Štev. 56.
Pomimam «milk» f Okt y	f	iÖM. «'"■«■■ "■M»1»1'	^ ,
NAROBNO RABIKAUa DNEVNIK
'^M© vsak đan zjutraj, IzviemSi ponđeijke. Mesečna naročnina:
» UubQant 0!n 10»—, po pošt! Din 12*—, inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: VVolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovostMjubilana*. Upravništvo: Marijin trs št. & — Telefon it 44
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. tore» ' Pismenim vprašanjem naj se pritoži znamka za odjovoc. EaCun pri poštnem iik. uradu št 13.238.
1
Naprej po začrtani potil
Nai notranje politični položaj Je jako sapleten, pravijo pesimisti in s strahom Pričakujejo nađa’jnega razvoja dogodkov, na drugi strani pa so optimisti mnenja, da so volitve začrtale jasno pot, katere se morajo v bodoče držati naši politiki. Niti prvi niti drugi niso na pravi poti in zgrešeno bi bilo, ako bi se nepremišljeno priključili temu ali pnemu mnenju.
Pravi izhod iz te zagate bodo našli samo oni, ki so v državniških poslih dovolj izkušeni in tudi dovolj energični, da svoje načrte, ki se tičejo blagostanja države in državljanov, izvedejo-Gotovo je, da ni sedanji položaj razveseljiv. Temu je pa v prvi vrsti kriv narod sam. ki je lahkoverno zaupal raznim političnim Šarlatanom, ki nikakor niso sposobni za politično vodstvo, oziroma za politiko, ki jo je lepo opredelil češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Ed. Beneš v svojem bernskem govoru.
Politika je znanost, ki ne zahteva Samo globokega in obširnega poznavanja vseh specijalnih ved, posebno pa aocijalnih, ampak tudi ustvarjajoči, umetniški duh. Politik mora znati analizirati človeško psihologijo.
Vprašajmo se, koliko smo imeli politikov, ki bi odgovarjali omenjenim zahtevam. Nič čudnega torej, da :e prišlo take politične situacije. Seveda ni R—«h Položaj nerazrešljiv, gotova je pa tudi da bi ga ne mogli razvozlati oni, ki so ga vstvarill
Predvsem je potrebno, da so poli Cki zmožni analizirati ljudsko psihe Analiza jim bo nudila dragocen mate nial za nadaljne postopanje. Merodaj
nnif f Sn^0 kki izjave poedincev, am resnična, prava volja naroda, ki s posebno pri zadnjih volitvah le na vi
sf2 ,Ve z osebaixni ambicijami malo Številnih mož.
Usodepoina napaka za državo in aarod bi bila, ako bi identificirali voljo naroda z željami poedincev. Ako na Primer vzamemo, da je hotel narod pri glasovanju za zadnje skupščinske volitve izraziti svoje nezadovoljstvo s sedanjimi razmerami, je gotovo naivno trditi, da je to plebiscit za federativno ureditev države, naravnost smešna pa dedukcija, da je s tem načeto celo Vprašanje o monarhiji ali republiki
Noben resen človek, ki zasleduje v Politiki blagor naroda oziroma države, he more odobravati sličnih neresnih eksperimentov, ki trezno delo samo zavlačujejo.
Mnenja smo, da ni niti naš zunanje Politični niti notranje politični položaj tak, da bi dopuščal slične eksperimente, ki ne temeljijo niti na političnih, riti na resni volji blagodejnega vpliva na konsolidacijo razdrapanih povojnih razmer.
Dolžnost vsakega poštenega ae, d® deluje na to, da se v f:. .razpaliene politične strasti m da se končno enkrat pi
m tre2öemu delu. Vsak «e hoče javno uedjstvovati, nai •
“ •* Poklic dovoljno „£r” ,V
da sl tazHrt svoje »litieno obz osvoji polhčno moralo. Višek di äks sposobnosti gotovo m j-Svojega nasprotnika, ampak me» tekmovanje v poštenem delu v pža enkrat se je nekaterim da so izigrali težko gospo ki je kot nujna posledica °raia zavladati tudi pri nas, s t « Uarodu pripovedovali, da je ■^*3 kriva edino le nesrečna »u _ Smelo moremo trditi, da bi mislil in sodil, ko bi da bi se sam udejs «pravi svojih krajevnih zade
mvhe^svni6 dala narodu možne
i
narod sprijazMI TSm jS*}. * «samostojno sodit! „ ležaju, nalogah m *Pmi S tem bi bilo Ubitefiz rok vsem onim, ki danes ribarijo v vodah. Ljudstvo bi spoznalo da speljano na napačna pota (n da gegova volja namenoma uapac-r v popolnoma druge «vrhi
Pred rešitvijo našesa državnega
problema.
Energično izvajanje Vidovdanske ustave.
Beograd, 3. aprila. (B) Sinoči od 5. do 8. in pol ure sc je vršila ministrska seja, na kateri se je nadaljeval razgovor o notranji politični situaciji. Vlada je sklenila, da začne z cnerg'čn“m Izvajanjem Vidovdanske ustave. To bo ena pot, po kateri hoče priti vlada do rešitve našega državnega problema. Ako se pokaže, da ta pot ne vede do zaželjenega cilja, potem se bodo poiskale nove poti.
Na tej seji se je nadaljeval razgovor o zakonu o splošni upravi in o zakonu o oblastni in srezki samoupravi. Rešeno je bilo nekoliko malenkostnih resort-nih stvari iz ministrstva pravde, šum in rud in notranjih del.
Beograd, 3. aprila. (B) V kabinetu predsednika vlade se je vršila danes od 11. do 11. in pol ure konferenca članov ministrskega sveta. Temu sestanku je prisostvovalo manjše število ministrov. Sestanek je bil posvečen čisto notranjepolitični situaciji.
Beograd, 3. aprila. (Z) Na današnjem sprejemu novinarjev je minister pravde g. dr. Markovič, govoreč o političnem položaju, izjavil, da je politična situacija stacijonarna in da vlada ni storila nikakih korakov, da sc situacija razčisti. Vlada bo poskušala izv-ja-ti energično z vsemi sredstvi Vidovdansko ustavo. Z ozirom na to, da je zakon o srezki in obči upravi zelo nejasen in nedoločen, je vlada postavila komite, ki naj izdela navodila, kako bi naj oblasti postopale v likvidaciji teh dveh uprav. Veliki župani bodo Imeli upravni delokrog, ki se bo omejeval na izrazito lokalna pos’e, dnčhn bo za ostale pos’e pristojna centralna vlada. Dosedaj je ta komite dal navodila za izvedbo te likvidacije v Srbiji, Bosni in Hercegovini Vsled prehoda njene pristojnosti na centralno vlado in velike župane preneha samoposebi funkcija pokrajinskih namestnikov.
POVRATEK MINISTRA ŠUPILA.
Beograd, 3. aprila. (B) Q. dr. Šupilo, minister poljoprivrede in vod, je dospel danes iz Zagreba. Predsednik vlade je sprejel danes dr. Šupila, ki mu je poročal o razmerah v Hrvatski in mu predlagal mere, katere je treba ukreniti
radikalci in »separatistični
BLOK«.
janjem, ker vidijo, da sta v celem !e 2 izhoda iz situacije. Naravno je, da se vsied tega še ne more takoj sklepati da je koalicija med radikali in demokrati gotova stvar. Radikali so že stopili v stik s predstavniki Džemijeta ter se lahko z gotovostjo trdi, da bo Džemijet v skupščini podpiral radikalno politiko. Na ta način bodo radikali razpolagali že s \2l posianci, to pa je znatno več, nego jih ima separatistični blok.
protidržavna agitacija SPAHOVcev v BOSNL
Beograd, 3. aprila. (B) Voditelja muslimanske Maglajičeve skupine, ministra trgovine in industrije, g. Omeroviča in bivšega narodnega poslanika dr. Sahiba Korkuta je sprejel danes ob 1L in pol uri ministrski predsednik g. Pašič. Gg. Omerovič in Korkut sta seznanila predsednika vlade s političnim stanjem v Bosni in Hercegovini v vseh podrobnostih. Povdarjala sta še enkrat nepobitna dejstva, ki so vplivala na njun neuspeh pri volitvah. Protidržavna agitacija skupine dr. Spahe in druga nedovoljena sredstva, s katerimi se je svoječasno bavila cela javnost, so se pri tej priliki ponovno naglašala. uradništvo v Bosni je šlo na roko vsem elementom in strankam, ki so agitirale proti državi. Pri »takem uradniškem kadru in s tako politiko,« reke! je neki ugleden bosanski politik-musliman, »bo izgubila in poturčila vlada še ono peščico Srbov, ki se nahajajo v Bosni«
stališče bunjevačke stranke.
Beograd, 3. aprila. (Z) Današnje »Novosti« prinašajo razgovor svojega dopisnika z g. Blažem Rajičem, voditeljem bunjevačko-šokačke stranke. G. Rajič je izjavil, da se strinja z g. dr. Korošcem, češ da je program stranke g. Korošca tudi njegov program. »Mi hočemo jedinstvo države, toda zahtevamo samoupravo po tradicijah posameznih pokrajin in po njihovih gospodarskih in kulturnih potrebah. Revizija ustave je za nas conditio sine qua non. V vsakem slučaju nameravamo iti v Beograd, kjer bomo videli položaj in bomo po tem odredili naše držanje. Izhod iz današnje situacije je mogoč ali na temelju bratskega kompromisa, ali pa potom novih volitev.«
Naš spor z Italijo.
Beograd, 3. aprila. (B) V ministrstvu zunanjih du se je zadnje dni zelo živahno pretresalo vprašanje pogajanj v Opatiji. Ta pogajanja bi se imela nadaljevati 5. t. m., vendar pa se misli da bodo odložena še za nekaj ča-
sa. Naše ministrstvo pričakuje prihod Antonijeviča, poslanika v Rirnu in njegovega poročila in bo potem formuliralo svoje deiiaitivuo stališče glede spoti x Italijo.
lialijansko-avstrijski odnošaji.
Rim, 3. aprila. (K) (Agenzia Stefani) Na podlagi dogovorov, ki jih je imel avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel z ministrskim predsednikom Mussolinijem v Milanu, se je razgovarjal dr. Seipel s pristojnimi voditelji italijanske uprave v Rimu znova o različnih vprašanjih, ki so Še viseča glede od-nošajev med Italijo in Avstrijo. Smatra se, da je njih načelna rešitev zagotov-Hena in da bo o priliki trgovinske pogodbe, ki se bo v kratkem izvršila, mogoče skleniti tudi tak dogovor.
Rim, 3. aprila. (K) Ob 8. uri zvečer je dospel avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel na kolodvor in se je na naj* prisrčnejši način poslovil od funkcija-narjev italijanske vlade. Ob pol 9. «tl se Je odpeljal. Ko se Jc dr. Seipel vračal iz Italije, je odposlal Mussotleiju bf* zojavko, v kateri se je zahvalil za sprejem, ki sta m« ga priredila krali in vlada.
„Avstrijski upravitelj“ v Pragi.
Praga, 3. aprila. (K) GcneraH komisar dr. Zimmerman ie dospel predvčerajšnjim semkaj. Danes predpoldne je imel razgovor z ministrom za zunanje zadeve dr. Benešem. Opoldne Je bil dr. Zimmermann povabljen v Lano k
predsedniku republike na obed. Ob 3. uri popoldne se povrne dr. Zinimernan* ra Dunaj. Včeraj popoldne le obiskal generalni komisar dr. Zimmermann av* sirijskega poslanika dr. Mareka, pri k*» terem se je nudil 2 urk
Turško vprašanje.
London, 3. apri’a. (T) »Daily Mail« poroča iz Carigrada, da odporaje zunanji minister in načelnik turške delegacije na zadnji lausamski konferenci Izmet paša koncem tega meseca v Lausanne.
Angora, 3. aprila. (K) Tu so mnenja, da bo vlada razpustila narodno skupščino, ako se Ji ne bo posrečilo, da zavleče volitve do takrat, ko bo žc podpisana mirovna pogodba.
Carigrad, 3. aprila. (K) V srp« jem govoru na narodni skupščini v Angori je Izmet paša izjavil glede nott zaveznikov, da raCuna z zadovoljivo rešitvijo turškega vprašanja, ako pa 9» to ne bi zgodilo, je Turčija pripravljena na vojno. Pričakuje se, da bo not« zaveznikov dospela v Carigr&d 3. april« IL
Romanje naših muslimanov v Carigrad.
Beograd, 3. aprila. (B) Minister pravde, g. dr. Laza Markovič, je iz!a-vil na današnjem sprejemu novinarjev med drugim, da je na predlog ministra ver odobren potreben kredit za poslanstvo naših muslimanov, ki pojde v Carigrad, da se pokloni kalifu kot vrhovnemu verskemu poglavarju. To poslanstvo tvorijo muftije Beograda, Sarajeva
in Kosovske Mitroviče, dodeljen pa Jim je g. Hasan Rcbac, inspektor ministrstva ver.
Carigrajska patrijarhija je pozvala naše ministrstvo ver, da odredi svoj»-ga delegata v komisiji za Izmenjavo koledarja. Na podlagi tega poziva Je vlada odredila za našega delegata prot, Miljutina Milankoviča.
