov, spominskih z Milanom Kučaznamenj in poimenom in Marjanom novanje ulic po moŠiftarjem, članoma žeh, zaslužnih za to, odbora za pripravo da je Prekmurje del praznovanja, sem Republike Slovenirazumel kot možje. Kot poudarjajo v nost iskanja novih pripravljalnem odpoti v slovensko-madboru, ki ga vodi prvi žarskih odnosih. predsednik Slovenije Tako si je akademski kipar Zoran Srdič Janežič zamislil spomenik, ki bo v glavnem mestu Slovenije Verjamem, da bo to Milan Kučan, njegov zaznamoval pomen priključitve Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. sporočilo predsednamestnik pa je MarZa ureditev Prekmurskega trga in postavitev spomenika bo poskrbela Mestna občina Ljubljana, ki jo zdaj jan Šiftar, podpred- vodi župan Zoran Janković. Prebivalci Ljubljane pa bodo še iz drugih dogodkov – nekateri so že bili, nika vlade in tudi samega programa. sednik Ustanove dr. drugi še bodo – spoznali pomen dogodka izpred sto let za Prekmurje in Slovenijo. Mislim, da moramo Šiftarjeve fundacije, se mora Slovenija seznaniti nom jubileja pa seznanjeni nile usodo življenja najprej v določene stvari prestopiti, s pomenom dogodka izpred vsi deli Slovenije. Slednje po- Kraljevini Srbov, Hrvatov in se kot pripadniki madžarsto let. Zato so bili in še bodo meni, da doslej ni bilo tako, Slovencev, nato v Jugoslaviji ske manjšine obletnice dogodki, posvečeni stoti a jubilej ni ravno primeren in zatem v samostojni državi tudi spominjati, a iz druobletnici, v našem glavnem čas, da bi se spraševali, ali bo Sloveniji. Povsem enako, kot gega zornega kota. Za nas mestu in drugih krajih. res tako. so porabske Slovence „pusti- to pač ni praznovanje, ampak spominjanje …« Tako bo Ljubljana dobila Želja organizacijskega odbo- li“ na Madžarskem. Ferenc Horváth meni, da je Prekmurski trg, na katerem prav stota obletnica primebodo ob jubileju odkrili sporen čas, da prestopimo domenik. Na razpis Mestne ločene Rubikone. »Mislim, občine Ljubljana so se prijada so vsi organizatorji vili trije avtorji, med njimi so proslave ponudili roko; in izbrali akademskega kiparja če je pri večinskem narodu Zorana Srdiča Janežiča. želja po dialogu, potem kot Za kip sta značilna oblimanjšina ta dialog moraka lončevine, ki je ključni mo sprejeti, predvsem če dokaz za razumevanje slobo v duhu medsebojnega vanske naselitve med 6. in spoštovanja, spoznavanja 12. stoletjem na območju in zaupanja. Menim, da Prekmurja, in sodoben kimora biti vsak ponosen parski način oblikovanja z Osnutek spomenika, posvečenega 100. obletnici priključitve Prekmurja in na svoje korenine, kar pa združevanjem in podvajazdružitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je na ogled v soboški ne pomeni, da zaničuje njem oblik. Spomenik seGaleriji. Avtor je zelo znani akademski kipar Mirsad Begić, spomenik pa bodo stavlja okoli 340 lončenih odkrili oktobra, na vogalu Kocljeve ulice in Ulice Štefana Kovača. Na delu te ulice drugega, ampak tako izražamo kulturno, narodno oblik, različno razporejenih so od julija 2017 razstavljena dela slovenskih kiparjev, ki so bila v Murinem in jezikovno pripadnost, po podstavku. Ta je na delu parku skulptur – na zelenicah v nekdaj uspešni tovarni in so jih na pobudo poglobljen in lončene oblike občine prenesli in postavili v središče mesta. Sicer pa je v Prekmurju predvidena hkrati pa sprejemamo tudi raznolikost,« je poročala postavitev še nekaj spomenikov, med njimi tudi dr. Matiji Slaviču, članu ga prehajajo tako, da stojijugoslovanske delegacije in enemu najzaslužnejših za priključitev Prekmurja. Slovenska tiskovna agencija. jo v zraku. Prehod pomeni Izjava prvega prekmurskeodločitev samostojnih Prekmurcev, da se združijo z ra vseskozi je tudi, da bi ob V častnem odboru ob 100. ga Madžara z dolgoletnimi matičnim narodom, ki jih tej obletnici presegli doseda- obletnici združitve je tudi izkušnjami, zdaj tudi v drje sprejel kot enakovredne. nje ravnanje in v slovesnosti Ferenc Horváth, poslanec žavni politiki, je pomenljiva Spomenik bo postavljen vključili tudi prekmurske madžarske narodnosti v in pomembna. Za zdaj naj na ploščadi, ki jo ravnokar Madžare, ki se niso udeleže- Državnem zboru. Glede slo- ostane pri tem. Ernest Ružič urejajo ob Poljanski cesti in vali vsakoletnih prireditev, vesnosti je nedavno dejal: Ambroževem trgu. posvečenih priključitvi Prek- »Načeloma se kot politik Porabje, 25. julija 2019 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 16. S kačov se je oženo Gnauk je eden paver tri siné emo. Najstarejši se je sto oženiti, depa toga se je nej poküso povödati svojoma oči. Zatok se je zgučo s srejdnjim bratom, ka déta vküper po svejti snejo iskat. »Oča, müva déva po svejti snejo iskat,« sta en den staupila pred očo. »Jaj, sinek, tau je žmetno delo za srmaka. Štera bi pa te vzela?« je pravo oča. Donk so se zglijali, ka oprvin najstarejši sin dé po svejti. Če se ma posreči dobiti ženo, samo te aj se drügi napauti. Starejši sin je odišo pa prišo do ednoga veukoga lesá. Cejlo paut si je lepau füčko ino spejvo. V tistom lesej pa je svojo ižico emo eden starček, šteri je že stau pa sedem lejt živo. »Kama déš, sinek, ka tak lepau füčkaš?« ga je pito starček. »Kaj bi nej füčko, vej si pa dém snejo iskat,« je pravo legén. »Venak najdem edno takšo, štera vzeme srmaka za moža.