Beograd, 3. aprila. (Z) »Tribuna« javlja: Po dosedanjem položaju se da z gotovostjo reči, da se razčiščenje politične situacije ne more začeti pred drugo polovico aprila. Sestanek načelnikov političnih skupin, ki se je od godil za Čas po pravoslavnih praznikih, se ne bo vršil pred 30. aprilom, a lahko se vrši tudi še pozneje. Razen tega bosta imela radikalni in demokratski klub svoje seje šele 13. ali 14. aprila, na katerih se bo sklepalo o nadaljnem postopanju. Konstatirati se more, da je od včeraj nastala pri demokratih sprememba na boljše, ker ie-ti niso tako nasprotni poga-
RACUN BREZ KRČMARJA.
Zagreb, 3. aprila. (Z) Pred nekaj dnevi je izšla 1. številka »Pravaša«, organa frankovske stranke Prava. Ta list bo izhajal vsak dan. Kakor doznava zagrebška »Slobodna Tribuna«, bo proti »Pravašu«, ki ga izdajata dr. Prebeg in dr. Horvat, ustanovil svoj dnevnik tudi dr. Košutič. Ta dnevnik se bo imenoval »Slobodna Hrvatska*. »Slobodna Tribuna« trdi, da so dr. Prebeg, dr. Horvat in dr. Ante Pavelič delali račun brez krčmarja, češ da stoji za dr. Kolutićem največji del »Pravašav« iz Zeg eba in provincije;
Vlada in finančni odbor.
Beograd, 3. aprila. (B) Te dni bo začela vlada razpravljati o trošenju kreditov in posojil, katerih finančni odbor na svoji zadnji seji ni odobril. Vlada je mnenja, da ni potrebno, da bi imel ta sklep finančnega odbora kake posledice in sicer prvič radi tega, ker več od Polovice članov tega odbora ne pride v novo skupščino, a drugič, ker vlada sniaira, da imajo vsi parlamentarni odbori sploh bolj značaj strokovnih odborov, katerih sklepi niso definitivni in da torej potemtakem ti odbori ne morejo izražati vladi zaupanja ali nezaupanja. Oni se morajo omejiti na strokovno pretresanje skupščinskih in vladinih predlogov. Ker so krediti, katere je finančni odbor odbil, nujni s® pojavlja v vladi
mnenje, da bi morala vlada začeti z njih trošenjem na svojo odgovornost in da naknadno izposluje odobrenje skupščine, vendar pa kažejo vsi znaki na tc, da bo zmagalo nasprotno mnenje, da se namreč trošenje kreditov odloži do sestave novega finančnega odbora.
Beograd, 3. aprila. (Z) Ker v proračunu za leto 1922-23 niso bili predvideni v dovoljni meri potrebni krediti, ali pa sploh niso bili določeni, a služ-bne potrebe imperativno zahtevajo kritje, bo minister financ predlagal odobrenje izrednih kreditov za kritje vseh tistih državnih potreb, za katere v sedanjem proračunu niso bili predvideni krediti
ZRAČNI POŠTNI PROMET BEOGRAD -PARIZ.
Beograd, 3. aprila. (B) Včeraj je dospel v Beograd prvi aeroplan vsakodnevne zračne službe med Parizom in
Beagradpou S tem je ustanovljen na tej
progi poletni vsakodnevni promet, ki se je začel s 1. aprilom. Ker je poštna konvencija med našim ministrstvom pošt
in francosko-romunsko družbo že podpisana. se bodo začela sprejemati pisma od 15. aprila dalje za vse proge.
Dogodki v Poruhrju.
Essen, 3. aprila. (T. Zskasnefn.) V sobota Je zasedla četa II francoskih vojakov z nadporočnikom na čelu Kara?! 5t F. In Ul. Krunpovih tovarn, da rekvirira nekai tovarniških avtomobilov. Takoj ro prihoda Francozov so daie tova-n:Ske sirene znamen?« za ustavitev dela. Ogromne mase delavstva so se zbrale pred zasedenima po-sopjema in so grozile vojaštvu z revolucijo. Delavci so napadli vojake s tem, da so srni-stili nanje pam. Ko Je priletela v četo neka palica, so oddali francoski vojaki v svarilo salvo v zrak. Ker to ni pomagalo, so postavili pred fronto strojnice in pričeli streljati v množico. Prccejšnio število delavcev je bilo več ali mani tečko ranienib. nekaj Je bilo ubitin. Posadka Je nato odšla.
Essen, 3. apri’a. (T. Zakas.) Kmalu po krvavih dogodkih v Kruprmvih tovarnah je razburjena množica napadla nek volaSki avto, v katerem sta se nahajala dva fran-j coska kontrolorja, ter js enega precej poškodovala. Avto je razbit
Essen. 3. aprila. (T. Zakas.) Franco- t sko vojaško poveljstvo je dalo aretirati vse 1
štiri tovarniške ravnate!!«, ker » porivali s sirenami na upor proti došlemu francoskemu voiaštvu.
Nemška poročila govore, da ao Fraa-cozi brez povoda streljali v množico delavstva. ki le hotela samo demonstrirati proti zasedbi svtn-garaž Krunpovih tovarn. Francoski vojaki so bili po poročilih iz Pariza prisilicni rabiti orožje, ker jim je več tisoč-glava množica grozila z revolverji palica-ml in kamenjem. Rabili »o orožje šele potem. ko so bili dejansko napadeni In ko so iKipreje oddali salvo v zrak. Napad na Francoze Je bil po francoskih poročilih že po-preje pripravljen in so ga povzročili člani neke nemške organizacije, ki » se že dafj časa skrivali v Kmopovih tovarnah. Po Essen« patrulirajo sedaj močne francoske patrulje. da se vzdrži red in mir,
Münster, 3. aprila. (K) Rudniki »TJcremannseMk« v B::erti, »König Ludwig* v Recklinghausmi ta »Waltrog« so bili zasedeni V Dortmundu so Francozi danes traj rekvirirali še več avtomobilov,
. .- ■ .	■'£ i*'
KRALJICA MARIJA OBIŠČE DALMACIJO.
Zagreb. 3. aprila. (Z) »Rije?« javlja iz Splita, da je meščanstvo započelo akcijo, da priredi čim slovesnejši sprejem Nj. Vel. kraljici Mariji in njeni materi romunski kraljici ki obišče te dni Dalmacijo. V Splitu se mudi načelnik ministrstva zunanjih poslov g. Ljuba Nešič is naš bivši poslanik v Pragi g. dr. Bogumil Vošnjak.
K OBSODBI BOLGARSKIH VOJNIH KRIVCEV.
Sofija, 3. aprila. (B) Na dosmrtno ječo so obsojcirt: Radoslavov, Ton-čev, Gešov, Popov, Dilčev, Potkov in general Najdanov, ra 15 letno ječo sta obsojena generala Žepov in Apostolov, a Koznecki na 10 letno ječo. general Bojacijev pa na 5 letno ječo. Vsi obsojenci morajo skupno jpovraiti vojno od-
škodnino v znesku 32 milijard In 500 milijonov levov.
PROMET ZAGREB — SUgAft. Beograd, 3. aprila. CZ) Ministrstvo saobračaja je sklenilo, da se fe-leznški promet na progi Zagreb—Su« šak podaljša do postaje Martinščlca.
ttanašetje prireditve»
V	Ljubljani*
Drama: »Otok In struga.«
Opera: »Vrag in Katra.« Red R,
Kino Matica: ?George Bully.«
Kino Tivoli: »Ossi Oawalda.«
Kino Ideal: »Grof Mont» C kr »to,« fV. del.
V	JUarlbprai
Naroda» gfctDMe:	»Škrjančkov gaj-*
Red B.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden; lekarna Prohaszka, Jli& fittav *r« te Unter m Sv. Pttte £•*& '
''«Straß %
mvm
Or. BeneS o ieSkosiovaiki zunanji
politiki.
sCeSče Sbvo« objavlja razgovor tvojega urednika z Češkoslovaškim zunanjim ministrom, dr. Benešem, ki Je izjavil:
1. Kako sodite, gospod minister, o nadaljnem razvoju našega razmerja do Poljske?
Češkoslovaška in Poljska imate toliko skupnih interesov, da se mora smatrati medsebojen sporazum za življen-sko vprašanje realne politike na obeh straneh. Če bi se ne posvetila vsa pozornost skupnim političnim In gospodarskim interesom in bi se ne dosegel sorazum, bi to dokazalo veliko politično nezrelost in kratkovidnost. Spori, ki so ovirali dosedaj ta sporazum, so prehodnega značaja in so bili po večini izzvani umetno in hote. Če jih bodo pametni češkoslovaški in poljski politiki pravilno analizirali in spravili v soglasje z živijensklmi interesi obeh držav, določenimi po geografičnem položaju in politični situaciji, potem ne dvomim, da se bodo pokazali v celoti za zadevo postranskega pomena in da se jih bo pri dobri volji posrečilo sporazumno likvidirati, Samoposebi umevno je, da mora tvoriti osnovo te likvidacije edino le pravno stanje spornih vprašanj, ker bi opustitev te osnove bila nevaren prejudic, ki bi se hudo maščeval nad obema strankama. To je samoobsebl umeven predpogoj in brez ozira nanj ni mogoče voditi pravilne politike. Verujem, da boste obedve državi sporazumno prišle do tega stališča, ker verujem trdno na češkoslova-š! - ' ’i sporazum.
gledate na nadaljni možni ?	iSiji?
:oblem je danes bistveno «rngar en, nego je bil pred dvetni, tremi leti. Danes že ni več to toliko političen problem, kolikor gospodarski. Tudi vprašanje bodočnosti Rusije bo najpreje rešeno na ekonomskem polju. Razvoj od komunističnega poskusnega gospodarjenja k državnemu socijalizmu in odtod k zasebnemu podjetništvu kaže očividno na etape važnega gospodarskega boja v notranjosti Rusije, ki končno ne more ostati brez vpliva niti na ruske politične razmere; politični režim je bil vedno le eksponent ostalih razmer, predvsem razmer v gospodarskem življenju in politični režim se počasi spreminja z razmerami, predvsem gospodarskimi razmerami. Tako se je dogajalo do sedaj še po vseh revolucijah. Posebno mesto je zavzemal v bodočnosti ruski mužik, ki je in bo še dolgo ostal jedro ruskega naroda. Ta element bo politično postal v bo-
dočnosti eksponent novih gospodarskih sil in razmer. Izprememba se more zvršti razvojnim potom in v sporazumu ali pa z novo revolucijo, sedaj še ni mogoče predvidevati podrobnosti, toda po tem moramo uravnati svoje razmerje do Rusije in vzhodne Evrope sploh. Da smere dejstva k temu razvoju, se vidi povsod in simptomi tega razvoja se kažejo na vseh straneh.
3.	Kakšno jo vašo mnenje o konfliktu v Pcruhrju?
Ne dvomim o tem, da se bo končal konflikt s pogajanji. Nemčija bo najbrže predložila konkretni načrt in javno povedala, kako da hoče izpolniti svoje obveznosti. Vse se vrti danes okoli tega in k temu mora nujno priti. Nemčija se je do sedaj izogibala inicijativnim predlogom in je pustila, da so drugi formulirali svoje zahteve. Na ta način je dosegla postopno znižanje svojih obveznosti, na drugi strani pa se je Izognila direktni odgovornosti. Te taktike pa danes ne more več nadaljevati. Sedanji konflikt daje možnost za poslednji poskus stvarne rešitve repara-cijskega problema. Vsi cilji in ves trud francoske politike gre za tem, da se ta težki problem enkrat definitivno reši. če bi se to ne posrečilo, potem se bliža Evropa razmeram, katerih konca še ni mogoče videti Nasprotno pa se mora definitivna sporazumna likvidacija poruhrskega konflikta smatrati za začetek nove, boljše dobe evropske politike in za zadnji odločilni korak k evropski konsolidaciji in pacifikaciji.
4.	»Kako sodite o bodočnosti češkoslovaške republike?«
Mislim, da lahko gledamo v bodočnost optimistično. Nervoznost, ki je do zadnjega časa obvladovala svet in se izražala v evropskem političnem in gospodarskem življenju, je bila naravna posledica splošne zmešnjave, ki jo je povzročila svetovna vojna. Toda ta nervoznost počasi izginja in napravlja prostor normalnemu mišljenju in čustvovanju. Osnova naše države je zdrava; demokratični principi, na katerih je bila zgrajena naša država, so razširjeni v celem narodu; v vseh krogih prebivalstva se izraža zaupanje v bodočnost, in ta optimizem sam na sebi je eden najvažnejših porokov za našo srečno bodočnost.
Če bomo vztrajali pri sedanjem demokratizmu In če bomo še nadalje delali na notranji konsolidaciji, potem se nam ni treba bati za našo bodočnost. Zdrav, miren, jasen, razumen in stvaren optimizem — to naj nam bo opera pri nadaljnem delu za našo iržavo.
Zanimiv nemški q!as o opatijski konferenci.
»Hamburg. Fremdenblatt« piše, da Je Mussolini takoj ko je prišel na vlado, opustil sovražno stališče nasproti Jugoslaviji in skušal, da se z njo sporazume in tako dobi proste roke v mednarodni politiki. Marca meseca je končno prišlo do konference v Opatiji, ki naj bi bila naredila konec itall-jansko-jugoslovenskemu sporu. Toda Jugoslavija je — nadaljuje list — kakor Turki v Lausannl, Izkoristila mednarodni položaj, ki je nastal vsled francoske politike in je zavzela odločno stališče, ne odstopajoč od svojih interesov. Vsled zadržanja Francije je bila Italija prisiljena ne nastopati proti njej v ruhrskem vprašanju. Konferenca v Opatiji je pokazala, da je iez med Italijo In Jugoslavijo nepremostljiv, Slovenci ne morejo pozabiti Italijanov, da se nahaja proti narodnostnemu načelu pod italijanskim gospodstvom pol milijona njihovih sople-menjakov, ki lahko Izvršmejo svoje pravice le v omejenem obsegu. Hrvati se pritožujejo zaradi izgube svoje najboljše luke Reke, Srbi pa morajo upoštevati te pritožbe. Slovenci in Hrvati niso zadovoljni s centralizmom beograjske vlade in bi dobili močno orožje v svoje roke, ko bi beograjska vlada popustila. Zguba Reke, svezane
z dobro železnico z Zagrebom, fe tem težja, ker se projektirane jadranske železnice ne morejo zgraditi brez velikih stroškov. Na drugi strani je posest Trsta, Reke in Zadra prinesla Italiji le malo koristi. Te luke, odcepljene od svojega zaledja, ne morejo ne živeti ne umreti. Trst pomeni naravnost vrzel v Italijanskem državnem budžetu, Zader pa se nahaja v podobnem položaju. Reko so Italijani zahtevali predvsem zato, ker bi v hrvatskih rokah uničila Trst in mu odvzela vso trgovino podonavskega področja. Brez jugoslovanskega in madžarskega zaledja pa je Reka truplo brez glave. In ne more živeti Itali'anl so hoteli temu odpomoči in so v rapallskem in svetomar-geritskem dogovoru predvideli sodelovanje z Jugoslaveni, a konferenca v Opatiji je imela izdelati to sodelovanje
=* Italljansko-poljska petrolejska pogodba. Pogodba, ki jo je italijanski parlament ratificiral v drugi polovici meseca februarja, je sedaj odobril tudi varšavski sejm. Poljska se zaveže, da odstopi italijanskim firmam 2000 ha petrolejskih vrelcev za 30 let v eksploatacijo. V ostalem si je pridobil italijanski kapital na Poljskem tako utrjene pozicije, kakor jih poseduje že francoski kapital. »Gazeta Poranna« pravi n komentarju o tej pogodbi, da je Mussolini podpiral poljske težnje v vzhodni Galiciji.
iftfTRANJE NOVOSTI.«
Poslabšanje položaja na
Madžarska krona Je začela konstantno padati nje itak že nizki kurz se drobi dan za dnem. Če pogledamo samo gospodarski položaj Madžarske, bi bil ta padec nerazumljiv, kajti dežela je ena najbogatejših poljedelskih dežel na svetu. Hrane ji ni treba uvažati nasprotno izvoz žita raste od leta do leta. Tudi industrije ima že od prej mnogo in za one industrijske panoge, ki so ji primanjkovale, je pa od prevrata sem že zgradila precej tovarn, ki dobro funkcijonirajo. Madžarska ima torej v gospodarskem oziru vse predpogoje, da uspeva.
Če si pa pogledamo notranje politične razmere, vidimo, da je položaj Madžarske silno slab.
Vladajoči sistem na Madžarskem sloni na dvojnem temelja. Enega tvori vedno na novo podžgani eksaltirani nacijonalizem, ki samo ne pripoznava trianonske mirovne pogodbe in z njo udejstvenega razkosavanja starega kraljestva krone sv. Štefana, temveč nestrpno pripravlja novo vojno, napad na Jugoslavijo, Rumunijo in Češkoslovaško in samo čaka ugodnega trenutka, da bo mogel inauUi. V smislu te mentalitete se je tudi iiorthyjeva vlada izrazila, da je izdajstvo domovine, če madžarski uradnik v teh nasledstvenih državah priseže na novo vlado. Madžarska gentry, ki je večinoma imela višja upravna uradniška mesta, je bila seveda povsodi, kjer se ni hotela dati zapriseči, odpuščena in je priromala brez sredstev in brez službe čez nove meje nazaj v BudapeŠto. Ti ljudje so bili navajeni živeti lahkoživo na ra-
čun ostalega prebivalstva in stremeli so po tem, da si ohranijo, če le mogoče, svoje staro lepo življenje. V Budapešti so jih porinili v razne služba, kjer jih niso potrebovali, ob enem pa so jih vtaknili v skrivno armado, ki se moia sprehajati v civilni obleki, katero jim dobavlja vlada zastonj, dokler ne pride oni »veliki čas«, ko bo s temi oficirskimi oddelki spet zaokrožila madžarski globus. Tako ima Madžarska v resnici tajno armado 350.000 mož, medtem, ko ji trianonska mirovna pogodba dovoljuje samo 30.000 mož. Ta gentryjski proletarijat H/ori jedro »vzbujajočih se Madžarov«, njih deviza je »Nem, nem, soha« (ne, ne, nikoli, namreč ne bodo dopustili, da ostane Madžarska razkosana). Ti ljudje, ki nič ne delajo, temveč samo kričijo in rožljajo z orožjem, uničujejo blagostanje Madžarske, vlada izdaja zanje ogromne svote za prazen nič in tako ne more biti madžarski budget aktiven. Horthy je popolnoma v rokah teh ljudi že od začetka svojega vladanja.
Drugi temelj Horthyjevega sistema je pa antiteror, boj zoper delavstvo in Žide. Delavstvo vidi v sedanji madžarski vladi svojega neizprosnega sovražnika in se mora pri strahovitem naraščanju draginje divje boriti za vsak odstotek mezdnega povišanja, isto pot je nastopilo državno uradništvo, kajti nikdar ni še bilo v tako obupnem položaju, nikdar ni imelo v razmerju z draginjo tako slabe plače. Zato se obrača vse njih sovraštvo proti vladi.
In pri tem sistemu pa pada madžarska krona vedno nižje. — Dr. P. V. B.
Naša propaganda v inozemstvu.
»Prager Presse« je posvetila velikonočno številko kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. To 5e prvi pojav široko zasnovane propagande, ki mora vsakega Jugoslovana razveseliti, zlasti še zato, ker se je doslej propaganda z naše strani vse preveč omalovaževala. Svet se za nas ne bo zanimal, če sami ne bomo vzbujali pozornosti Velikim narodom s tradicionalnimi kulturami ni treba obsežne propagande. Meddržavne in mednarodne vezi na poljih vseh mogočih panog udejstvovanja so v tem slučaju nekaj naravnega. Drugače je pri malih, v razvoju se nahajajočih narodih. Češkoslovaška republika je takoj po osvo-bojenja razvila Intenzivno propagando, ki je prav kmalu pnkazala, kaj premore sroo-trenost češkega duha. Tako na pr. je na njeno inicijativo prinesel pariški »Journal des Debats« svoj čas zelo okusno prilogo v obliki male revije. Ta priloga je seznanila kulturni zapad z življenjepisi utemeljiteljev republike, z naravnimi lepotami češke dežele, predvsem pa z industrijo, prometom in s trgovino te krasno razvite nasledstvene države.
Pri nas se zato ni nihče pobrigal. Redko kedaj ]e zastavil kak diplomat svoje pero, da v inozemskih listih in revijah seznani svet z našimi težnjami. Tem bolj razveseljiva je pred nami ležeča številka lista, ki je v kratkem času pridobil na splošni priljubljenosti in razširjenosti Danes je »Prager Presse« brezdvomno interpretima teženj Male antante. Njen glas je merodajen, v koliko se tiče srednje-evropskega problema.
Uvodnik te velikonočne številke pod zaglavjem »Češkoslovaško - Jugoslovanska osmoza« je napisal naš Chargč d’affaires v Pragi, g. Branko Lazarevič. Odličen diplomatski predstavnik razmotriva v svojem članku nujnost Male antante s stališča češkoslovaške in jugoslovenske potrebo po pravilno razumevani interesni skupnosti obeh držav. Vseučiliškl profesor dr. Stanoje
Stanojevič (Beograd) opisuje V preglednem prispevku zgodovinske momente, ki so povzročili idejo ujedinjenja in ustanovitve države Srbov, Hrvatov In Slovencev. Dr. J. Auerhahn posveča poseben članek Čeho-slovakom v Jugoslaviji. Hermann Wendel se bavi z uplivom dr. Masaryka na jugoslovansko omladino. Senator dr. Jan Herben razkriva značilna in zanimiva dejstva iz časov, ko je Masaryk zastavljal svoj upliv glede na bosanski okupacijski problem v ožjem in na Jugoslovene v splošnem pomenu besede. Prof. dr. Vladimir Dvornikovič (Zagfeb) razpravlja o intelektualni kulturi Jugoslavije. Nadalje najdemo spomine sve-tovnoznanega filologa Vatroslava Jagiča. Vseučiliški prof. dr. Jaroslav Bidlo (Praga) piše o kulturni zvezi Čehov In Slovakov na eni in Jugoslovanov na drugi strani. V skoro escističnl oblik! je opisal Hermann Wendel Jovana Skerliča. Zanimiv je fragment iz govora, ki ga je imel prof. dr. Jö-van Cviiić ob priliki neke slavnosti na kraljevski srbski akademiji znanosti. Dr. Milan Lazarevič (Beograd) prikazuje gospodarsko strukturo kraljevine SHS, Pavle Ručinskl (Beograd) pokazuje nova pota k starim ciljem v gospodarskem pogledu in dr. Rudolf Andrejka (Ljubljana) seznanja s Slovenijo z ozirom na njen tujski promet. Pod črto so zastopani: Milan Čurčin z zgodbo umetnika (Meštroviča), Ivo Vojnovič s fragmentom ene njegovih najnoveiših dram, Stevo Klujič z lepo črtico, nadalje Ivan Cankar. Svoje pesmi so priobčili Božo Lovrič, Svetislav Stefanovič, Danko Andjelinovič, Igo Gruden in Jovan Dučič.
Velikonočna številka »Prager Presse« je morda prvi korak, ki je bil storjen v svrho sistematične propagande v inozemstvu, če pomislimo, da uživamo v odličnem organu bratske republike le iskreno gostoljubnost, prihajamo do spoznanja, da bi bil v nemškem jeziku pisan informativni organ, ki bi izhajal v naši kraljevini, ogromnega pomena.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
= Dr. Vrbenski se veže z Madžari. Madžarska socijalno-derrrokratična stranka na Slovaškem, ki se priglaša k 2 In pol in-ternacijonall je sklenila na zadnjem nedeljskem shodu v Bratislavi, opustiti naziv stranke besedo »madžarska«, da bi mogla uspešnejše agitirati v narodnostno mešanih krajih, posebno med slovaškimi delavci. Shod je poveril poslanca Barovskega in Mayerja, da bi začela pogajanja s skupino dr]a Vrbenskega, čigar cilj bi bil, oživotvoriti enotne mednarodne socialistične stran-
ke v češkoslovaški republiki Madžarski socijalni demokratje hočejo očividno premotiti nezavedne slovaške delavce ter pod krinko mednarodne socijalne demokracije potegniti v madžarski tabor- Dasi bi zveza čeških socialistov s to skupino ne bila nič drugega nego podpora madžarskim nacijo-, nalnim interesom ter hlapčevanje Madžarom proti lastnemu narodu in državi
Baratts Knjige 20 MKa (Mno! Habirainili p?sd Ppsteostm spoissiioin.
h ppossetnega življenje.
čanij Sare Bernhardt.
Mnogo let je že tega, ko je napisal dmond Rostand sonet na Saro Bern-ardt. Ena kitica se glasi nekako tako:
Ti sl bila zadnja, ki sl razumela, stopati po stopniicah navzgor, dvigniti vlečko, zavihteti meč, sneti klobuk s perjanico in se pokloniti v pozdrav.
Rostand ie že takrat čutil, da mora z njo izumreti ta posebna vrsta lepote. Dolgo še bodo igrali kostumske igre s strogo dekorativno režijo, toda iz elementarnega čustva je postal stil, iz plamenečega patosa fraza in ornament, kajti živeča resničnost, ki je v njih, je umrla s 1° veliko umetnico — zadnjo, ki je še v vse to verjela.
Med vojno je dobila Bernhardt v Parizu ime »zveneča trobojnica«. Saj je bila že štirideset let vtelešena retorika francoskega nacijonalizma. Kot stara vojaška zastava, ki je že vsa raztrgana, a se dviga še vedno kvišku, je igrala s svojo amputirano nogo naprej )n smrtni strel Jo je zadel na njenem bojnem polju: na odru. Pri zadnji glavni skušnji neke nove S. Guitryjeve fife onesvestila. Prišla ie k za-
vesti šele naslednji dan točno ob osmi uri zvečer z besedami: »Glavna skušnja se pričenja. Moram v gledališče-« Le s silo so Jo zadržali, kajti če se ji Je že bližala smrt, je hotela umreti tam, kjer je preživela vse svoje življenje.
Že takoj v začetku svoje karijere je žela ogromen uspeh in eden največjih francoskih kritikov, Jules Le Maitre, jo je že takrat imenoval dedinjo velike igralke Rachel in Madetn dseile de Mars, čuvarico slavnih tradicij francoske žaloigre. Njena govorilna umetnost je kazala zveneči čar francoskega jezika v novi, nedosegljivo visoki popolnosti. Kot mogočen vroč curek krvi ji je kipel glas iz prs, njeno slabotno telo je izginevalo pod silo tega glasu kot pod demonsko pezo. Govorila je pa tudi najdekorativnejšo francoščino, razgrinjala je besede kot preproge. Nihče jih ni znal tako raztegniti. Marsikatere besede so ostale nad poslušalci plavajoč kot orel v zraku z razprostrtimi krili.