« »No, vej je pa tau ranč nej tak žmetno. Samo idi dale po toj poštiji. Gda prideš vö z lesá, boš na pamet vzeu edno malo kučo. Tam se zglasi, te pa vse drügo zvejš.« Najstarejši sin se je lepau zavalo za dober tanač ino odišo dale, tačas, ka je nej do tiste kučice prišo. Tam se je zglaso ino povödo, ka bi rad. »Tri čére mamo,« ma je pravla mati. »Vö si odébri, štera se ti vidi, pa idita v Božem imeni.« Tretji den je biu najstarejši sin že s snejov doma pri oči. »Oča,« je pravo drügi sin eške tisti den, »ge tö neškem živeti brezi žené. Že zranje go dém iskat.« »Baug aj ti srečo dá, sinek,« je nutprivolo oča. Srejdnjoma brati se je vrnau tak zgaudilo kak najstarejšoma. Un je tö prišo v lejs k tistoma starci. Té ga je pá napauto k tistoma maloma rami na raubi lesá, legén pa si je tam od dvej čerí edno za ženo vöodébro. Tretji den se je že s snejov povrno k svojoma oči. »Baug aj mi pomore, oča,« se je pri stariši zglaso najmlajši sin. »Ge bi se tö rad oženo, če rejsan me mate vsi za tupaša. Venak najdem kakšo, štera me vzeme.« Oča je vujo z glavauv pa ma brano. Najmlajši sin pa si je nej dau zapovödavati, zatok ga je oča njau, aj si dé un tö iskat ženo po svejti. Najmlajši sin se je napauto ino si lepau füčko pa spejvo, vej je pa brodo na tau, kak lepau bau, gda un tö pripela ženico na dom. Prišo je do edne stare vrbe kraj poštije. »Kama pa tak veselo, Miška?« ga je pito eden glas. »Po svejti, moj padaš, dém si ženo iskat.« »Na, če drügo neškeš, leko ti tau želenje ge spunim. Ti samo mené vzemi za ženo,« se je zglaso gnaki glas. »Što si pa ti, ka me poznaš pa me po imeni zovéš?« je pito Miška. Gledo je kaulivrat, depa njuga je nej vüdo. »Ge sem kralica kač.« »Gde pa se skrivaš, ka te ne vidim?« »Vu vrbi sem. Samo pogledni!« Miška je pogledno vu vautlo drejvo ino rejsan zagledno dugo, grdo kačo, štera se ma je približavala ino sikala z gezikom na dva rasa. Miška se je prestrašo. »Vidim, ka se me bogiš,« je pravla kača. »Pa boj brezi skrbi. Nika te nemo bantiva- la. Če pa škéš srečen biti, es poslüšaj. Tü maš eden mali klüč. Če ga trikrat v žepki obrnéš, ti dá vse, ka si želejš. Zdaj pa idi domau ino naleči vse za gostüvanje. Po tistom pojte po mené s kaulami, na šterom aj sedi sedem goslarov, šest črni pa eden bejli.« Legén je rejsan vzeu klüč, odišo domau ino povödo oči, ka se je zgaudilo. »Pa probaj, če je rejsan kaj vrejden tvoj klüček,« je pravo oča. »Te mo že vidli, ka leko napravimo.« Miška je trikrat zosüko zlati klüček. »Eden talejr gibanic na sto,« je zapovödo. Komaj je tau vöpravo, so že na stoli denéle friško pečene gibanice, s šteri se je eške kadilo. »Nej bi nam škaudili eške trgé vrči vina tö nej,« si je brodo Miška ino pá zasüko klüček. Pa so včasik na stoli stali trgé pinteki slatkoga vina. »Sinek, tvoj klüček pa je rejsan dosta vrejden,« je pravo oča. »Napravimo vse tak, kak je zapovödala kralica kač.« Drügi den so se pelali k vrbi djenau tak, kak je tau velejla kača, s kaulami pa sedmimi goslarami. Gda so taprišli, se je z vrbe pričujskala kača ino sikala z gezikom. Vsi so se je bodjali ino se stiskavali na kaulaj, samo mladoženec Miška nej. »Nika se me ne bojte. Ge vam samo dobro želejm,« se je zglasila kača ino splezdila na kaula s pravi kraj mladoženca. Njiva sta naprej sejdla, vsi domanji pa pozvani gostüvanjčarge pa ozajek. Lüstvo se je nej poküsilo k stoli sejti. Sneja kača se je potegnila pod sto. Samo glavau je vtegüvala pa se stiskavala k mladoženci Miški, šteroma sta se starejšiva brata špotlivo smedjala, ka si je tupaš takšo snejo najšo. Gda pa je vöra paunauč vdarila, je kači grda kauža počila ino pri mladoženci je stala prelejpa dekla v zlatom gvanti ino z zlatov kronov na glavej. »Ti si me rejšo ino vzeu za ženo, lübi moj Miška,« je mladoženci pravla prelejpa sneja. »Aucigamau sem tvoja ino naja samo motka pa lopata leko laučita, nika drügoga na svejti.« Tak je bilau tö. Zadovolno pa srečno sta živela eške duga lejta. Mabiti eške gnesdén živeta, če sta jiva motka pa lopata nej laučili. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Porabje, 25. julija 2019 ... DO MADŽARSKE Na Madžarskem so v ospredju družine To je izpostavil državni sekretar Urada predsednika vlade Csaba Dömötör prejšnji teden, na redni tedenski tiskovni konferenci vlade. Povedal je, da so v središču politike vlade družine z otroki, zato je pomembno, da so s 1. julijem začeli izvajati sklepe vladnega načrta za zaščito družin. Najpomembnejši sklep je t. i. podpora za pričakovanje otrok. Gre za ugodno posojilo v znesku 10 milijonov forintov, ki bi ga – če bi se v družini rodili trije otroci – odplačevala država. Prav tako bo mladim družinam pomagala podpora, ki jo lahko namenijo za nakup hiše ali stanovanja. Ta podpora po novem velja tudi za odkup rabljenih hiš na podeželju. Namen je, da se podeželje ne bi še naprej praznilo, obenem pa bi mlade družine lažje prišle do lastne hiše ali stanovanja. Od januarja pa bosta veljali dve novi točki vladnega programa v podporo mladim družinam, in sicer: na porodniškem dopustu bodo lahko ostali z vnuki tudi stari starši in materam s štirimi otroki ne bo več treba plačevati dohodnine. Tibor Szanyi ni več podpredsednik stranke