Toda ne samo ta dekorativnost jc bila nekaj čisto novega za francosko igralsko umetnost, prinesla je tudi nervozno, elementarno strast, ki jo ie znala vdihniti aleksandrincu francoskih klasikov. Strogi stil teh verzov se nikdar ni smel »naturalistično« raztrgati-Ona je pa rešila problem: deklamirala je po predpisih in vendar ie ulila y, te
resne verze lavo nebrzdane strasti, ko ji je začelo v notranjosti plamteti, ,in njeni verzi so padali v ušesa kot toča z blazno naglico, a s popolno razum. Ijivostjo. To je bila njena govorilna umetnost.
Drugi njen stil je bila njena sodobnost, nekaj sentimentalno romantičnega. Bila je junakinja Dumasjeva in Sar-donjeva, »dama s kamelijami«, »Teodora«, »čarovnica«, itd. 1° ker vemo, da ne pišejo gledališki avtorji svojih figur na slepo, ampak pri tem (morda celo včasih nehote) mislijo na igralce, ki jih bodo predstavljali ravno tako, kakor mora misliti skladatelj na instrumente, ki bodo igrali njegovo melodijo, potem ne moremo o tem dvomiti, da je individualiteta igralke, kakor je bila »božanstvena«« Sara, že v naprej uplivala na stil vsega gledališkega slovstva svoje dobe. Herojine te dramatske epohe so vstvarjene za njo. To telo je inspiriralo veliko pozo in retoriko- To je bila Sara Bernhardt, muza te poezije od Dumasja do Rostanda, igralka, ki je nosila svojo dušo na površju svojih gest in svojega glasu.	^
^	— Iz ljubljanske opere. Pri predstav!
Dvofakove opere »Vrag In Katra« v sredo, dne 4. aprila, poje vlogo Marbuela g. Zupan. X Sstr tsls. dne 5. i. o. aostnie v ope-
ri »Nižavi«, dramatična pevka bratislavskega gledališča, gdč. Hana Pirkova kot Marta. Pri tej predstavi poje vlogo Tomasa g. Betetto. V soboto, dne 7. t. m. bo v opernem gledališču premijera krasne Humper-dinckove mladinske opere »Janko in Metka«. Vlogo Metke poje gdč. Thalerjeva, vlogo Janka gdč. Rewiczewa, vlogo čarov-nlce-hrustalke gdč. Kattnerjeva, vlogi škratov Peščančka in Rosavčka pojeta gdč. Korenjakova in Saxova. Očeta poje g. Cve-jič, mater pa ga. Smolenskaja. Gojenka konservatorija, gdč. Saxova nastopi pri tej predstavi prvič na gledališkem odru. Dirigiral bo g. Karel Jeraj, režiral pa g. Sevast-janov. Potrebne nove dekoracije je naslikal g. Skružny.
— »Gledališki Ust« št. 24-25 prinaša poleg repertoarja opere in drame med drugim priljubljeno in obširno »Razno« ter umetniška prilogo našega najstarejšega člana g. Danila.
— Blanche Selva odlikovana. Znana planistinja ga. Blanche Selva ie na predlog prosvetnega ministrstva odlikovana z redom Sv. Save V. razreda.
— Šola za tepe. umetnosti. Prosvetno ministrstvo je dovolilo Vladi Stefanoviču, profesorju za risanje, da otvori v Beogradu šolo lepih umetnosti.
— Kongres Intelektualcev. V drugi polovici meseca aprila se vrši v Parizu kongres intelektualcev, ki se ga bodo udeležili posetniki iz vseh držav. Iz naše države bodo posetill kongres člani akademije znanosti in delegati vseh znanstvenih društev In korporacij.
-------------------------C-Ž-
Äpel lusaslofgnshe omladine.
»Preporod« iz 1. 1912—1913—1011
Jugoslovanski pokret v dijaških vrstah v Sloveniji je zahteval ob izbruhu vojne 1. 1914 56 mladih žrtev, ki so naši narodno čuteči javnosti še v živem spominu. Pokretača tega omladinskoga gibanja Avgust Jenko in Ivan Endlicher sta plačala svoje delo in prepričanje z življenjem. Jenko je padel na srbskem bojišču kot četaš. Endlicher pa je bil obsojen na 20 letno ječo in umrl v Gradcu, drugi tovariši so bili obsojeni na 14 dni do šest mesecev, dr. Janže Novak, takrat sedmošolec v Gorici, pa na pet let, ki je bil o priliki fugosiovenske manifestacije na pritisk slovanskih klubov v parlamentu, po treh letih zapora, amnestiran.
Historijat tega gibanja zbirajo sedaj tovariši in prijatelji, ter prosimo ob tej priliki vse, da pošiljajo nabrano gradivo na naslov Evgen Lovšin, Miklošičeva cesta 15, da izdamo v doglednem času pregled jugoslovanskega gibanja med dijaštvom v predvojnih letih.
J. Ki
*
Odbor za prenos kosti Iv. EndUctief-ja je izdal nabiralne pole, potrjene od politične oblasti v Ljubljani na katere bodo nabirali prijatelji velikega pokojnika prostovoljne prispevke, da prepeljemo njegove posmrtne ostanke v osvobojeno domovino, katero je tako iskreno ljubil in tvegal mlado življenje zanjo.
Pole so podpisane od predsednika F. Lovšina, I. blagajnika Leskovica, IL blagajnika Ante Gnidovca in tajnika Kravosa. Poslali smo pole zanesljivim osebam, prijateljem pokojnika in njegovim somišljenikom.
Ev. prispevke izven nabiralnih pol sprejema odbor na naslov: E. Lovšin* Miklošičeva cesta 15.
Prozoren načrt.
Pod tem naslovom je priobčila no» vosadska »Zastava« značilno karakteristiko demokratske gonje proti Ncuuu--ni radikalni stranki. Ker smatramo za potrebno, da se seznanijo tudi naši čitatelji z vsebino tega članka, ga prinašamo v celoti. »Zastava« piše:
O naših demokratih ve že vsak politični analfabet, da so brez večjih političnih idej in koncepcij, zelo bogati p« so na intrigah razne vrste» To svojo lastnost dokazujejo sedaj. Razjarjeni vsled katastrofalnega poraza v volilni borbi in vsled dejstva, da v parlamentu niso več odločilni faktor, uporablja», jo vse mogoče intrige, samo da fai poostrili situacijo in položaj vlade.
Kdor izgublja, ima pravico se jezi® Demokrati pa gredo v svoji jezi vsekakor malo predaleč. Še danes kričijo o nekem volilnem terorju, čeprav je znano vsej javnosti, da s strani vlade in NRS ni bil uprizorjen nikak pritisk na volilce, o čemur pač najbolje pričuj jejo volilni izidi, če se je teror res kje vršil, potem je treba iskati vzroke y demokratskem taboru. Demokrati so se posluževali poleg denarja raznih raz-bijaških tolp. To vedo demokrati prav dobro, ali njim gre za to, da obrnejo po zornost v drugo smer.
Demokratski listi so dnevno prenapolnjeni z najogabnejšimi napadi na radikale in radikalno vlado. Sedaj so v, silnem strahu za usodo naše države. Navdaja jih strašna misel kaj neki bodo radikali napravili, ko je država v nevarnosti. Največji strah demokratov je Stipica Radič. Bojijo se, da ne is prevari! g. Pašiča. Oni vedo že v naprej, da je vsak sporazum z Radičem nemogoč, zato plašijo vlado pred pogajanji s HRSS. Šef demokratske stranke g. Ljuba Davidovič se je pogajal z Radičem o reviziji ustave, ne da bi imel za to povoda, a radikali, ki so danes v stanju, radičevšSno pomiriti oziroma zatreti, ne bi po mnenjn demokratov smeli niti pomisliti na kar ka pogajanja z radičevci!
Demokratski načrt je zelo prozoren. S svojimi napadi bi radi napravili pritisk na NRS. Trenutne razmere bi radi pokazali tako, kakor da so radikali navezani edinole na demokrate. Hoteli bi pač za vsako ceno v vlado...
Brezdvomno je situacija po objavi radičevske resolucije zelo kritična. Rar dičevci gredo v svoji nori zaslepljenosti v položaj, iz katerega ni mogoč noben izhod. Oni še najbrže ne bodo šfl v Beograd. Posledice takega postopanja bodo kmalu začutili na lastni ko& Radikalna vlada ima dovolj moči in volje, da stopi radičevščini na glavo.
KITAJSKA.
=? Japonska interesna sfera na kitajskem. Iz Washingtona poročalo:	medse-
bojnem sporazumu je bila te dni razveljavljena pogodba, ki sta jo sklenila Lansinz to Ishii v svrho določitve interesne sfere Japonske na Kitajskem. Sklene se posebna pogodba, ki se bo oslanjala na določbe po-gedbe, sklenjene VVasbjostoniL
Dnevne novosti.
*» Redna s<da ljubljanskega občinskega trata se vrši v četrtek, S. t. m. ob 18. uri.
— Spomenik srbskim junakom. Te dni le bil v Sidi-Abdalahu v bližini Bizerte, v severni Afriki, odkrit veličasten spomenik Srbskim oficirjem in vojakom, ki so za časa svetovne vojne umrli v tamošnjih bolnicah. Število srbskih junakov znaša 1325 mož, med katerimi se nahaja tudi ena srbska junakinja ga. Svinjareva.
— Register odlikovanih- Prosvetno ministrstvo ustanovi register, v katerega bodo vpisani vsi prosvetni delavci, ki so bil! ali bodo odlikovani.
— Slike v šolskih sobah. Prosvetno ministrstvo je razposlalo na vse šole okrožnico, da se smejo šolske učilnice okrasiti samo s sliko vladarja in onimi, kf so izrecno naštete v okrožnici. Slike tujih vladarjev, kakor tudi portreti naših In Inozemskih ministrov, se ne smejo obešati v šolskih Učilnicah.
=* Razširjena železniška pristojnost. Prometno ministrstvo je odredilo, da raz prostre subotlško železniško ravnateljstvo svojo pristojnost tudi nad enim delom zagrebškega ravnateljstva in sicer do Broda in Osjeka, beograjsko ravnateljstvo pa do Rače in Uglevlja v Bosni. Na ta način bodo imela subotlško, beograjsko in zagrebško ravnateljstvo stalno zvezo z železniškim ravnateljstvom v Sarajevu.
— Naši dijaki za belgijske invalide. Naši visokošolci v Ganu so priredili dne 28. marca koncert v korist belgijskim invalidom. Koncertu so prisostvovali številni člani ganske družbe, med njimi tudi flandrijski guverner, univerzitetni rektor, zastopniki občine in poslaniki naše in češkoslovaške države v Bruslju. Spored koncerta je vseboval čisto jugoslovenske točke. Tega večera se je manifestiralo prijateljstvo Jugo-slovenov in Belgijcev, ki so za Časa svetovne vojne največ pretrpeli.
— Kredit za dijaške podpore. Glavna kontrola je na predlog ministrskega sveta odobrila kredit 4 milijonov dinarjev, ki se bo vporabil za podporo in vzdrževanje naših dijakov, ki študirajo v inozemstvu in šo državni gojenci.
— Vojaško službovanje dijakov. Ministrstvo vojne in mornarice je Izdalo odlok s katerim je olajšano vojaško službovanje dijakom trgovske akademije v Zemunu in sicer po čl. 8 točka I. zakona o ustroju voj-ske.
— Dopisi našim poslaništvom. Številni državljani se neposredno obračajo na naše Predstavnike v inozemstvu, bodisi poslaništva, komisije ali delegacije, ne da bi svoie dopise pravilno kolkovall, kar seveda nasprotuje pristojblnskemu zakonu. Radi tean Se v bodoče na take dopise ne bo oziralo-— Čitalnice v podoficirskih šolah. Da M se krepila stanovska zavest in da bi se gojenci podoficirskih Sol medsebojno spoznavali, je minister vojne in mornarice odredil. da se morajo pri vseh podoiicirskih 5olah ustanoviti posebne »podoficirske čitalnice«.
' — Težkoče pri denarni fcnhenjavi v tret-fl coni. Kakor znano, so krožili do evaku-cije zasedenega dela Dalmacije, samo stari avstroogrski bankovci, katerih se je do se-, na,.,ra*° nepričakovano število. To se Je zgodilo radi tega, ker se fe pričakovalo, «a oo naša država po odhodu Italijanov zamenjala dotične bankovce po jako ugod-Bl relaciji. Pričelo se je torej ta denar utl-notapljati v zasedeno cono, iz drugih kra-ev bivše monarhije, ki so bili zasedeni po 'talijl. Komisija za zamenjavo bankovcev je * tem računala in zahteva radi tega, da lastniki dokažejo, da so prišli do denarja na zakoniti način. Tozadevni dokazi pa so v ®nogih slučajih izredno težavni iti komisija atojl pred težkim problemom, kako obvaro-Vati nedolžne ljudi denarne zgube.
— Delavski tečaji. Delavnice državne beznice v Zagrebu so v zavesti, da je ^rokovna Izobrazba pomanjkljiva, osnovali ,&ta 1920 večerne tečaje, katere so vzdrže-V*H z lastnimi mesečnimi prispevki. Sčaso-je število obiskovalcev zelo narastlo in akcijski odbor ni mogel več zmagati uprav-stroškov. Obrnili so se na ravnateljstvo pednje obrtne šole, ki jim je drage volje šlo roko in so profesorji tega zavoda vzdr-jtevall dveletni tečaj. Obiskovalci, M so “fcnčall svoje učne uspehe zelo povoljno, so ustanovili klnb »Astra«, z nalogo, da nadalje izobražuje svoje člane.