Tibor Szanyi, ki je bil v prejšnjem mandatu evropski parlamentarni poslanec socialistov, ni več podpredsednik stranke. Tako se je odločilo predsedstvo socialistov, ki pa njegovega članstva v stranki ni ukinilo. Po evropskih parlamentarnih volitvah, na katerih so se socialisti zelo slabo odrezali – dobili so le eno poslansko mesto --, je bil Tibor Szanyi zelo kritičen do vodstva lastne stranke. Objavil je tri odprta pisma. V prvem je vodstvo označil za »koruptno bando«, v drugem je naštel vse osebe, ki so po njegovem odgovorne za razsul stranke; v tretjem pismu pa je razmišljal o tem, da se bosta verjetno združila Stranka socialistov in Demokratski forum. Kljub opozorilom vodstva stranke je nadaljeval s kritikami, zato so ga odpoklicali s podpredsedniškega mesta in suspendirali njegovo članstvo v stranki. 8 Leko so go oča poslali materi Pri Kozaulini sem dostakrat odo pa dosta vsefele so mi pripovejdali v prejšnji lejtaj. Že te sem vido, ka sploj dosta stari, črno-bejli družinski kejpov majo, med njimi taše tö, steri so se še pred drugov svetovnov bojnov delali. Kozaulina Ana, (Kovač) so več škatül naprejvzeli, gda sem je proso, aj mi stare kejpe naprejvzemejo. Tak ka zdaj sem samo eden frtau leko prejkpogledno, drüge vej pozimi prejkpoglednam, gda več časa baude. - Ana, vi dosta fejst stari kejpov mate, tau mena povejte, sto je redo tistoga reda kejpe, gda še sploj nej bilau doma fotoaparata? je že proto konca bojna moglo biti, zato ka so oni leta 1941 »Na tom tjejpi sta oča pa mati, botra pa boter, ona sta Mijali- Kozaulina Ana rutjivali.« - Gda so domau prišli vaš Kejp je iz leta 1941, gda je oča sodak bijo »Te je več taši moškov bilau steri so meli fotoaparat pa če je kaj bilau ali so je zvali, te so šli pa so doladjamali. Gospaud Markovič so na vsakšom pokapanji redli tjejpe, če je družina tau stejla, aj se oni tü vidijo, te so nekakoma prejkdali mašin.« - Med tejmi kejpi, ka je gledamo, je tisti najstarejši, gda so oča sodak bili. Gda je tau bilau pa gde S sestrov pod brgaum, steroga zdaj že gauška so kejp naredli? pokriva »Tau je še pred bojnov bilau leta 1943, v Čakovci oča, potistim so se te tak (Csáktornya) se je tjejp redo, oženili. Na tom družinskom gda so ranč na straži bili. Tau kejpi se vi že tü vidite. na Nacika pa Pišta, vöjac, sestra pa dja. Ne vejm, gde je bilau, ka je bilau ranč, gda so te tjejp redli, vejn nika tašoga nej, samo telko, ka smo vtjüpstanili, gda je prejšo sto tjejpe redit. Na drügom tjejpi, gde sem že vekša, pred našim ramon studjejmo: dja, sestra Rožika, mama, Grabarin Anuš z malimi gosami.« - Ka ste z gosami delali? »Tistoga reda smo gosi nej samo za mesau držali, litji za perdja tü, zato ka smo je stjübli, perdje smo čejsali, pa te tak smo dunje pa vankiše redli. Te male gosi pa velke ranč tak, so fejst krautke bile, človek kama je üšo, one so ga sprvajale. Dapa gunar je fejst nauri bejo, tisti, gda je že starejši bejo, te je že v čleka skočo, zato, ka on je fejst skrb emo na drüge.« - Töj, na taum kejpi ste že vekši, gde ste dvej. »Tau sva s sestrov dolavzeta, dapa pogledni, kak je te še té brejg vögledo. Te je še nej bilau gauštja, kak zdaj, cejli brejg je lopau dolapokošeni, zato ka so ga delali. Leko ka ranč s senauv sva delale s sestrov, pa gda sva domau šle, te je naja nekak dolavzejo, dapa sto, tau več ne vejm, zato, ka tau je že davnik bilau.« - Djesta eden stari andovski kejp, sto vse so na kejpi? »Ne vejm, kak je te tjejp do mene prejšo, na tjejpi so tri dekle, stere so padaškinje bile pa eden pojap, Sejrina Irinka, Daustji Margit, Trnjaštji Margit pa Žöjlin Feri. Prvin so tjejpe davali pa menjavali mladi nad seuv, najbola dekle pa podje, te je taša šega bejla. Te tjejp je vejn tü nikak tak mogo sé k mena prejdti. Dapa tau, ka te stari körmöš traktor, s sterin so mlatili gnauksvejta, kak je med moje tjejpe prejšo, tau rejsan ne vejm.« - Koga so pokapali na taum kejpi? »Enga pojbiča, te je taša šega bejla, ka so ga dekle sprvajale v bejlom gvanti, pojbi so pa Gašpar zvau, v Števanovci pri krčmej so meli stari ram. Ona sta nej eden par bila, samo sta se dala dolavzeti, zato ka je Thruman vsigdar vepovsedik kreda bejo pa z vsakšo deklov je gončo.« - Čidan je tisti ram, steri se tam ozrak vidi? »Tau je tejsti ram, gde je gnauksvejta muzej bejo v Števanovci, steroga je Krajczar školnik vönapravo. Tau je že tü davnik bilau, vidiš ka je še prašnata paut.« - Slejdnji kejp, ka ga v rokej mam, je edna razglednica (képeslap), koma pa gda so Družinski kejp iz 50-i lejt na sebe taše pantlike meli. Te pantlike so te sledkar nutra v grob ličejli, tau je leta 1967 bilau.« go poslali? »Tau so materi poslali leta 1941 iz Rogaševec, dapa tau se ne vidi dobro, ka sto go je pos- Razglednica, na steroj so Rogašovci leta 1941 - Sto je na taum kejpi, gde eden par stoji, tau sta mauž pa žena? »Na taum tjejpi sta Thruman pa Rumin Iren, dapa tau je samo cauna bejla, ovak se je Porabje, 25. julija 2019 lo. Zdaj si samo tak mislim, ka ranč te so oča sodak bilej tam vanej, leko ka so go oni poslali, tau se tü ma zgoditi.« Karči Holec 9 Risausko vandrivanje - 2. Gnauk spodkar, drgauč vrkar Drügi den zazranka je prišo gazda apartmana po peneze. Pravla sva ma, ka se malo paščiva, vej pa moreva v edenajstoj vöri že v Postojni biti. Lastnik je pravo, ka un tö šké tisti den pelati svoje padaše v prišla k kasi, sva válo davala Gospaudi, ka sva karte na interneti prištölala. Nej se nama je trbölo postaviti v dugi réd, včasik sva dobila vstopnici. Gda sva pa prosila, aj nama dajo aparat, šteri pod Inda so mali cug v Postojnskoj djami tiskali vodiči, zdaj ga vlečé lokomotiva tisto erično djamo pod zemlauv. Tanačivala sva ma, aj prva na interneti karte küpi, ka ovak ne pride cuj. Ge sem naja dvej vstopnici že pred ednim mejsecom küpo, vej pa telko lüstva gorpoiške Postojnsko djamo, ka za soboto pred podnevom je žmetno mesto najti. V avto sva nutsedla v devetoj. Tau je bila dobra ideja, vej pa gda sva vö z Ljubljane prišla, se je avtocesta včasik napunila. Nej sva se čüdivala, bila je sobota, müva pa sva se prauti slovenskoma maurdji pelala. Zgübila sva dobri dvajsti minut, depa po tistom sva pá leko v pravom temponi dale šla. Z avtocestami je tau baja, ka samo v leti, v najvekšoj turističnoj sezoni je leko popravlajo. Tak se je deset kilomejterov pred varašom Postojna vse pá zateknilo, eške üše kak oprvim. Stopaj za stopajom sva se pelala, moja lejva nauga je na kuplungi pomalek trüdna grtüvala. Donk sva v pravom cajti na veuki parkplac prišla, gde so stali autonge s cejle Evrope, eden polski bus je pripelo veuko skupino turistov z Južne Koreje. Gda sva s padašom zemlauv vogrski pripovejda, so pravli, ka so že vsikšoga odali, telko madžarski gostov je prišlo. Pa eške rezerverati se je tö ne dá, depa aj prideva nazaj za dvej vöri, te gvüšno baudejo. Tak sem grato tolmač svojoma padaši. Staupila sva k slovenskoj skupini, vej pa v Postojnskoj djami v 4-5 gezikaj turiste pelajo. Srečo sva mela, ka je v našom čapati samo eden dober ducat lüdi bilau, v engliškoj skupini pa najmenje petdeset. Postojnska djama je najvekša turistična djama na cejlom dinarskom Krasi (Karsztvidék), leta 1818 go je najšo domanji pastér Luka Čeč. Erična je po svoji kapnikaj (cseppkövek), šteri rastejo doj s plafona, gor s poda, včásik pa vküpzrastéjo. Na leto djamo gorpoiške više 700 gezero turistov, v njej se leko pogledne pet kilomejterov poti. Eden veuki tau leko od leta 1872 napravimo z malim cugom, te pa trbej eške dobro vöro pa pau pejški ojti. V Postojnskoj djami je konstantno 10 stopinj ladno, zatok se je trbej vsikdar fanj gornaravnati. Nad našimi glavami vidimo dosta farb: redeči kapniki majo v sebi dosta železa, črne so pofarbale svejče, štere so v stari cajtaj nücali kak posvejt, snejžno bejle kamle pa je napravilo vapno v zemlej. Vidimo čüdovitne kamene fijanke, s plafona na več mejstaj visijo cücki, štere dostakrat »špageti« tö zovéjo, depa vapnasta voda je zozidala več mejterov visike, kuste sojé ranč tak. Paut se zdigava pa spiščava, na ednom mesti moremo prejk »rusoškoga mostá« titi, šteroga so zozidali bojni robi v cajti prve svetovne bojne. Če se koma v glavej vrti, aj raj ne gleda doj z visine. Spodkar je nej slobaudno z flešom (vaku) kejpe rediti, ka prej škaudi kamlam. Ge sem pa po nesreči tau nej vözakapčo na svojom telefoni pa ednoga veukoga blisno. Samo vüpam leko, ka so se pirožabe pa pavki nej prestrašili. Sploj erična stvarina djame je »človeča ribica«, štera je v istini eden mali küšker s svejklo rauza, »človečov« kaužov. Gda sem od slejdnjim v Postojnskoj djami odo, so bile ribice v ednom veukom akvariji pa smo je lepau vidli šetati se v plitkoj vodej. Pravijo, ka so turisti dosta na nji svejtili pa drauvne peneze lüčali, ka jim je škaudilo. Zdaj küškere držijo v ednoj kmičnoj glažojnatoj ladi brezi posvejta, gostje samo edno malo, črno glavau vidijo vökukivati. Vüpajmo, ka je tisto nej samo edna plastična figura. Na konci poti pridemo v najvekšo dvorano djame, gde zvün koncertov veuke državne svetke tö držijo. S padašom sva malo žalostniva bila, gda sva vidla, ka so pri malom alomaši podzemnoga cuga napravili edno bauto s suvenirami, ka je rejsan nej v edno lejpo djamo valon. Odpelali smo se vö, paut nas je pelala prejk edne veuke, črne lüknje. Ta je tak gratala, ka so med drügov svetovnov bojnov nemški nacisti v etoj djami držali svoje bombe pa granate. Slovenski partizange so na tau gorprišli pa cejlo vse v luft poslali. Spodkar v lüknji tečé voda Pivka, štera je Postojnsko djamo, tau veuko čüdo nature napravila. Je reka s sedmimi imeni, vej pa nad zemlauv pa pod zemlauv tö tečé, en malo pred Ljubljanov go že kak Ljubljanico poznamo. günce pa košare črešenj tö dojlüčo, depa se je nej mogo dugo špilati. Eden njegvi človek ga je zatajiu: gda je vnoči ranč na sronjeki sejdo, je njegvi izdajatel edno svejčo v ednom okni vužgo, cesarski sodacke pa so edno graubo veuko kameno kruglo taličili pa Erazma tak bujli. Pravijo, ka njegvo tejlo počiva pod lipov pri kapejli. Predjamski grad je pred djamov na srejdi 123 mejterov visike kamene stene Po krivi poštijaj v gauški sva po deset kilomejterov pelanja prišla v malo vesnico Predjama. Vrkaj pri gradi je več nej bilau mesta, zatok sva mašin spodik v dolini njala pa pejški nazaj priplezdila. Pripovejdo sem vam že o špajsni srečanjaj. Pri Predjamskom gradi je prauti nama stapo gazda našoga ljubljanskoga kvatejra, šteri je rejsan pripelo svoje padaše. Nej sva