— Celjske vesti Velikonočni i,* a * n I k i so pr! nas potekli prav prijet-o. V soboto popoldne so se vršile veliko-»i««ne Proces,ie z godbo. Mestne ulice so W občinstva. Velikonočna nedelja ohuxn e,pa’ prot$ večeni Pa »e je nebo po-J" Pričakovati Je bilo. da bo pon-®1Iek deževen. Bil pa je kljub temu tudi izredno lep solnčni dan, samo
pumi
kncllst v pokoju J. Pan v starosti 54! et V Aleksandrovi ulici je umrla gospa Jul ja-$ja Kossär v starosti 76 let, katera iP i, Uradca prišla na obisk k svojim sorodnl tem v Celje. Umrla je bila sv^čas hiš?a tesestnk» in gostilničarka v našim mesti jCel »kJ mesarji so za praznike ^•skrbeli dovolj mesa raznih vrst Vendar X* se Je isto za praznike neverjetno po-Ce bodo te drage cene ostale, si 25*elše prebivalstvo v bodoče mesa ne bo več kupovati — Pokrajinska * A»Va za Slovenijo je celjski mesite ,”Gni dovolila, da sme ista do konca le-IčteT*? pobirati v kritje občinskih potrebno oKLV8em občinskem ozemlju SOOodstot-<Xj ®sko doklado na državno trošarino m -1, a te vinskega mošta. — Mestni teestti» rat 12 vzrokov slabega stanja tem.,“®** vodovoda prepovedal vsako tra* te utega. - V mestnem tabadar	Jožefu se je zopet pojavil
«nreke’takofd6k8 *° Pričeli zopet podirati Dolnoma Izgimf 00 te leP gozd sčasoma po-
*prfla tRrs^raavi??rte® P*®- Dne 22■ *teva za športne « Gradcu posebna raz-
•e želi te razstave0.^ /Dobermane). Kdor
le rJT,, Neznan napadalec. Dne ^
*V.WlSel v hlev Posestnika Fr-fn-29',„marca mA,"® Vitovcu neznan, okoli ,K'enov‘ rkL.y hlevn i® biI» domača dti-t\sUT Potejeya. Brez vsakega povoda t?1?'
= .sekiro po glavi, da je Pad!a ^
Pa je napadalec pobegni!. ’
Sp.	f«"1»™1 ‘'OŽIJO
žL? sssrz asfss
— Izgnana je iz Ljubljane in policijskega okoliša radi vlačugama in tajne prostitucije za dobo 5 let brezposelna natakarica Terezija Sagajeva iz Cezanjevcev na Sp. Štajerskem.
— Aretirana poštarica. V Subotici je bila zaprta poštarica Ana Zeli, ker je po-nevrila službeni denar. Poštarica je bila nastavljena kot odpravnica pri pošti v Štorah. Dosedai so ugotovili primanjkljaj 10 tisoč dinarjev. Pri zaslišanju se je izgovarjala s svojo pomanjkljivo manipulacijo, med tem pa razlaga policija ta primanjkljaj z njenim razkošniim življenjem.
~ Nesreče z razstrelivom. Neki 14 letni deček iz Prokuplia je našel bombo francoskega sistema- Vzel jo je s sebo) na dom, kjer jo je v očetovi delavnici skuša! izprazniti. Pri tem je bomba eksplodirala in ga težko poškodovala. — Veliko granato je našel tudi neki 13 letni deček iz Grocke in se z nio igral. Granata se je razpočila in ga na mestu ubila.
— Beograjski dijaki v Smederevu. Dijaki in dijakinje ljudskih, srednjih, strokovnih šol in univerze, ki so člani Udruženja rodoljubne omladine v Beogradu, so v spremstvu svojih starišev in profesorjev, kakor tudi dijaških prijateljev priredili v nedeljo izlet v Smederevo.
— Rudarska stavka v zagorskih premogovnikih. Vsled diferenc v vprašanju plač so stopili dne 28. marca radarji v pre-mogokopih Zadanju, Ivancu in Golubovcu v stavko. Poročila pravijo, da ne bo uprava zadovoljila niihovtm zahtevam in da jih namerava pustiti stavkati. Radi neznatnega povpraševanja ie padla produkcija na tretjino prejšnje produkcije in so radi tega zaloge v skladiščih velike.
—	fJsodspolna kupčija. Neki sarajevski zidar je srečal na policiji vojaka, ki mu Je ponudi! v nakup svoj plašč. Pogodila sta se za 10 dinarjev in zidar je veselo odšel proti domu. Med potjo pa je zapazil, da mu le zmanjkala denarnica s 1000 dinarji. Osumil je dotičnega vojaka in se vrnil na policijo, kjer je tatvino naznanil. Pohiteli so za vojakom In ga Izsledili. Ker so pri njem našli ukraden denar, so ga oddali vojaškim oblastim, ki so ugotovile, da gre za nekega dezerterja, ki je nedavno zbežal iz vojaškega zapora.
— Tramvajska nesreča v Sarajevu. Te dni se je pripetila v Sarajevu grozna tramvajska nesreča. Nenadoma je skočil pred tramvaj neki 12 letni deček, katerega je tramvaj vlekel s seboj kakih 20 korakov. Voznik ie sicer tramvaj pravočasno ustavil, toda bilo je pripozno. Deček Je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala glavo in obe roki. Na lice mesta je prišla takoj komisija, ki je uvedla preiskavo o vzrokih nesreče. Voznik ie moral peljati nekolikokrat preko kritičnega mesta. Ugotovljeno je bik), da je vozil brez toka, da pa tramvaja vsled velike brzine ni mogel takoj ustaviti. Nesrečni otrok je edini sm bogatega sarajevskega trgovca.
— Ureditev kopališča ilidže. Kopališče liidže je ležalo precej časa zanemarjeno- Sedal je poslala, vlada tja posebno komisijo, ki je kopališče pregledala in našla precejšen nereg. Kopališče je polno razne nesnage in blato sega skoro meter globok«. Sestavljen je bil zapisnik, v katerem so se ugotovile vse pomanjkljivosti.
— V enem mesecu trikrat omožena. V Sarajevu se je neka ženska poročila z der-višem, katerega pa je že po par dneh zapustila- Samski, stan pa ji ni prijal in že čez kratkih deset dni se Je poročila z nekim drugim moškim. Derviša je to zelo jezilo in pošiljal je svojemu tekmecu grozilna pisma. Tega se Je drugi zakonski mož tako vstrašil, da se Je hote! za par dni skriti. To priliko Je njegova »zvesta« žena uporabila, da se je po kratkem presledku poročila v tretje. Sedal se poganjajo vsi trije zakonci za pravo-močnost svojega zakona pri sarajevskem sodišču.
— Ubiti hajduki Orožništvo neke postaje v južni Srbiji je doznalo, da se skri-^ate v bližnji vasi dva znana hajduka Qu-Ijež in Stanisavljevič. V dotično vas je od-*la precej močna orožniška patrulja, ki je hajduka kmalu izsledila. Ker se nista hotela prostovoljno predati in sta se začela braniti s puškinim ognjem, je bilo oddanih na niu nekaj strelov, ki so oba smrtno zadeli
-	Polnočna idila. Bila je lepa krasna noč Beograjski prebivalci so že davno spali, ko so se nekateri ponočnjaki še zabavali v raznih barih in dragih javnih lokalih- V nekem baru je bila zbrana čedna družbica mladih ljudi, ki so se naslajali ob zvokih ciganske godbe in pili šampanjec In najboljše likerje. V nekem kotu pa je mrlčo gledala sijajno razpoložene goste, M so za spremembo tudi parkrat zaplesali moderni »sliimy«, mlada artistinja v družbi bogatega osiješkega trgovca Ker se je pa ta rajši ozira! na druge njene tovarišice, je postajala vedno boli ljubosumna dokler ni končno vstala in šla v garderobo. Kratko nato se je začul iz garderobe žalosten ženski krik. ki je namah prekinil veselo razpoloženje. Šli so pogledat to našli so artistinjo s prerezanimi žilami. Odpeljali so jo v bolnišnico.
— Posluži! se Je tujega imena Te dni je zaprosil neki Dragotin Nikolič, da bi mu ministrstvo prosvete izdalo duplikat maturitetnega spričevala, katero je med vojno izgubil. Spričevalo bi baje nujno potreboval za svojo namestitev kot IJudskošolski učitelj. Pri registraciji prošnje pa je dotični uradnik ugotovi), da je bilo zahtevano spričevalo svoječasno že izstavljeno in da je prosilec že nastavljen kot učitelj v nesem srbskem okraju. O tem je bila obveščena policijska oblast, ki je kmalu ugotovila, da se je neki drugi Dragotin Nikolič, ki pa ni nikdar dovršil učiteljišča, poslužil istovetnega imena v dosego učiteljskega mesta. Dotičnik je svojo goljufijo priznal in je bil predan sodišču.
~ Roparski napad v gozdni samoti Dva kmeta iz Dumače na Hrvatskem sta vedela, da se bo proti večeru vrnil iz tedenskega sejma v Petrinju njihov sovaščan Ivan Grahovec, Sla sta v samoten gozd, kjer sta svojo žrtev počakala. Proti večeru se je omenjeni kmet nič hudega sluteč res vračaj domov. Pri sebi je imel precejšnjo vsoto denarja, katero je Izknpii- na sejmu. V gozdu sta ga zločinca napadla, umorila in truplo vrgla v bližnjo reko. — Orožništvu se je posrečilo morilca aretirati in odvesti v sodne zapore.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina &. Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo y
Novosti iz Primorske.
— Smrtna kosa. V soboto zjutraj je umrl v 37 letu svoje starosti g. Vladimir Koršič, nadučitelj v Št. Petru pri Gorici. Pokojni je bil vnet naroden delavec, katerega bodo soriški Slovenci težko pogrešali. Sodeloval je pri raznih narodnih društvih, kjer se je posebno odlikoval kot dober pevovodja in izvrsten telovadec. S svojim trudom je dosegel, da je lanskega leta nastopila šolska mladina v »Trgovskem domu« v Gorici. Pri svojem vstrajnem delu si je nakopal zavratno bolezen, ki ga je spravila v prerani grob. Bodi mu lahka domača gruda.
— Delo naših primorskih žen. »Zensko dobrodelno udruženja v Trstu« je priredilo tečal za kleklanie Idrijskih čipk. Tečaj vodi spretna učiteljica, ki poučuje razen tega tudi šivanje in vezenje ženskih ročnih del-članicam se dajejo tudi brezplačni nasveti v vseh v to svrho spadajočih zadevah. Tečaj je jako dobro obiskan. Poleg tega je društvo priredilo tudi tečaj za krojenje, katerega se je udeležilo čez 50 učenk Iz bližnje in daljne tržaške okolice, kakor tudi nekaj Vipavk in Istrijank. Uspehi so bili zelo povoljni In sedaj se bavijo z mislijo, da bi ustanovili slične tečaje tudi po deželi, ak» bi se priglasilo dovoljno število gojenk.
— Nesreča v tovarn! olja v Trstu. V soboto se je pripetila v tovarni olja pri Sv. Ivanu težka nesreča. V skladišču omenjene tovarne je nakopičenih precej vreč polnih oljnatih semen. Zložene so v dve visoki vrst!, ki dopuščajo le ozek prehod. Na vrhu teh skladov so v soboto uvrščevaii delavci dotične vreče. Nek delavec je hotel preskoči ii prehod; vsled skoka so prišle nekatere vreče iz ravnotežja in so se zrušile na tla-Pod seboj so pokopale dva tovarniška na-stavljenca, ki sta se baš v onem času nahajala v prehodu. Oba sta sta bila zelo težko poškodovana in prepeljana v mestno bolnico.
Žrtev velikonočnih praznikov. Zidar Mihael Požar iz Trsta je na velikonočno nedeljo obiskal precej gostiln, kjer se je v dražbi svojih tovarišev dobro zabaval. Vendar pa je njegovo praznovanje izpadlo tragično. Ko je nesrečnež zapustil gostilno, ki naj bi bila za te praznike zadnja, sa ni mogel niti ganiti in je padel na tla. Poklicana je bila rešilna postaja, ki ga je odpeljala v tržaško bolnico, kjer se nahaja y brezupnem stanju.
Iz društvenega življenja.
— Predavanje v društvu »Soča«. V soboto, dne 7. t m. predava v salonu »Pri levu« znanj naš pisatelj, gospod dr. Ivo Šorli, notar v Rogatcu o temi; »Položaj pribežnikov v Jugoslaviji.« Ime In snov jamčita, da bo predavanje velezanimivo, mi kar opozarjamo člane ta prijatelje »Soče« ter drogo cenjeno občinstvo. Začetek ob po! devetih. Vstop prost
— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne 4. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18, do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 20, pritlično, desno.
— Občni zbor jugoslovenskih akademikov v Mariboru. V četrtek 29. pr. m. se je
vršil v Mariboru redni občni zbor jugosio-vensklh akademikov. Za predsednika je bil izvoljen eksportni akademik g. Dolfe Bregant, za podpredsednika g, Vladimir Kralj, cand. phil, za tajnika g. Maks Farkaš, stud. iur., za blagajnika g. Adolf Rijavec, stud, iur., za knjižničarja g, Jaroslav Černigoj, stud. tog., za pregledovalca računov gosp. Kristan in g. Hermanko. V Častni sod so bili izvoljeni gg. Mir. Dev, D. Planinšek 1» T. Tominšek.