znala, ka vse naja na risauskom vandrivanji eške čaka. Vesnica Predjama je svoje ime dobila po tem, ka se njeni grad zdigava »pred djamov«. Njegvi najbole eričen gospodar je biu vitez Erazem, šteri je kradno, moriu pa eške dosta kaj hüdoga včino. Avstrijski cesar ga je sto bujti, zatok je pred grad poslo sodačijo. Brodili so, ka Erazmi gesti sfali, depa se je nej tak zgaudilo. Čednoma vitezi so bližanji pavri prejk djame nosili gesti pa piti, tau paut so cesara sodacke nej poznali. Erazem je svojim neprijatelom eške pečene Porabje, 25. julija 2019 Na Predjamskom gradi nega turistični vodičov, majo pa aparate za poslüšati v 17 gezikaj. Lepau je videti, ka vsikši ejkstra odi po zidini, pa vse v svojoj rejči čüje. Na gradi nutpokažejo indašnje viteške gvante, künjo, dnevno sobo, spalnico, depa vauzo v zamenici tö, gde so protivnike mantrali. Človek more meti dobro kondicijo, vej pa stube neškejo pa neškejo sfaliti. Najbole batrivni leko splezdijo vu veuko djamo za gradom tö, od kéc se leko kukiva vö prauti dauli. Pred gradom geste eden dugi tranik, na šterom vsikšo leto viteške špile držijo, gezdijo pa se bijejo z indašnjimi sodačkimi škeri. Pejški, s trüdnimi nogami sva se napautila nazaj k avtoni. »Murphy« pa nikdar ne spi: v etoj vesnici Baugi za rbtom, na parkplaci v ednoj grabi nama je mašin dojstano pa je nej sto vužgati. Depa sreča se nama je pá poklonila - motor je zaružo pa sva že bila na pauti nazaj v Ljubjano. -dm- 10 Aleksander Ružič ZDAJ DE VSE OVAK Včeranji večer, da sta s Trejzov prvo pout vküper v krčmo šla, je Vendeli nikak nej z glave šou. Mislo je, ka te, da so se llonkine in Trejzine oči srečale, vküp spadne. »Takše letrike nega, kak so bliski, šteri so tisti par ipov med njima leteli, da sta se z očami srečali. Ah, močne so ženske oči, da tak vküp skoučijo ene proti drügin. Takši mraz mi je šou po hrbti, ka san vse trdi grato,« si je Vendel nazaj odpero kejpe preminočoga večera. »Ka bloudin po ton dvouri, kak kokoš, da ma vtrgnjeno perout,« se je čemeriu san na sebe. »Ešče sreča, ka je Ilonka friško popistila pa se meknila. Sigdar je mogla popiščavati drügin, če glij je na zvüna vö vidlo, ka je močna. Ali njena düša je tak mejka kak moja,« si je ešče naprej mrnjavo. »Vendel, zajtrik je na stouli,« je Vendela doj stavilo Trejzino zvanje doj s praga. »Nika dobroga san nama napravila, zato ka de tou najni prvi zajtrik, kak sva začnila vküp živeti. Odi, odi!« »Tak! Zdaj de vse ovak. Moj mer je od gnes dale mrtev,« je Vendel friško včeranje slike doj s sebe strouso: Na stouli so se napinjale vrouče paroške klobasi, pa kava je dišala tan sé s šparata. »Boug daj, ka bi ešče duga lejta tak lepou za stolon sedela. Ka praviš na tou, Vendel,« ga je Trejza milo poglednila. »Boug daj, ka bi tak bilou. Da si pa te vse te dobroute küpila?« »Te, da si tan po dvouri sé pa ta odo, san skoučila v Ilonkino bouto. Se je mejla za odati. Nikše boukše boute nan v našoj vejsi nej trbej,« je tolmačila Trejza. »Pa kak prijazna je bila,« je na konci ešče glasno fcuj pravila. Vendel je samo poslüšo in nej njemi je vujšlo, kak je na nazadnje glas zdignila. »Srečna je. Vala Bougi. Zdaj je že gvüšna, ka je Ilonko doj dobila. Aj, kak bi si pa naj jaz da mislo, ka de se da kakša ženska za menej vlejkla. Zdaj na stara leta …« »Vendel, vej pa jej pa ne mrnjavi. Ti je zajtrik dober? Si srečen?« »Ja, fejst je dober. Pa kak naj ne bil srečen, če maš vse tak na redi v iži. Že si nama vse spucala pa vred vzejla. Zdaj tak čisti pa vred vzejti odin kak gospoud, najna iža je pa kak kakša varaška.« »Tou si tak lepou povedo, Vendel. Najrajši bi se zdaj včasi k tebi stisnila. Znaš …« Vton so se dveri odprle in not je stoupo Števan: »Boug blagoslovi, ka sta glij pri zajtrki … če leko naprej stopin?« Vendelove in Trejzine oči so se srečale. Vendel je v nji zagledno straj. Včasi je njemi nika pravilo, ka more Trejzo obraniti, če glij je njemi tüdi nej bilou vseeeno. Sakši v vejsi je znao, ka je za rusoški časov biu glaven in se ga tüdi sakši bojo. Nikome je niti nej na pamet prišlo, ka bi njemi kaj prouti pravo. Mogouče se njemi ne vidi, ka se je Trejza k njemi priselila, zatou je prišo, si je mislo. »Najbrž je nej pozabo, kak san njemi kupico piti v obraz potočo … pred Ilonkov. Smrten čemer njemi je obraz vse vkriž potegno, tak san ga pred vsejmi v sramoto djajo. Niti je nej Ilonkinome možej na sprevod prišo. Ali zdaj so časi zato že nači, če glij je tisti straj ešče itak pod koužov. Pred Trejzov moren zdaj močen biti …« si je v glavi obračo vse te prilike. »Vala lejpa, Števan. Rejsan sva te nej čakala priti. Ali … doj se sedi, pa kaj nouvoga povej,« je Vendel vö od stola potegno stari štokrlin. »Vendel, jaz te prosin, ka mi odpistiš, ka san ti sigdar nika nazaj gučo pa sva se zmes ešče kaj svajüvala. Zdaj so drügi časi pa je fajn, če se med sebov razmimo. Lejta nan friško ta idejo. Nikdar ne vemo, da šteroga na of svet pozovejo,« je brez zadržavanja zdaj pravo Števan, da si je vseo za sto. Vendel je najprle pogledno proti Trejzi, in da je vido, ka je tüdi ona prvi straj doj s sebe strousila, je na glas pravo: »Števan, rad mo, ka se nazaj zglijava, če glij je nej med nama kaj dosta slaboga bilou. Ja, Števan, zdaj so drügi časi!« Trejza je vse dobro razmila, ka se za tejmi rečmi skriva, zatou se je naraj oglasila: »Števan, jaz san tüdi rada, ka bi med vama nej bilou več kakše svaje. Zdaj, kak sva z Vendelon začnila vküp živeti, več sploj za tou nede potrebe. Pa tüdi Ilonka de zdaj leko bole mirno živejla, kak je dovica gratala.« S temi zadnjimi rečmi je Trejza vdarila med niiva, kak da bi ogenj švigno. Oba sta se poglednila in na obrazaj se njima je vidlo, kak so se stare zamere znova odprle. Po kratkoj tjuči se je oglaso Števan: »Če san prav razmo, smo se za začetek zglijali. Vala lejpa obema za takše razmenje. Trejza, Vendel je leko srečen, ka si je takšo skrbno žensko na stara leta k iži prpelo. Če vama nede žmetno, vaj oba zoven na večar v Ilonkino krčmo. Janoš pa Kari tüdi prideta. San njima že pravo. Vse, ka mo té večer pili, jaz plačan,« je gorstano in friško odišo. »Vendel, dobro ka je Števan odišo. Nika mi je nej fajn bilou, ka je tü biu. Če ti je prav, va vseeno šla sledi v krčmo. Naj plača, pa z ovima mo si tüdi kaj gučali. Zdaj pa zajtrk doj pojejva. Vüpan, ka naja vütro nišče nede več mouto pri zajtrki.« Tisti večer so vsi kak na vöro točno prišli v krčmo. »Dober večer,« so eden za drügin pozdravlalali, kak so v krčmo stapali, ali je niti eden nej mogo zaistino do kraja tou vö povedati, zato ka je za šankon nej bilo Ilonke, leke nepoznana ženska. »Dober večer, ka leko prnesen,« je k stouli stoupila nova krčmarica, da so si za svojin stolon doj poseli. Na to pitanje so nej bili prpravleni, zato ka je Ilonka brez pitanja vse znala prnesti. Vsi so se samo gledali, pa malo novo žensko zmes, te se je pa vseeno prvi oglaso Števan: »Za nas špricere, Trejzi pa šör. Nej smo vas ešče vidli v našon kraji. Ilonke pa Porabje, 25. julija 2019 nede?« »Jaz san z Varaša. Ilonkina rodbina po oči. Te keden man dopust, pa go par dni zamanin. Te de že najbrž boukša,« se je obrnoula nova krčmarica in odišla za šank. »Te pa je Ilonka zbetežala,« je tjučo za stolon pretrgno Števan. »Zdaj de tü tüdi vse ovak.« »Čüdno, ka je nega. Gnes vgojno san v bouti bila, ka san nama paroške klobasi küpila, pa san nej vpamet vzejla, ka bi njej kaj bilo. Ja, no! Sakšoga kakši beteg zaodi … da se sploj ne trouštaš,« je veselo tolmačila Trejza in pri ton gledala proti Vendeli. Vendel se je nej geno, zato je znouva začnila: »Ah, Števan, ka ma ovak biti. Tej par kupic pa ja zna sakši gor na sto djati. Nej je tak, Vendel,« je zdaj djala svojo roko na njegovo. »Zdaj je gvinala,« so skakale iskre v Vendelovi glavi, ali je na Trejzino pitanje nika nej nazaj pravo. Se je pa oglaso Kari: »Trejza, nej je vse tak kak je bilou. Na Ilonko smo se vsi navadili, pa ona je z nami tak domanja bila. No, Števan, ti tüdi nika na tou povej!« Števan se je nej oglaso. Gledo je samo doj, pa tüdi nišče drügi je več nej nika pravo. Friško so svoje spili in nikome je nej na pamet prišlo, ka bi naročili drügo rundo kak ponavadi. Da je Števan plačo, so se vsi zdignili, le Trejza, štera je zadnja vö za ovimi stoupila, je pravila proti šanki: »Dobro ka ste prišli, ka de malo več mejra v etoj krčmi. Pa leko noč … gospa!« 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 26.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.40 V fokusu: Doberdob: Ungaretti - Voranc, dokumentarni film, 11.35 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 12.05 Krasni Kras, dokumentarni film, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Aleksandrinke, dokumentarni film, 15.15 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.45 TV-izložba, 16.10 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Čist zares: Cosplay, 17.55 Izzivalci, EBU dokumentarni film, 18.10 Lepši svet: Obnovljivi viri energije, animirana risanka, 18.15 Frfra in Cufek, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019, 21.25 Sledi: Mariborska bolnišnica skozi čas, dokumentarna oddaja TV Maribor, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Učiteljica klavirja, francosko-nemški film, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo ročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.40 Muk: Želvice, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nemška nadaljevanka, 20.50 Z Mišo: Janez Rakušček, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Devet krogov, dokumentarni film, 23.25 Iz noči klavirjev: Pianist Ivan Ferčič, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič (S. Prokofjev: Klavirski koncert št. 3), 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo NEDELJA, 28.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.05 Babilon.tv: Samota, 7.25 Slastna kuhinja, 7.40 Glasbena matineja, 9.05 Čez planke: Carigrad, 10.00 Mame, slovenska nanizanka, 12.15 Ambienti, 12.55 Plavanje - svetovno prvenstvo, 15.45 Dobri stari časi, dokumentarni feljton, 16.55 Judo: svetovni pokal, 19.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, 21.35 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 22.05 Žrebanje Lota, 22.15 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert, 0.35 Zvezdana: Brez besed, 1.20 Videotrak, 2.25 Zabavni kanal PETEK, 26.07.2019, II. spored TVS PONEDELJEK, 29.07.2019, I. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.20 Videotrak, 10.05 Slastna kuhinja, 10.