* «fe
Narodno zdravstvo.
— Nalezljive bolezni v Albaniji. Ker so se v Albaniji pojavile številne nalezljive bolezni in preti našemu obmejnemu prebivalstvu velika nevarnost, bo naša vlada sklenila z Albanijo konvencijo za pobijanje nalezljivih bolezni na državni meji.
—• Sanatorij za jetične otroke. Ministrstvo za socijalno politiko je prejelo načrte in proračune za zgradbo sanatorija za jetične otroke v KoviljačL Kakor hitro bodo predhodna dela dovršena, se prične z zidavo poslopja, ki bo stalo čez 3 milijone dinarjev. Sanatorij bo stal na najlepšem in najbolj zdravem kraju Kovlljaće. V njem bo prostora za 150 otrok. Urejen bo moderno in preskrbljen z najboljšimi pripravami za zdravljenje Jetičnih bolnikov.
Sport in turistika.
S. K. Primorje Ljubljana je gostoval za velikonočne praznike v Kapfenbergu na Štajerskem proti tamkajšnjemu Sportklubu. Na velikonočno nedeljo je ostala tekma neodločena v razmerju 0 : 0. V pondeljek pa je Primorje podleglo. Zmagal je Sportklub s 1 : 0. Obširnejše poročilo sledi
Zagrebčani v Ljubljani Prvak Zagreba HAŠK igra 7. in 8. t. m. v Ljubljani V soboto igra proti Primorju, v nedeljo pa proti Iliriji
— Hašk : Primorje. Y soboto 7. aprila se vrši na igrišču Dunajska cesta velika nogometna tekma med prvim moštvom Haška in S. K. Primorjem. Začetek tekme točno ob 17. url. Hašk je prvak zagrebškega podsaveza in spada danes med najboljša tri moštva Jugoslavije. Znan je izid njegovega nastopa proti praškemu DFC, kateremu Je častno podlegel s 2 : 0. S. K. Primorje, ki se je ravnokar povrnil iz turneje v inozemstvu, kjer je častno zastopal barve Ljubljane, ima za sabo dober trening in bo tekma vsekakor športno velezanimiva, to tembolj, ker nastopi dan pozneje Hašk proti Iliriji in bo dana priložnost primerjati naša dva domača rivala.
Cross-Country za prvenstvo Jugoslavije se je vršil v Zagrebu na velikonočno nedeljo popoldne. Zmagala je Jugoslavija Beograd s 18 točkami, drugi HASK s 46, te tretja Concordia s 51 točkami, izmed ljubljanskih klubov se je udeležil Jadran, ki se Da ni placlral Od Ljubljančanov je dotel na cilj kot 5. Kregelj, kot 10- Cuk to kot J9. Primožič. Jamnik ni došel na cilj.
Gradjanski v SpanjU Na Veliko noč Je igral Gradjanski v Oijonu neodločno tek-mo. ki sc je končala z rezultatom 2 : 2, Gradjanski je proizvedel lepo igro, bil pa zelo oviran vsled pristranosti sodnika, ki med drugjm ni priznal tretjega gola, kojc-ga je že dosegel Gradjanski.	___
ZaMnajft g ysdi jagnili lil
JUTRANJEN OVOSTH
Gospodarstvo.
Inž. Sada R.:
Ne damo!
Dinar je najhujše padal ko je prevzela vlado Nar. radikalna stranka. Finančno ministrstvo je prevzel dr. Milan Stojadicovič, Izjavil je, da je dosedanja finančna politika tako konfuzna in zavožena, da ne pozna začasno druzega zdravila kakor čas- Pravilno ie sodil da je pri takraten) izkazu Narodne banke nemogoče trajno nižje notiranje dinarja na curiški borzi kakor 5 cent. — Splošno mnenje strokovnega časopisja je, da ni povzročila tujina padca dinarja pod 5 cent. temveč domača spekulacija, ki ga ie gonila v globino deloma vsled neinformiranosti, deloma z neznano kakimi nameni, ponavljaje v enomer ono; dinar ie na poti avstrijske krone. Toda dinar se bo popravil. ampak mrzlica mora prestati.
Medtem, ko je gonila domovina dinar navzdol, je njegov padec ustavila mednarodna spekulacija. Vsled dviga dinarja pod vplivom tuje spekulacije so začeli naši domači spekulanti, -- ravno isti, ki so par dni preje nakupili tuje valute in devize — ponujati svoje nakupe z izgubo na trgu. Pre-drznili so se celo, vajeni protekcij s strani finančnega ministrstva, ponuditi svoje v padcu se nahajajoče valute in devize, vsled pomanjkanja kupcev sedanjemu finančnemu ministru v nakup, samo, da bi ohranili sami sebe, škode, obubožali pa državo in državljane s tem, da b! država napravila slabo kupčijo.
Toda finančni minister ni hotel kupiti ničesar, ker ni hotel podpirati ljudi, ki so računali s tem, da nastop! naš dinar pot novčanic srednjeevropskih držav (z Izjemo Češkoslovaške). Oni, ki so računali z uničenjem dinarja, so se uračunali naj nosijo posledice sami,
Ta daljši uvod se mi je zdel potreben, da bi dobili tudi širši krogi vsaj delni upo-glcd v spekulacijo, v ono zlo, ki nas poleg centrifugalne sile posameznih pokrajin obdaja z največjo skrbjo.
V sedanjem velikem političnem bobi pozabljamo žallbog na drugi veliki bol čigar izid lahko pretrese temelje države, boj med pristaši one struje, ki zahteva, naj daje Narodna banka Že nadalje kredite industriji ter trgovstvu, to pristaši nasprotnega mnenja, Ta boj lahko imenujemo boj med pristaši inflacije ter pristaši deflacije.
Naša država nima niti toliko prebitkov, da bi mogla boljše plačevati svoje uradnike, ne da bi tiskala nove bankovce, kar bi kupno silo denarja še zmanjšala Državni uradniki so na svojem kongresu v Splitu zahtevali, naj se jim povečajo njihovf dohodki, bili so pa proti temu, < a se jim dohodki povečajo s tiskanjem novih bankovcev.
Danes pa prihaja de) trgovstva in industrije z zahtevo, naj se dovolijo krediti, naj tečejo oni stroji, ki obubožajo uradnika, delavca in malega čfoveka. sploh, oni stroji, ki so uničili srednji stan srednje Evrope to Rusije,
Vs?, kt hočemo resnično dobro državi in njenemu prebivalstvu, kličemo onim krogom, ki hočejo uničiti Že ono malo, kar nam je preostalo; Ne damo nič. —- kakor jim odgovarja sedanja nar, radikalna vlada.
Državni krediti imajo svoje dobre in svoje slabe strani. Prevladujejo pa slabe. Za danes pojasnim samo eno slabo stran državnih kreditov.
Različna velepodjetja so dobila pod prejšnjimi vladami kredite v dinarjih. S tem denarjem so kupila stroje, zidale tovarne, palače in v podobno uložlie denar. Takrat so kupili stroje in zidaH z izposojenim denarjem veliko ceneje, kakor danes, ker je dinar izgubljal na ceni. Primerov bi se dalo navesti veliko, zadostuje pa naj en sam. Tovarna je kupila za od države izposojeni denar 1,000.000 Din stroje. Danes lahko ista tovarna proda te stroje za 1 in po! milijona dinarjev, vrne državi 1,000.000 dinarjev in obresti, ostane pa ji okoli 400.000 dinarjev čistega. Ce bi pa dovolila vlada še nadaljne kredite in s tem vrgla dinar v globino, bi mogla prodati ravno ista tovarna svoje stroje za okoli 3 milijone dinarjev ter imela pri tem skoro 2 milijona dinarjev čistega dobička. Isto velja tudi za večje vsote. — Tega mi delavci, ročni In duševni obrtniki in trgovci, ne moremo in nočemo dovoliti
»Naj se finančno oslabi tisoč liudl če bo s tem rešena država in državljani« Je rekel grof Mlrabeau v francoskem parlamentu v prednapoleonski dobi. To velja tudi danes.
Zato kličemo ml ljudje dela in ne spekulacije, z narodno radikalno stranko onim, ki hočejo obogateti sebe, pogubiti pa nas vse: Roke proč od našega dinarja, kreditov, ki bi slabili naše gospodarstvo In polnili naše žepe, Vam ne dovoli niti narodna radikalna vlada, niti kdorkoli, ki mu je pri srcu dobrobit naše domovine.
* Reparacije. Beograd, 3. aprila.
iZL RrfPun^SJClJC0m}siitL i® sklenila dodeliti Italiji 270.000 glav goveje živine in 4.700 konj, naši državi pa 4.800 konj jz kontingenta živine. ki je Belgija in Francija nista dobili tekom lanskega leta.
INDUSTRIJA-
X Kromova ruda v naši državi. V Ma-cedoniji, 16 km severozapadno od Skoplja, se nahajajo velike množine kromove rude. Ti rudninski skladi vsebujejo 60 odstotkov kromove kisline in so 25 km dolgi tar 5 km široki. Med vojno so to rado !/’ opavali Nemci, ki so tudi izpeljali do najdišča malo železnico to zgradili kakih 30 hiš in : Sodišč. Sedaj te rade ne eksploatiralo, ker primanjkuje denarja.
X Stavka v nemški pivovarski !ndu-strlU Delavstvo v monakovskih in niirn-berških pivovarnah je stopilo v stavko. V Monakovem stavita 4000 delavcev in skoro ravno toliko tudi v Nflrnbergu.
X Čsl. sladkor za Romunijo. Romunski trgovinski minister namerava dovoliti prost uvoz 2500 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške.
X Znižanje cen nemškemu premogu Nemški državni premogovni svet ie sklenil da se s 1. aprilom znižajo cene premogu 1* revirjev v nezasedenem ozemlju- Zato namerava tudi nemški finančni minister znižati davek na premog od dosedanjih 40 odstotkov na 30 odsotkov. Znižanje davka pa bo veljalo tudi za revirje v zasedenem ozemlju.
X Žete» kavčuka v Braziliji. Letošnjo žetev kavčuka v Braziliji cenijo na 30.000 ton. Vsled konkurence severoameriških in angleških skupin, ki skušajo ena drugo nadvladati pri nakupu, so cene zelo narasle
mm**.
TRGOVINA.
X Zakon o trgovinski pogodbi toed kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in pa Nemčijo ze Izdal Jugoslovenski Lloyd Zagreb, Marovska ul. 91, kjer se dobiva za ceno 6.— Din., po povzetju 9.— Din. Lična knjižica ima hrvatski in nemški tekst ter ie neobhodno potrebna trgovcem, industriicem, odvetnikom in vsakomur, ki ima opravka z Nemčijo.
X Cena vreč pri dobavi soli. Upravni odbor samostalne monopolne «prave je določil cene vreč pri dobavi soli iz solarne Kreka na 18 dinarjev za vreče z 100 kg in na Ib dinarjev za one z 50 kg.
X švicarski vzorčni semenj v Baseiu. Letošnji vzorčni semnj v Baseiu sc vrši od 14. do 24. aprila 1923. Ta semeni je izredne važnosti tako za švicn, kakor tudi za inozemstvo, kajti Basel se nahaja ob meji treh držav in na zelo važnem mednarodnem železniškem križišču. Kako veliko važnost pripisuje inozemstvo temu sejmu, je razvidno že iz tega, da so lanskoletni vzročni semeni v Ba&iu poselili kupci iz 22 tujih držav. Nobena draga prireditev ne more tujca tako popolno poučiti o kakovosti in značaju švicarske produkcije. Organizacija in tehnična popolnost semnja sta na višku ter sta vedno uživali splošno priznanje vseh inozemskih posetnikov. Interesenti, ki žele dobiti legitimacije za kupce v svrho brezplačnega vstopa v sejemske prostore, katere služijo tudi kot legitimacije pri vldiranju potnih listov ob prestopu švicarske meje, naj se obrnejo na švicarski konzulat v Zagrebu (Preradovičeva ulica 24). Posetniki semnja uživajo na švicarskih železnicah tudi ugodnost znižane vožnje. Običajne doplačilne karte za brzovlake veljajo tudi za povratek. Vse podrobnosti se morejo pozvedett pri švicarskem konzulatu v Zagrebu. Pri pravočasni prijavi preskrbi stanovanjski oddelek sejma v Baseiu tudi sobo v hotel» ali V privatni hiši.
KMETIJSTVO.
X Poljedelska razstava v Moskvi V
času vseruske poljedelske razstave v Moskvi se bosta vršili dve mednarodni znanstveni konferenci o najnovejšem načinu obdelovanja zemlje. Te razstave se bodo udeležile tudi nekatere znanstvene institucije iz Severoameriških Združenih držav.
X Posolilo madžarskim vinogradnikom. Finančni minister se je sporazumel z vinogradniki, da se dovolj onim vinogradnikom, ki se pečajo pretežno le z vinogradništvom in ki svojega vinskega pridelka niso mogli prodati, posojilo v znosko 600 milijonov m. kron. Posojilo bo vračljivo v dveh letih ter, sc bo prvo leto obrestovalo po 20 odstotkov, drugo pa po 12 odstotkov- Posojilo bo znašalo 40.000 ra. kron za jutro; oni vinogradniki. ki imajo več kakor 20 juter, ne pridejo v poštev.
DENARSTVO.
X Povračila imovine Nemcev v Ameriki. Ir Wasjiiogtona poročajo: Prvo povračilo imovinskih vrednostih, ki pripadajo Nemcem in Avstrjcem in ki jih opravlja varuh za lastnino državljanov nekdanjih sovražnih dežel, prične prihodnji teden.
X švicarski kapital v naši državi švicarski kreditni za to d v Zürich« je dovolil tovarni tanina in lesni žagi d. d. v Našid kredit 10 milijonov švicarskih frankov.
X Obtok novčanic v Madžarski. V tretjem tednu meseca marca ie morala madžarska notna banka zopet dovoliti velike kredite in Je dovolila erarju eno milijardo, bankam pa 3-5 milijarde madžarskih kron. Kljub temu pa se je zmanjša! obtok bankovcev za 730 milijonov kron in znaša 76.2 milijarde kron. Obtok se je zmanišal v taki meri radi tega, ker je notna banka prodala velike količine tujih deviz.
DOBAVE.
X Dobava drv. Pri intendanturi Osječke divizijske oblasti v Osijeku se vrši dne 16. aprila l L ob 10. uri dopoludne ponovna ofertalna licitacija glede dobave 18.000 kubičnih metrov drv za čas od 1. aprila 1923 do 31. marca 1924. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročita.
Zagreb, 3. aprila. (Z) Devize; Dunaj 0.14—0.145, Berlin 0.4625—0.47, Budimpešta 2.30—2.40, Italija 488—502, London 465—468.50. New York, ček 99—100, Pariz 660—665, Praga 298.50-299.50, Švica 1855 do 1857.50. Valute; Dolarji 97—98, avstrijske krone 0.139—0.14, italijanske lire 490—492.
Zagreb, 3. aprila. (Priv.) Devize : New York 100—101, Pariz 6.60—6.65, Švica 18-55—18.575, London 465—468.50 Dunaj 14 do 14.15, Praga 23)85-2.995, Italija 4.98 do 5.02, Berlin 40.25—47 — Valute: Dolarji 97—98, Ure 4.90—492.
Beograd. 3. aprila. (Z) Devize: Bukarešta 47—48, Berlin 0.465—0.47, Dunaj 0.14—0.142, Budimpešta 2.35—2.38, Solun 108—109, Sofija 72.50-73.50. Praga 298.50 do 299, Milan 498—500, Ženeva 1850 do 1860, Amsterdam 39—39.50, Pariz 663 do 665, New York 98.75—99.50, London 465 do 466.
C u r i h, 3. aprila. Otvoritev : Berlin 2.57, Holandija 213.10, New York 541.25, London 25.33, Pariz 35.90, Milan 26.95, Praga 16.10, Budimpešta 11.50, Zagreb 5.40, Sofija 4, Varšava 1.30, Dunaj 75.75, avstrijske krone 76.
C u r 1 h, 3. aprila. Zaključek: Berlin 2.57, Holandija 213.10, New York 541.25, London 25.33, Pariz 35.80, Milan 27.05, Praga 16.10, Budimpešta 11.50, Zagreb 5.40, Sofija 4, Varšava r1.30, Dunaj 75.75, avstrijske krone 77.
Praga, 3. aprila. Dunaj 4.675, Berlin 15.875, Rim 171, avstrijske krone 4.71, lire 173.25, Budimpešta 77.50, Pariz 226.25, London 160.625, New York 3420, Curib 633.75, Beograd 35.125.
Dunaj, 3. aprila. Devize. Beograd 689 -691, Berlin 321—3.41. Budimpešta 16.45—16.55, London 331.700-332200, Milan 3511—3519, New York 71.050-71.200, Pariz 4674—4686, Praga 2109-2115. Sofija 52420 do 525.50, Curih 13.110-13.140. Valute. Dolarji 70.725—71.025, levi 5.03-5.07, nemške marke 3.17-3.46, angleški funti 330.000 do 331.000. francoski franki 4615—4645, Ure 3477.50—3492.50. dinarji 684—688, leji 327 do 329, švicarski franki 13520—13.980, češkoslovaške krone 2092—2102, madžarske krone 13.65—1325.
Berlin, 3. aprila. Dunaj 29.72, Budimpešta 495.50, Milan 105.485, Praga 62.692, Pariz 139298, London 98,90127, New York 21.tot7.2S, Ciirih 3Roh2K	jOjg,
»ta»*	,	«JÜTRAHJE NOVOSTIH	ihr»-,
•»Tn»". i	-rn.in«m ii..;........................•>i.l|ij)w><WMMMyt	ph.m m' ...',i—.. .	...■	,. . .w~. , ti •	,	.	......
Šolstvo.
"" I* mesfuesa šolskega sveta v Ljab. naai. O zadnji redni seji inestnega šolskega sveta 2 dne 23, marca 1923 smo preje!! seldeče poročilo: Uvodoma se spomni predsednik v toplih besedah pokojnega župana dr. Ivana Tavčarja, ki je bi! 12 let sastop-«dk občinskega sveta v mestnem šolskem sledeče poročilo: Uvodoma se spomni predsednik, nekaj časa kot deželni odbornik tudi član deželnega šolskega sveta, povsod la vsikdar vnet aagovrnik šolstva in Iskren prijatelj učiteljstva. Predsednik pozove zborovalce, da se dvlvnejo raz sedeže In tako Počaste spomin na zaslužnega pokojnika, kar se zabeleži v zapisniku. Potem se preide na dnevni red In se vzemo najprej na sname poročila Iz predsedstva In se odo-Jr! brez ugovora zapls.ilk zadn’e sele z dne 17. januarja 1923. Nato se odobrita poročil? 9 osebnih izpremembah fn pa o daljših do-lustih učiteljstva Izza sadn’e upravne do-
Poročila okrajnega šolskega nadzornika 9 nadzorovani I. I. mestne deške osnovne fole; f. zasebne dekliške osnovne šole v Jcht. sirotišču; 3 VI mestne deške osnovne S'de: 4. vnan?e zasebne dekliške meščanske šole uršulinske; S, II. mestne deške meščanske šole. In 6 I. mestne dekliške Meščanske šole — vse za tekoče šolsko leto 1922-23 vzemo se brez ugovora soglasno na znani In se imaio predložiti viš emu lolškemu svetu v končno odobrenje. Pritrdi •e tudi vsem v nith Izraženim nasvetom In naročilom v pedagoško-dldaktskem In go spodarskem oziru. — Na znanje se vzame posnetek »Letnega glavnega poročila« o Jtanhi osnovnega In meščanskega šolstva ljubljanskega za koledarsko leto 1922. ki je »Ho s podrobnimi In sumarnim! Izkazi v ce-btl vlšiemu šolskemu svetu že predloženo. M> te pojasni In primerno uvažuje še več Internih vprašanj pedagoške In gospodarske vsebine, zaključi predsednik sejo.
Vprašanje marke se ne sme spajati * vprašanjem reparacij; Evropa se je Vtonobila s slepilom tiskarne za novca-Met; dodobra pa se bo milila, le bo po vsej sOi hotela vrniti vrednost onim bankovcem, ki iz raznih razlogov nimajo nobene cene vel.
(J Balnwllle, 1922.)
Epansk® k ,
preblvaBstiro.
Zadnje ljudsko štetje v Španiji ka?e nad 21 milijonov Stanovnikov. Leta .1900 je bila gostota naseljenosti 36.% na kilometer,i. 1920 pa 42.24. Številke so ugodne, vendar se prebivalstvo manj moži nego v prejšnjem desetletju; v letu 1910—1920 je bil porast 6.95 odstotkov, v prejšnji dekadi pa 722 odstotkov. Morda gre nedostatek na račun bripe 1. 1918,
Najbolj se večajo mesta: Madrid je naraste! za 25.19 odostokov (750.»%), Barcelona za 20.93 odstotkov (7I0.A<?)S Sevilja in Saragosa sta se pomnožili tudi za več kot 20 odstotkov. Pribiltno polovica celokupnega prirastka odpade na mesta, ki pa še oddaleč ne vsebujejo polovice vsega prebivalstva, h poljedelskih pokrajin se dosti ljudi preseli v obrtna središča. Dostaviti L, da časopisi cenijo prebivalstvo obeh največjih španskih mest znatno više, nego navaja uradna statistika. Naselitvena gostota je raz’ična. Največja je tam, kjer se morski viri družijo z obdelano zemljo ali z industrijo. Zato je Viskaja najbolj obljudena, 189 prebivalcev na kilemeter; potem Barcelona s 175, Guipuzcoa 137, Madrid 133, Punte-vedra 121. Ostale dežele ne dosegajo ICO.
Kriza v obrtu ovira po industrijskih središčih naraščanje prebivalstva. Pred vojno se je izselilo iz Španije do iO.OTO ljudi na leto. Sedaj izseljevanje nekoliko pojema,.. Umrljivost otrok osobito po mestih Je zelo visoka. I eta 1900 je umrlo 128.363 otrok pod enim letom, 1. 1921 pa še vedno 95.706 (20.97 odostokov vseh smrti). Španija je skoro tako obsežna kot Francija, vendar ima jedva nad polovico toliko duš.
Izpred sodišča.
ROKOBORBA,
^ Jakob Leder, pleskarski pomočnik te Štepanjcvasl In pa Anton Kobal iz Hrušice sta se metala in skušala, kdo je močnejši. Pr! tem je vrgel Leder tovariša tako nesrečno ob tla da si je ta zlomil kost v ; desni nogi. Leder mora plačati 2000 Din za stroške, bolečine in zdravljenje v bolnici In bo pp vrhu še 3 tedne zaprt.
I	TOVARIŠKA TATVINA.
Delavca Ivan Štele in Ivan Repovi sta ukradla svojima tovarišema Josipu Mece-I ! u in V. Marinčetu listnico z 2;)00 Din, srebrno uro, srebrn denar, prstane in eno obleko. — Obtoženca tatvino razen prstanov priznata ta sta bila obsojena prvi na 5, drugi pa na 3 mesece težke leče.
VPLIVANJE NA PRIČE,
Liudje so večkrat slino neprevidni !n poskušajo osobito v sodnih sporih na en ali drug način vplivati na priče. To pa je nevarno, kajti s*rogo se obsoja nacovar^rre h krivemu pričevaniu — Današnja obtoženka Marim Jagodičeva se je sprla s sosedom Kastelicem, pr! čemer le prišlo tud! do pretepa Sledila ie tožba in kot prič! sta bila tudi Urša Sparavčeva In iosfp Kadunc. Obtoženka zanika, da bi nagovarjala priči, da lažeta all ta'ita. marveč <ih »e le pozvala, da aai govorica resnPo, ker bi lo sicer le pokop-la Priči pritrdita delno njenmu zagovoru iri Iztavlta da sta nričala le to, kar sta videla In čula — Sodišče fe ugotovilo, da Je zena le v nekoliko nedopustni meri vplivala na priče ta to 3e za enkrat oprostilo,
SKESANA TATICA.
.. hitela žagarieva delavka, je ukradla Marn Satlerjev! fz kovčka zlato verižico z obeskom, vredno 5500 kron in pa par čev-llev za 1000 kron, Vinkofu Stoku pa je vzela 27 bankovcev po 100 din. — Dekle le skesano priznalo tatvino verižice In demir-ta. samo za čevhe pa trdi da lih ni vzela. Ker je sicer na dobrem glasu. Je bila obsojena samo na 6 tednov težke ječe s primernim opominom za bodočnost
OKRADEN KOPALEC.
Lansko kopalno dobo sta »kradla kopalcu Francu Benekarju ob Savi v Toma-
čevem đva paglavca listnico s precejšnje vsoto denarja. — Tatova sta bila že kaznovana, n ihov tovariš, čevljarski pomočnik Ivan Brezovar, ki je dobil cd te tatvine delež 432 kron, pa ie dobi! z ozirom na dosedanjo neoporečnost 1 mesec težke ječe.
Približuje se kopalna doba In se. kopalci Se vnaprej opozarjajo, da pazijo na svoje stvari in da ne jerabejo s sabo vrednost! ta večjih svot denarja.
PRODANA BALA.
Neka Frančiška Kocjančičeva ie ukradla Filipini Kosierjevi 33 srajc, solnčnik, pečo in narodno nošo ter je to prodala. Rekla je kupcu, da Je to njena bala. katero je dobila od svoje matere. — Ker je kupec Frančiško poznal In 11 verjel» da je blago res od matere, ie bi! oproščen, ona pa je dobila 2 meseca težke ječe la to le rali tega, ker Je bila do sedaj še neeporečena-
TATINSKI CEVLJARJL
Tvrdki »Indus* so ukradli delavci Rubeža, Brajkovič in Križanac, vsi iz okolice Pazina, več podplatov, usn:a, podpetnikov In drugih čevljarskih potrebščin. — Obtoženci deloma priznajo, večino ta;e In zvra-čajo krivdo eden na drugega. Obsojena sta bila prva dva na 2 meseca, zadnji pa na 6 tednov ječe. — Izgnali Iz države jih za enkrat le niso. pač pa se to zgodi takoj prt prvi kazni.
STARA OREŠNIKA
sta Ivan Poznfk, delavec iz Kamnegorfce In njegova priležnlca, ločena Katra Mede-nova iz Velikih Blok. Register predkazni izkazuje pri prvem 15, pri njej pa 9 cb-sodb — telesna poškodba, krivo pričevanje ta tatvina. — Obtožena pa sta, da sta ukradla 26. februarja 1923 Ivani Regorševi v Tacnu 6000 kron in napravila veseljaški izlet na Šmarno goro. Fila sta na vse pre-tege vino, čaj, kuhano vino, brin evec, mošt fn pila samo v eni gostilni kar 6 ur skupaj in napravila okrog 1000 kron cehe. — Obtoženec tatvino ta3 in odločno trdi, da je on denar zaslužil. Pravi, da nobeden toliko ne zasluži kot on. ki seka drva in hosto in nabira gobe. Pravi, da mu ni prav nič, če le zaprt, samo zaslužiti mora. Da se ugotovi. če res zasluži, bo zaslišalo sodišče 17. aprila še neka) prič, pri katerih je mož baje delal in veliko zaslužil.
Zanimivosti.
® Računal ie z arabskim Imenom. Pred letom dni je spoznalo neko mlado dunajskö dekle mladega moža, ki se ii je predstavil za Arabca: Meditd Habih Bei-a. Iz povrl4 nega znanja se je razvila ljubezen. Deklica je predstavila mladeniča svo.itn starišem in kmalu nato sta se mlada človeka zaročila. Od tedaj je zahajal ženin često k družini Nekega dne popoldne je povabil zaročenrit svojo nevesto v kavarno. Komaj pa sta š®* dela par sekund, že se je ženin oprostil * izjavo, da se vrne čez pel ure. Nevesta ps ga je morala čakati celo uro. Mladenič se je v zadregi izgovoril, da je moral obiskati j neko svoto rojakinjo, stanujočo v oddalji-nem hotelu. Nato jo je spremljal do dom*, nakar se je iskreno poslovil. Kmalu nato pa so ugotovili, da je nekdo odprl omaro in ukradel za 4 milijone kron dragocenosti in pol milijona gotovine. Policija je za hudodelcem pridno stikala, dokler ni končno ugotovila» da je pravi storilec namišljeni S Arabec» slušatelj medicine, ki bi v kratkem rad postal doktor. Pri zaslišanju je tat I svoje dejanje skesano priznal in je tud! IZ-I povedal» da ni niti Arabec, niti slušatelj medicine, ampak brivski pomočnik Alojzij Jagč. Denar in dragocenosti je ukradel tedaj, ko ga le njegova zaročenka čakala V kavarn!. Ker so mu bile hišne razmere znane, ie dobro vedel, kje se nahaja ključ od omare. Hišni ključ pa je skrival ukrade! Ir, ročne torbice nesrečne zaročenke. Nadalje pravi, da je denar zapravil s svoje I 25 letno ljubico, s katero sta se pehala ¥ Gradec. Sodišče ga je radi tega cbsodilo na 6 mesečno težko ječo, njegovo nevesto pa na 1 mesec zapora.
*	»Zanimiva« vest »Daily Maß« poroča Iz Doorna: Soproga razcesarja Viljema je v spremstvu svojih treh otrok in mnogo» šfev!lne služinčadi odpotovala v Sagot (Šlezlja). Nizozemska policija natančno pazi m razcesarja ta na bivšega prestolonaslednika.
*	Poplave v Mezopotamiji. Po poročila lista »Times« le v Mezopotamiji zaradi poplave reke Tigris tristo kvadratnih milj pod vodo. Bagdad ie popolnoma okrožen od vode.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek» Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
fiafl O&boriau:
AkS štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
Sedemnajsto poglavje.
Po strašnih bojili se je gospa Fauvel uda!?, volil nepreprosnega markija de Clamerana. Skušala ga je na vse mogoče načine ganiti. Mrz!o se fl je smehljal v njenih mukah. Niti prošnje, niti •Oke niso mogle ganiti te nizkotne duše.
V svojem obupu se je obrnila do svojega sina. Zdelo se je, da je Raoul, ko jo je poslušal, nad vse ogorčen ter je hitel stran cd nje, da ga, kakor je reke!, prisili, da prosi odpuščanja.
Toda tudi on je precenjeval svojo moč. Kmalu •• le vrnil in oči so mu bile motne, obraz spačen «d Je?e, ter je izjavil, da morata privoliti in se «kloniti.
Sedaj Je vide'a nesrečna žena globino prepade, v kateri bo morala pasti. Začelo ji je svitati o temnih spletkah, katerih žrtev naj bi bila ona.
In vse to je zakrivila ena sama zmota, ena neprevidnost, en sestanek, ki ga je bila dovolila Gastonu. Odtlej se fe zaman branila proti neizprosnim posledicam. Vse svoje življenje se je borila s preteklostjo, in sedaj ji je ta preteklost gro-ždla, da Jo «duši.
Kako ji je bflo srce, ko je morala pokazati ponarejeno pismo, ko je sporočila svojemu možu, da pričakuje nečaka, zelo bogatega a prav mladega. In kolika muka, ko je nekega večera predstavila Raoula svojim. S prijaznim nasmehom !e sprejel bankir tega nečaka, o katerem še nikdar
ni bil slišal nobene besede, ter mu le v pozdrav prožil svojo pošteno desnico.
»Vi hočete rajši živeti v Parizu, kakor v Saint Rcmyju? Prav razumljivo za mladega človeka, če je bogat.«
Raou! se je trudil, da bi se izkazal vrednega tega prisrčnega sprejema. Manjkalo mu je sicer prave vzgoje, toda to mu ni bilo niti po’nati. B:1 !e ze’o obziren ter se je vedel vsakemu hitro prikupiti.
?e ni Ml osem dni tu, ko ga ie imel gospod Fauvel že zelo rad, z Abelom in Lucienom ie bil zelo sprijaznjen in Prosperja Bertomyja, b’agai-nUra, kl se Je mudil takrat vsak večer pri svoiem šefu, je pridobil popo’notna za sebe.
Gospa Fauvel, ki je spoznala spretnost Raou-lovo, se ie kolikor toliko pomirila; skoraj vesela h bila, da je ubogala marki la ter začela iznova upati. Toda prezgodaj se je veselila.
Odkar jc vstop!! Raou! s pomočjo svojih bratrancev v svet bogatih m’ađih ljudi, je prče] naravnost razuzdano življenje. Igral je in pil, udeleževal se je dirk in denar mu je v roki kar kopnel.
Lahkomiseinež, katerega rahločutnost je bila izpo’etka skoraj smešna, jo je neprestano nadlegoval z zahtevami, fzpočetka le dajala rada in ni štela, kmalu pa je spoznala, da mora prenehati s svojo velikodušnostjo, sicer jo spravi v nesrečo.
Bogata gospa, ki so jo zavidali za njene de-mante, ki fe imela skoraj nai'epšo vprego v Parizu, je izkusila, kar stori bedo tako bdečo. Izkusila je. kaj se pravi odreči ljubemu človeku izpolnitev njegovih želj.
Nikdar ni prihajalo nienemu možu na misel zahtevati od nie obračun. Dan po poroki ji je bil * Izročil ključ od svoje miznice In lahko je jemala
brez pridržka, kar je potrebovala za svoje veliko gospodinjstvo in za svo?e osebne potrebe.
Ravno zato pa, ker je bila vedno tako skromna, da ji je to mož celo šaljivo očital, ravno zato, ker je tako pametno gospodarila, ni ime’a na razpolago ve'ikih vsot in ni mogla jemati več denarja, ker se je bala vprašanj.
Gospod Fauvel v svoji dobrodušnosti U se b'l go*ovo veselil, če bi si dovolda tudi drage šale; toda kaj takega se ne da prikriti.
Slučaj bi lahko odkril bankirju naraščanje izdatkov: kaj naj odgovori, če jo vpraša za vzrok?
In Raou! ie bil tekom četrt leta porabil majhno premoženje. Alj bi ne b!lo bo!j pametno, če bi mu HM napravili čedno stanovanje? Ničesar ni imel. ?elel je konja, voz. ali mu more to odreči? In vsak dan nove želje. Ce je izrazila gospa Fauvel mis’ek, jo je pogledal tako obupano in solze so zalile njegove lepe oči.
»Res,« je rekel, »otrok, ubog norec sem, ki te Izkorišča. Jaz vedno pozabljam, da sem sin uboge Valentine in ne bogate gospe Fauvel«
Njegovo kesanje se je Izražalo v besedah ki so trgale ubogi materi srce. Toliko je bil prej pretrpel! In končno ga je morala sama tolažiti in opravičevati, in to tem boli ker se ji je zdelo, da je opazila, da je na Ab'a in Luciena, eba njegova pozneje rojena brata, ljubosumen.
»Ta dva sta srečna,« je rekel, »skozi zlata vrata sta vstopila v življenje. Njima ne manjka niti ljubezen rodbine niti ugled pri ljudeh. Pri-hodniost je njuna.«
»Ubogi otrok, kaj tl pa manjka?« je vskliknila gospa Fauvel obupana.
»Kaj mi manjka? Navidezno nič, v resnici vse. Ali imam kako pravico do vsega tega, kar imam? Ali imam kako pravico do tvoje ljubezni, do sijaja,
ki mi ga daješ, do imena, ki ga Imam? Ali nisem v resnici vse, celo svoje življenje ukradel?«
V takih trenutkih je bila pripravljena k vsem žrtvam. Ker pa se je bližala pomlad in zahtevala gospa Fauvel odškodn'no na vse svoje žrtve, je prosila Raoula, da naj gre na deželo v bližino posestva, katero je imela v Saint Oermainu. Pripravljena je bila na ugovore, a ni jih bilo. Zdelo se ji je, da mu ta predlog ugaja in kmalu nato j! Ie sporočil, da si je v Nimesu najel hišo z vrtom in da se bo preselil tja.
»Bližje ti bom, mati. Kako krasno poletje bo tol«
Veselila se je posebno tudi zaradi tega, da *« bodo njegovi izdatki zmanjšali. Tako je bila namreč Že na kraju S svojimi sredstvi, da ie nekega ve» j Cera, ko je večerjal pri njej, vpričo vseh grajala — seveda ie rahlo — njegovo razsipnost.
Bil je dan poprej pri dirki, stavil je in Izgubil 2000 frankov.
»Kaj to!« je rekel gospod Fauvel z brezskrbnostjo moža, ki ima polne Magajne, »gospa mama mora pač poseči v žep in plačati, saj matere niso za nič drugega na svetu.«
Ker ni vedel, kak vtisk so morale napraviti besede na njegovo ženo, ki je vsa prebledela, je nadaljeval:
»Če potrebuješ denarja, !e pridi k meni. Ja* ti posodim, kolikor potrebuješ.«
Kaj je mogla gospa Fauvel ugovarjati? Ali ni na Clameranov ukaz razglasila, da je Raoul bogat?
Zakaj so jo prisilili, da se je po nepotrebnem I zlagala? Naenkrat je spoznala, v kako zanjko se I je vjela, toda bilo je prepozno, da bi se osvobodila.
lil
Nalcpngjš« in naihvnležnejše darilo n«š m malim ie:
JYJc) Zt>erhjaJ{
knjiga s 45 slikami in k tem •padajočim besedilom, *o po«k in kratek čas Cin 5*—
Meji ljubčki
IRvalske slike sa naše malčke na trdem močno vegenem karton« Difl 8*—.
JV[ladi slikar
10 tiskanih predlog ta pobarvani« » akvarel - bervont
•U pastel-barvnikl Cin »•
V
Crnipater
dtazoznana, vesela družabne %T« *• »itnsk« večer«. 1 Igra
Din 1"-
¥se se dobi v
M lami
la iiBjiifli n»«.Mm lil.
3S?SP?S!Sn»»«H!?J!!«P»*PI»»F
lla lil la epaiaii Siv.
S“*~
a 3 ‘M
D
s
s
m
o
o
IS
B
O
D
G
a
o
a
Izšli so sledeči zi/ezki:
Štev. 1. Tajnost „ 2. Jenufa.
,, 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
H 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9. Carostrelec.
izdala in založila
Mi tista ie kita“
v Ljubljani, Wolfova ui. 1 Vsak zvezek stane
4 V 3 Din- Jć*
W
e
mag.
a
a
a
a
a
a
M
a
a
m
a
a
a
a
a
9
a
Nafstarefša Spedlcifska tvrdka v Sloveniji
IS* ISAWiZlNGEIS* Lgrcftljaim - Jesenice
Spedlcifska pisarna
Podjetje aa prevajanje b'ags lužne ieleznic« Rrtovornl in tovorni nabiralni promet Sl Avstrije Jn v Avstrijo Podjetje za prevelanje pohiitv*. — SklacHiče ■ posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
Brzojavi: RANZINGEB.	Enterurban telefon CO.
s®®®o0®®®®os©©©®os®8@a®e©©®|
j Živino za klanje ‘
1 prašiče, teleta, ovce itd. g
©
m
© sprejema pod najugodnejšimi ® H pogoji v komisijsko prodajo tvrdka ®
j 1 Sudiarda. STKE j
^ Stavlja lastne bladiiae vagone m razpolago! ^
I. JAX & SIN
LJUBLJANA, <»osm»»v«»tsl<a cesta priporoča svojo bogato zalogo :
Pisalnih strojev „ADLER“ Šivalnih strojev
sa rodbino in obrt
Voznih koles
Styria «»« DOrkopp,
Orožno kolo fWaffenrad)
Ceniki zastonj In franko-
■■■■I
Ivan Zakotnik
L3UBUANA
Dunajska tasta it. Ap,
Tei 37© mestni tesarski mojster Tei 375*
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja sa palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ta evo-nikes stropi, rama tla, stopnic^, ledenice^ paviljoni verande, lesene ograje L i. d.
Gr&dhs lesenih mostov, jtsov ta mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
frilÜ
lita.J
BSlllilillseiHflHl

BSIiAOfi.!? njpfpjjoittOH
izdate to fiate *2v«a» «taktete te testete« X Utttiate