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 11.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 12.20 Migaj raje z nami, 12.55 Plavanje - svetovno prvenstvo, 14.55 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, 17.50 Judo: svetovni pokal, 19.30 Plavanje - svetovno prvenstvo, 20.00 Življenja Tomaža Kajzerja: Rita Conchita, slovenska nanizanka, 20.50 Katarina Luter, nemški film, 22.40 Televizijski klub: (Lj)ubil te bom, 23.35 Videotrak, 0.10 Zabavni kanal 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Joker, kviz, 10.35 Z Mišo: Janez Rakušček, 11.20 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.50 Obzorja duha: Človeško telo, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dnevnik nekega naroda: Vihar, dokumentarna serija, 14.25 TV-izložba, 14.40 Inside – Offside, dokumentarna oddaja, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Festival Arsana 2019, oddaja TV Maribor, 18.10 Bacek Jon: Kuža robot, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Otroci Sredozemlja: Grčija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Žar legende, 23.15 Glasbeni večer, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo SOBOTA, 27.07.2019, I. spored TVS 6.05 Odmevi, 6.35 Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.15 Čist zares: Cosplay, 10.40 TV-izložba, 10.55 Čarokuhinja pri atu, 11.10 Prava ideja: Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, 11.45 Tednik, 12.40 NaGlas!: Marko Vidojković, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.15 Mestne promenade: Škofja Loka, dokumentarna serija, 14.40 Naši vrtovi: Luciano Viatori, dokumentarna oddaja, 15.10 Indija z Joanno Lumley, britanska dokumentarna serija, 15.55 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Babilon.tv: Samota, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Naj vam tekne: Kuhamo s Karin - Po poteh užitnih divjih rastlin, 18.40 Reaktivčki: Votline v Waitomu, Nova Zelandija, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Bolšoj, ruski film, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 23.35 Švedska teorija ljubezni, norveško-švedska dokumentarna oddaja, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo SOBOTA, 27.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.05 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Pričevalci: Marija Trček, 10.05 Minljivost meje, dokumentarni film, 10.55 Slastna kuhinja, 11.25 Sledi: Mariborska bolnišnica skozi čas, dokumentarna oddaja TV Maribor, 12.20 Avtomobilnost, 12.55 Plavanje - svetovno prvenstvo, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, 18.00 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 18.30 Judo: svetovni pokal, 19.30 Videotrak, 20.00 Poletni koncert iz Schönbrunna 2019, 21.40 Zvezdana: Brez besed, 22.25 Aritmični koncert - Borghesia, 0.00 Videotrak, 1.05 Zabavni kanal NEDELJA, 28.07.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Futuratron, risanka, 10.10 Špasni učitelj: Nogomet, 1. del, nizozemska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Prisluhnimo tišini: Dolgotrajna oskrba, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Človeško telo, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019, 14.40 TV-izložba, 15.00 Nikamor 13:22, kratki igrani film AGRFT, 15.10 Lebdi kot metulj, irski film, 17.00 Po- PONEDELJEK, 29.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.45 Videotrak, 11.15 Otroški program: Op! 11.45 Slastna kuhinja, 12.35 Dobro jutro, poletni izbor, 14.35 Sledi: Mariborska bolnišnica skozi čas, dokumentarna oddaja TV Maribor, 15.30 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.55 Portret dr. Bruna Hartmana, 17.45 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 18.55 Studio kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Čez planke: Po poteh Luthra, 20.55 Mame, slovenska nanizanka, 21.20 Votla krona, britanska nadaljevanka, 22.20 Plan B, slovenski TV-film, 23.45 Videotrak, 0.20 Zabavni kanal TOREK, 30.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Vikend paket, 10.25 Tednik, 11.25 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.55 Pisave: Odraščanje v romanih Bronje Žakelj in Sarivala Sosiča, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Otroci Sredozemlja: Grčija, 14.20 TV-izložba, 14.45 Babilon. tv: Samota, 15.05 Potepanja - Barangolások: Székesfehérvár, Pannonhalma és/in Bábolna, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Nevarna Zemlja: Tornado, britanska dokumentarna serija, 18.00 Ernest in Celestinca: Simon je izginil, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Odstrta starodavna mesta: Atene, britanska dokumentarna serija, 20.55 Krvava svatba, francoska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Pričevalci: Rozalija Kaldasch, Albina Schmidt, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo TOREK, 30.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.10 Videotrak, 11.40 Slastna kuhinja: Delfinka, 12.25 Dobro jutro, poletni izbor, 14.25 Slovenski magazin, 14.50 Naj vam tekne: Kuhamo s Karin - Po poteh užitnih divjih rastlin, 15.20 Čez planke: Po poteh Luthra, 16.45 Porabje, 25. julija 2019 OD 26. julija DO 1. avgusta Avtomobilnost, 17.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 19.00 Adrenalinci: Potapljanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.25 Videotrak, 20.00 Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun, 21.20 Mame: Kriza srednjih let, slovenska nanizanka, 21.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Laibach, 22.45 Prevara (IV.), ameriška nadaljevanka, 23.50 NaGlas!: Marko Vidojković, 0.10 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal SREDA, 31.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, 6.20 Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.35 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 11.25 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 12.00 Ambienti, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Z Mišo: Janez Rakušček, 14.20 TV-izložba, 14.35 City folk - Obrazi mest: Ljubljana, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Az erdőgazdálkodás / Gospodarjenje z gozdovi, oddaja TV Lendava, 15.30 TV-izložba, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: 57. št. Nove revije, 18.00 Knjiga o džungli: Kobrino jajce, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Od sreče do zloma, francoski film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Profil: dr. Marko Jesenšek, 23.50 Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dokumentarna serija, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 31.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.10 Videotrak, 12.15 Slastna kuhinja, 13.00 Dobro jutro, poletni izbor, 15.35 Čarokuhinja pri atu, 15.50 Joker, kviz, 17.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 18.55 Ribič Pepe: O zobeh, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Po poteh slovenske opere: Zlato obdobje, glasbeno-dokumentarna serija, 20.55 Žrebanje Lota, 21.00 Mame, slovenska nanizanka, 21.25 Zadnja beseda!, 22.10 Žar legende, 22.20 Zapuščina (III.), danska nadaljevanka, 23.20 Tribuna, dokumentarni film, 0.10 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal ČETRTEK, 01.08.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Vikend paket, 10.35 Mojster in njegov Gašper, portret, 11.25 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.55 Zapeljevanje pogleda, dokumentarna serija, 12.25 Circom Regional: Mož s harpuno, 1. del, koprodukcijska magazinska oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Mednarodna obzorja, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op, 17.00 Poročila ob petih, Šport, 17.25 Mestne promenade: Ljubljana, dokumentarna serija, 17.55 Na kratko: Pametna mesta, 18.05 Žanov svet: Rože, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Sinji planet II: Obale, britanska dokumentarna serija, 21.00 Dnevnik nekega naroda: Med dvema ognjema, dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.35 Poletna scena, 22.55 Ko črte govorijo, dokumentarni film, 23.50 Mestne promenade: Ljubljana, dokumentarna serija, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo ČETRTEK, 01.08.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.05 Videotrak, 10.50 Slastna kuhinja, 11.40 Dobro jutro, poletni izbor, 14.10 Tribuna; Veseli upor, dokumentarni film, 15.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Laibach, 15.55 3. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2019, 17.45 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 18.50 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Mame, slovenska nanizanka, 21.20 Z Mišo: Dr. Mojca Senčar, zdravnica, bolnica in zagovornica bolnikov, 22.05 Ambienti, 22.35 Avtomobilnost, 23.10 Marko Hatlak & FUNtango in Iztok Mlakar, 23.40 Slovenska jazz scena: Tone Janša Long Way Quartet, 0.15 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal Gornjeseniška cerkev bo olepšana S pomočjo Državne slovenske samouprave je gornjeseniška župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika dobila podporo. Denar bodo namenili za streho, zamenjali bodo kritino. Župnik Tibor Tóth je povedal, da so dela začeli prejšnji teden. V projektu, vrednem 37 milijonov forintov, bodo poleg strehe obnovili tudi fasado cerkve. Župnik je še povedal, da so denar prispevali tudi verniki. S tremi milijoni in pol bodo zamenjali vrata in nekatera okna. Obnovo župnijske cerkve želijo uresničiti do konca avgusta. L. R. H. Strokovna ekskurzija DSS v Posočje Državna slovenska samouprava je organizirala 19. julija za člane občnega zbora in sodelavce urada in ustanov krovne organizacije stro- kovno ekskurzijo v Posočje. Udeleženci so si v slovenski pokrajini tik ob italijanski meji najprej ogledali Tolminska korita, edinstven naravni čudež, ki sta ga izoblikovali reki nedaleč od Tolmina. Sledilo je kosilo na ladji, med plovbo na jezeru, ki je nastalo po akumulaciji reke Soče. Ekskurzijo so končali v Muzeju sirarstva v Kobaridu, kjer so se udeleženci spoznavali s tisočletno tradicijo planinskega pašništva in sirarstva. Dolgo pot do krajev, ki so največ pretrpeli med prvo svetovno vojno, so popestrili glasbeniki in pevci – potniki. (Na sliki so udeleženci ekskurzije pred jezerom, nedaleč od Mostu na Soči – več o poti lahko preberete v naši naslednji številki.) -dm- WWW.SLOVENCI.HU www.radiomonoster.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB