(44
nurs rov
xv r
/ v
□hzorniL
K

LETNIK I
28. NOVEMBER 1967
ŠTEVILKA 2
Brest-industrija pohištva
NA SLAVNOSTNI SEJI OB 20-LETNICI BRESTA JE CENTRALNI DELAVSKI SVET S TEM, DA JE POTRDIL POROČILO PREDSEDNIKA FRANCETA MELETA, SPREJEL VEC ZAKLJUČKOV, KI NAKAZUJEJO PRIHODNJI RAZVOJ PODJETJA.
S TEM SESTAVKOM ŽELIMO PRIKAZATI VSEBINO SKLEPOV OZIROMA NAŠO RAZVOJNO USMERITEV.
Ob dnem cepubiike
Vsako leto — to postaja tradicija — sc spominjamo, da predstavniki Socialistične revolucije na zgodovinskem zasedanju AVNOJA 29. november 1943. leta postavili temelje novi Jugoslaviji. Obujati spomin na 29. november pomeni nenehno obnavljati živo izročilo revolucije, predvsem pa njeno vero v ustvarjalne sposobnosti in moč delovnega človeka. Z vsem tistim, kar smo storili do sedaj, ko smo gradili novo socialistično družbo, s tistim kar smo govorili in za kar smo se borili v svoji deželi in na mednarodnem torišču smo si pridobili ugled, ki ni bil nikoli večji, na katerega smo ponosni in ki nas obenem zavezuje pred lastno zgodovino in pred svetom za naš nadaljni razvoj.
Ko ob slavnostnem dnevu primerjamo doseženo z začetkom, naše z drugim, doma in v svetu, lahko s ponosom ugotovimo, da to, kar smo dosegli ne more biti v sramoto niti revoluciji, niti našim vloženim naporom. Predsednik centralnega delavskega sveta je v svojem govoru ob 20. letnici podjetja na slavnostni seji dejal. »V 20 letih prizadevanj kolektiva, pri nenehni graditvi Bresta v proizvajalca najsodobnejšega pohištva za domače in inozemsko tržišče, smo se razvijali tudi samoupravijalei v kolektiv, ki je sposoben za še večje kvalitetne premike."-'
Iz rezultatov dela vidimo, da prizadevanja pri sprovajanju gospodarske in družbene reforme niso stvari, o katerih se v našem kolektivu samo govori. V tem vidi naš kolektiv današnji in jutrišnji dan, ki zahteva vse bolj organizirano delo zavestnih in discipliniranih ljudi naše socialistične skupnosti, v kateri je samoupravljanje vsakdanja stvar, ki se mora čedalje bolj in vse globlje razvijati v odnosu do delovnega človeka, da bo lahko ne samo povedal, kaj misli, marveč tudi dejansko odločal o gospodarskih in družbenih zadevah.
F. Levec
Uspešno poslovanje Bresta v devetih mesecih leta 1967
PROIZVODNJA POHIŠTVA SE NAGLO VEČA • V PRODAJI — BREZ ZASTOJEV • V LETU 1967 11 % HITREJŠE OBRAČANJE OBRATNIH SREDSTEV • EKONOMSKI POKAZATELJI GOSPODARJENJA V LETU 1967 USPEŠNI • KJE SMO Z OSEBNIMI DOHODKI • POSLOVNA POLITIKA ZA LETO 1968 NAJ POIŠČE MOŽNOSTI ZA VEČJE STIMULIRANJE VSEH ZAPOSLENIH •
Brest je uspešno prebrodil začetne težave v obvladovanju proizvodnje. Danes izbira tehnologija in njeno obvladovanje ne pomenita ključnih problemov, pač pa postaja najpomembnejše področje dela — obvladovanje tržišča. To narekuje naglo naraščanje proizvodnje pohištva, ki se bo do 1970. leta povečala za več kot 50 o/0.
Intenzivneje bomo morali raziskati tržišča, kjer se srečujemo s hudo konkurenco svetovnih proizvajalcev pohištva kar zadeva izbiro, kvaliteto in ceno. Hkrati pa moramo ustvarjati lastni proizvodni program, s katerim se bomo uvrstili med kreatorje modernega pohištva, kar bo istočasno tudi poroštvo za ugodnejši plasman naših izdelkov.
Kljub temu, da so se samoupravne oblike močno uveljavile, si moramo prizadevati, da bodo odločitve samoupravnih organov še bližje najširšemu krogu neposrednih proizvajalcev, ki se bodo zavestno odločali za tako ali drugačno pot. Prvi korak k takemu delu bomo storili, ko bomo razmejili odločitve med delavskimi sveti in komisijami. Delavski sveti naj bi bili predvsem organ za sprejemanje poslovne Politike in najvažnejših odločitev, komisije pa naj bi prevzele Pristojnosti konkretnih odločitev.
Ugotoviti moramo, da smo v Podjetju že pred gospodarsko reformo spoznali, kako potrebne so v poslovanju sodobne metode. Osnova za to je bilo sistematično širjenje prodaje izdelkov na tujih tržiščih, kjer smo se med drugim posluževali tudi različnih oblik kooperacije. Ukrepi državnih organov ob sprejetju reforme so potrdili, da je bila naša usmerjenost pravilna, saj smo se praktično brez težav vživeli v nove pogoje gospodarjenja.
Gospodarstvo bi se moralo še hitreje osvobajati ostankov administrativnih spon. Tržne zakonitosti bodo morale prevladovati v odnosu do subjektiviziranih ocen in napovedi gospodarskega razvoja. Delo nekaterih organov še vedno temelji na preživelih Pozicijah administrativnega usme-janja v gospodarstvu. Ukrepi za bolj sproščeno blagovno proizvodnjo so še vedno prepočasni.
Splošna in notranja zakonodaja se ne prilagajata dovolj hitro novim razmeram v gospodarstvu. Ne sledita kvalitetnim premikom in tako zavirata uveljavljanje sodobnih gibanj in odločitev. Posledica tega je počasnejše osvajanje novih modernih načinov poslovanja. Na modernizacijo ne smemo gledati zgolj s tehničnega vidika, kot kvalitetno izpopolnitev tehničnih sredstev za proizvodnjo, temveč kot izboljšanje celotnega poslovanja. Pri tem so
važne predvsem sodobne poslovne zamisli in organizacijske oblike, ki bodo zagotavljale hitro in učinkovito poslovanje, ter metode teamske priprave predlogov za odločtive. V tako modernizacijo poslovanja se mora vključiti tudi kadrovska politika, ki bo poleg formalne upoštevala tudi dejansko strokovnost s poudarkom na vlogi prizadevnih strokovnjakov — organizatorjev.
Razvojna dinamika sodobnega poslovanja nas sili v iskanje novih rešitev v odnosih med strokovnjaki — organizatorji poslovanja in samoupravljanjem. Da-
nes še marsikje prevladuje mnenje, da priznanja prvim zmanjšujejo uspehe samoupravljanja. Menimo, da ta trditev ni realna. Samoupravni organi bodo morali v prihodnje odločati o vseh tistih elementih, ki zagotavljajo politiko poslovanja in kontrolo rezultatov. V okviru tega pa bo potrebno strokovnjakom pustiti več svobode v odločanju, jim za uspehe dati priznanja ob neuspehih pa proti njim ostreje nasto-
pati, kajti le tako se bo povečala osebna odgovornost.
Delitveni sistem bomo morali še izpolnjevati. Sprostiti ga bo potrebo vseh socialnih oblik, ki so še vedno v veljavi. Sredstva, namenjena osebni potrošnji, je treba usmerjati le z nagrajevanjem po delu. Delo in rezultati dela naj postanejo edina osnova za standard posameznika.
Nadaljevati moramo s specializacijo proizvodnje v podjetju, pa tudi v posameznih panogah, ker nam le specializacija odpira nove možnosti za hiter razvoj. Prav pa bi bilo, če bi tudi v nomenklaturi panog iz lesne industrije izločili kot samostojno panogo pohištveno industrijo, kar so v razvitih državah že storili.
Glede na to, da smo pričeli s proizvodnjo drobnega pohištva tudi v TLI Stari trg in da iz leta v leto narašča pretežna dejavnost
Bresta v proizvodnji pohištva, medtem ko proizvodnja primarnih izdelkov celo upada, se je predmet poslovanja Bresta že tako spremenil, da dosedanji ne ustreza več njegovemu poslovnemu konceptu.
Centralni delavski svet je na temelju te ugotovitve sprejel sklep o novem nazivu podjetja:
»BREST« — INDUSTRIJA PO- j HISTVA-CERKNICA.	1
V devetih mesecih letošnjega leta je Brest povečal fizični obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim letom v enakem obdobju za 4 %, medtem ko je proizvodnja slovenske lesne industrije letos porastla za 1 %, čeprav je bila v jugoslovanski lesni industriji v letu 1967 proizvodnja manjša za 5 %. Tako povečanje nam omogoča, da dosegamo tudi dinamiko letnega plana proizvodnje. Osnovna značilnost proizvodnje je naglo naraščanje v proizvodnji pohištva, ki je letos narasla za 23 %, in padec za 19 % v proizvodnji primarnih izdelkov, kar je rezultat objektivnih pogojev in normalizacije sečnje letnega prirastka hlodovine.
Glavni činitelji, ki so vplivali na ugodno naraščanje fizičnega obsega proizvodnje pohištva so:
1.	v TP Cerknica — povečanje
proizvodnje za 25 %
—	večja serijska proizvodnja, ugodnejša struktura asor-timana,
—	aktiviranje nove strojne opreme na grlih proizvodnje,
—	standardizacija materialov,
—	ugodno razmerje montažnih in demontažnih izdelkov,
—	troizmensko delo na grlih proizvodnje itd.
2.	V TP Martinjak — porast pro-
izvodnje, za 20 % osvojitev proizvodnje stilnega pohištva (za leto 1968 je bilo značilno iskanje tržišč z razdrobljenim maloserijskim asortimanom),
—	modernizacija nekatere strojne opreme,
—	več zaposlenih.
Nadaljevanje na 2. str.
OB LETOŠNJEM PRAZNIKU
29. novembru
ISKRENO ČESTITAMO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA. POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM
UREDNIŠTVO
Stilna jedilnica MARY — izdelek, katerega bomo prodajali tudi na
domačem trgu
Uspešno poslovanje Bresta v desetih mesecih -1967
Nadaljevanje s 1. str.
V tabeli, ki kaže gibanje proizvodnje, je prikazan tudi padec proizvodnje na Iverki. Le-ta se je zmanjšala predvsem zaradi večkratnih izpadov električne energije.
Prodaja izdelkov je v letu 1967 uspešna. Značilnost letošnjega
RENTABILNOST, ki smo jo merili z višino ustvarjenega dohodka na povprečno vložena sredstva, je kot rezultat boljšega izkoriščanja kapacitet porasla za 9 %,
EKONOMIČNOST smo ugotavljali z odnosom realizirane lastne cene v primerjavi z doseženim
Gibanje fizičnega obsega proizvodnje za čas i- - E 1966 in 1967 po cenah iz l '1967.
TPC TPM
plasmaja naših izdelkov je zlasti v tem, da v nesezonskih poletnih mesecih trend prodaje ni upadal, kar je bilo značilno za prejšnja leta. Lahko ugotovimo, da je povpraševanje po našem pohištvu na tujem, pa tudi na domačem trgu zelo poraslo, saj kljub znatnemu povečanju proizvodnje pohištva letos nismo uspeli zadostiti povpraševanju.
TLI TIP	BZ
celotnih dohodkom. Primerjava nam je pokazala, da je ekonomičnost v letu 1967 porasla za 3%.
Z vsakomesečnim spremljanjem rezultatov z ustreznimi analizami smo spoznali, da je ekonomičnost porasla predvsem:
— s stalnim naraščanjem proizvodnje (zmanjšanje fiksnih
stroškov za enoto proizvoda),
—	z ugodnejšo strukturo asor-timana,
—	z bolj smotrnim nabavljanjem reprodukcijskih materialov in
—	z večjim izkoriščanjem ugodnosti pri nabavah materialov in poravnavi dolgov.
Pri ekonomičnosti poslovanja je pomembno omeniti tudi amortizacijo, katere sprostitev je Brest med redkimi sorodnimi podjetji izkoristil za povečanje namenskih sredstev za reprodukcijo, s čimer je seveda zmanjšal doseženi ostanek dohodka za razdelitev. V strukturi celotnega dohodka se je v letu 1967 amortizacija povečala za 1 % ali v absolutnem znesku za 59 %. PRODUKTIVNOST, merjena v netto produktu na zaposlenega, je v primerjavi z devetimi meseci leta 1966 letos porasla za 20 % in sicer zaradi boljšega izkoriščanja kapacitet in bolj ekonomičnega poslovanja v letu 1967.
OSEBNI DOHODKI na zaposlenega so se v istem obdobju povečali za 15 %. Povečanje osebnih dohodkov je bilo v skladu z merili nagrajevanja oziroma v skladu z doseženimi rezultati poslovanja. Do konca septembra so bili povprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega 79.800 S dinarjev. Samo oktobra so bili osebni dohodki 85.000 S dinarjev, kar pomeni, da bo povprečje osebnih dohodkov do konca leta 1967 še poraslo.
Kakšno je stanje osebnih dohodkov v Brestu v primerjavi z dohodki v celotni industriji, lesni industriji in porastu 'življenjskih stroškov v Sloveniji, nam pokaže naslednja primerjava:
V celotni slovenski industriji so povprečni mesečni neto osebni dohodki do konca julija 86.100 S din, v lesni industriji pa 72.500 S dinarjev.
Življenjski stroški štiri-članske družine v Sloveniji so v osmih mesecih letos v primerjavi z lan-
skim osmim mesecem narasli za 8 %, kar pomeni, da so realni osebni dohodki na Brestu letos narasli za 7 %.
Za zaključek lahko napišemo, da je bilo Brestovo poslovanje v
koristili vse ekonomske možnosti, da bi dosegli še večje ekonomske rezultate, ki bi povečali standard zaposlenih. Prav bi bilo. če bi v ekonomsko finančni politiki za prihodnje leto nakazali smer, ki
Strukturni prikaz detitve celotnega dohodka za čas i - E 1966 in 1957.
Legenda :	Celotni dohodek
Porabljena sredstva Neto produkt
Porabljena
devetih mesecih letošnjega leta uspešno in v sltladu z letnimi planskimi predvidevanji. Pa vendar ne moremo reči, da smo iz-
bi še bolj zainteresirala vse zaposlene, da bi dosegli še večje finančne uspehe.
D. Mlinar
Salon pohištva — uspešen Brestov nastop
Od 4. do 12. novembra je bil na Gospodarskem raztavišču v Ljubljani SALON POHIŠTVA 1967.
Na otvoritvi Salona pohištva, na katerem je razstavljalo 87 podjetij iz vse države, so bili številni predstavniki Skupščine in Izvršnega sveta SR Slovenije, družbeno-političnih organizacij, gospodarskih organizacij, Gospodarske zbornice SR Slovenije, Zvezne gospodarske
Izvoz po postovnih enotah za Čas l- g. 1967 in 1966 v i
Izvoz kombinata v i :
1759 752 1V08 585
Dokaz o uspešnem poslovanju so zaloge gotovih izdelkov, ki ostajajo v tovarniških skladiščih največ mesec dni.
Čeprav je letošnje gospodarjenje z obratnimi sredstvi ugodnejše kot je bilo lani za 11 %, še vedno nismo dosegli optimalizaci-je zalog. Zato so samoupravni organi v II. polletju 1967 sprejeli vrsto ukrepov, ki zahtevajo večjo elastičnost strokovnih služb na področju obratnih sredstev. V letu 1967 Brest ni bil v večjih težavah kar zadeva zadostna obratna sredstva. Vendar je tak finančni položaj le trenutnega značaja, zaradi začasne uporabe sredstev, ki so namenjena za modernizacijo proizvodnih kapacitet. Takoj, ko bomo po predvidevanjih v letu 1968 modernizirali proizvodnjo z večjimi investicijskimi vlaganji, se bo stanje na področju obratnih sredstev znatno poslabšalo in bomo morali najeti tudi nova kreditna sredstva.
V devetih mesecih 1967. leta smo dosegli v primerjavi z enakim obdobjem lani tudi boljše finančne pokazatelje.
zbornice in konzularnega zbora.
Predsednik Poslovnega združenja LES tov. Knez Jože je v svojem govoru opisal pomen slovenske pohištvene industrije. Salon je odprl tov. Mitja Mejak, član Izvršnega sveta SR Slovenije.
BREST se je na Salonu predstavil že z novim imenom — BREST — INDUSTRIJA POHIŠTVA CERKNICA. Da, resnično: industrija pohištva. To ni samo naša ugotovitev, to so ugotovili
vsi, ki so si ogledali razstavljene BRESTOVE izdelke.
SALON POHIŠTVA, ki ga prireja lesna industrija vsako drugo leto na Gospodarskem rasta-višču v Ljubljani, je že tretji po vrsti. Kdor spremlja razvoj lesne industrije od Salona do Salona, lahko iz leta v leto ugotavlja izreden napredek. Letošnji Salon je presegel vsa pričakovanja, saj je pokazal, da je slovenska le-
I
sna industrija dejansko dosegla najbolj zahtevno raven evropskega pohištva. V čem se kažejo te odlike? Podjetje MARLES, MEBLO, STOL in BREST so za Salon pripravila vrsto no-
Na pobudo SZDL je bil ustanovljen republiški Klub poslancev, ki vključuje zvezne in republiške poslance. Hkrati pa so se začeli ustanavljati tudi klubi poslancev po regijah, ki jih je v naši republiki enajst. Ni dvoma, da je ta pobuda SZDL zelo koristna prav sedaj, ko se celotni skupščinski mehanizem še aktivneje vključuje v reševanje reformnih nalog.
Delo teh klubov je usmerjeno k večji povezavi med zveznimi in republiškimi poslanci, obenem pa tudi k tesnejši povezanosti ter sodelovanju med poslanci in predstavniki občinskih oblastnih organov in družbeno političnih organizacij. V svojem delovanju naj bi v klubih predvsem skupno pretresali splošne družbene probleme republike pa tudi posameznih regij in sprejemali najnaprednejša stališča. Seveda pa skupna stališča ne pomenijo sklepov, katerim se mora poslanec pri svojem delu v skupščini podrejati. Gre predvsem za demokratično analiziranje pojavov v določeni regiji, za demokratično izmenjavo mnenj, predvsem s ciljem, da bi se poslanci seznanjali z razpoloženjem in mnenji volilcev, s čimer bi se okrepila ta vez med njimi, ki je cesto marsikje slaba.
Tako so imeli dne 8. novembra skupni sestanek poslancev na
vih modelov, skladno z njihovo specializacijo. MARLES. je razstavil vrsto kvalitetenega kuhinjskega pohištva, MEBLO veliko število spalnic stilne in moder-Nadaljevanje na 3. strani
DRUŽBENE PROBLEMATIKE
Vrhniki, na katerem smo ustanovili svoj klub in to zadnji v naši republiki. Notranjski klub poslancev — tako se imenuje — zajema občine Kočevje, Ribnico, Cerknico, Logatec in Vrhniko. Sedež kluba je na Vrhniki. Nekateri poslanci smo omenili, da takšna regija ni najbolj posrečena, v pogledu gravitacije, funkcionalnosti in prav tako ne imena. Menili smo, da ima Notranjski klub svoje mesto v organizaciji klubov poslancev, da pa bi moral organizacijsko zajemati občine Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Logatec in Idrija s sedežem v Postojni. Tako organizirana regija klubov poslancev bi bila funkcionalno uspešnejša ker je na področju te prave Notranjske mnogo več problemov, ki imajo slično vsebino in težo.
Ker pa so se Postojna, Ilirska Bistrica in Idrija že vključile v primorske klube, smo sklenili, da je predlagana regija za sedaj še najboljša rešitev. Izkoristiti pa bo treba vse možnosti za različne oblike aktivnejšega sodelovanja med klubi, če pa bo potrebno bi se lahko lotili tudi organizacijskih sprememb prizadetih regij. Osebno menim, da bi bilo koristno proučiti in organizacijsko prilagoditi naš Klub poslancev resnični notranjski regiji.
J. Lesar
I
Stilna hrastova omara je zanimala tako domače, kot tuje obiskovalce, saj je ta pri nas prvi primerek take omare izdelan na
industrijski način
Notranjski klub poslancev
ZA USPEŠNO REŠEVANJE
Salon pohištva 1967 — uspešen brestov nastop
lahko serijska proizvodnja proizvaja nekaj takega — pa je le res. Potrebno bo najti le tržišče in začeti s proizvodnjo tudi teh omar.
Omeniti je treba še vrsto no-niture jedilnic: tipično stilne sto-
Kako smo pripravljeni za leto 1968
Pred nami bo novo gospodarsko leto. Kako smo pripravljeni nanj? Kakšna bo nabavna politika, kakšna prodajna7 Vprašanje je dokaj težko, zlasti še ker smo v času, ko oblikujemo to politiko sredi razgovorov z našimi kupci, ki prav tako kot mi oblikujejo svoje nabavno-prodajne pogoje, kalkulirajo, kako bi dosegli najboljše pogoje za prihodnje poslovanje. Mi izbiramo dobavitelje, prav tako tudi oni. Vse skupaj je še nezaključen krog, ki bo svojo dokončno obliko dobil v kupnih in prodajnih pogodbah v zadnjih dneh tega in v prvih dneh prihodnjega leta. Značilno za našo vrsto proizvodnje je, da se za vrsto asortimanov niti po količini niti rokih ne dogovarjamo za vse leto vnaprej in zato tudi naša nabava nima trdnih vnaprej določenih količin nabavnega asortimana. To iz leta v leto odpravljamo. TP Cerknica bo v prihodnjem letu proizvajala pohištvo na zalogo, se pravi, da ne bo proizvajala po naročilih (izjema so glasbene omarice, ki imajo svoj trden terminski načrt), pač pa bo prodajala izdelke iz zaloge. Ob tem smislu na izdelke, ki so v programu za domači trg in za izvoz v evropske države. Izbrali smo torei asortiman, ki ga bomo nudili in prodajali iz zaloge, tako kot delamo to na primer z žaganim lesom, ladijskim podom, delno z iverkami. stoli ipd. Podatke o trgovini zbiramo tako. da na osnovi statističnih podatkov lažje natančno določimo proizvodne in prodajne roke. TP Martinjak je razen v proizvodnji stolov Sardan še vedno vezana na občasna naročila. Najpomembnejša vprašanja na nabavnem in
timan izdelkov, količina in proizvodni roki. Sledi nabava surovin in izdelavnih materialov za proizvodnjo.
In končno, včasih celo najpomembnejše, je vprašanje, kako prodati te izdelke.
O asortimanu izdelkov razpravljamo že dalj časa. Pri tem ne zanemarjamo niti količine niti ekonomičnosti posameznega izdelka. Žage so v celoti odvisne od dotoka hlodovine, ki bo po predvidevanjih tolikšen kot letos. Še vedno ne vemo, kako bo z žaganjem bukovine za potrebe pohištvenih tovarn, kajti pohi-štveniki trde. da je lastna bukovina predraga. Morda pa le ni predraga kadar gre za posebne dimenzije, ki jih pripravljamo bolj za lastne potrebe. Iver-ka bo tudi v prihodnje proizvajala v štirih izmenah. Proizvodnja ladijskega poda bo tekla, če bodo zadostne količine lesa. Zabojev za zunanjo prodajo bo vse manj, proizvodnja primarnih izdelkov pa bo tolikšna kot letos.
Proizvodnja furniranega pohištva v TP Cerknica naj bi porasla na približno novih 20 %. TP Martinjak predvideva povečanje proizvodnje za 25 %.
Smo pred tem, ko bo treba sestaviti predloge za letne proizvodne načrte. Čimbolj realne in konkretne bodo količine, toliko več osnove bo za sestavo materialne bilance, ki mora postati osnova naše nabavne politike.
Z večjo proizvodnjo bodo porasle tudi nabave surovin in materialov za reprodukcijo. Nabavna politika surovin je še vedno odvisna od cen, ki so določene s posebnimi predpisi. Problemi, ki izvirajo iz tega, imajo svoje
prodajnem področju so torej asor- korenine v zamrznjenih cenah
Nadaljevanje z 2. str.
ne izvedbe, STOL je razstavil nov stol, ki ga je mogoče spuščati in dvigati s pomočjo plina.
BREST je med vsemi prikazal največ novih modelov: dnevnih sob, jedilnic in ostalega kosovnega pohištva.
Omeniti . je treba prizadevanje podjetja Slovenijales pri uvajanju nove površinske obdelave stilnega pohištva.
Poleg teh podjetij je nastopila še vrsta manjših proizvajalcev iz Slovenije in vse države. Pohištvo RADNIKA iz Bosanske Gradiške, TISE iz Sente in drugih podjetij iz ostalih republik še ni doseglo tako visoke ravni. Omeniti pa velja, da so njihove cene dokaj nižje kot cene slovenskih proizvajalcev.
Na sejmu se je pojavila vrsta uvoženih tapetniških izdelkov, ki so jih kljub milijonski ceni hitro prodali.
V BRESTU smo se na Salon pripravljali že od marca. Že tedaj smo sestavili takšen asortiman s katerim bi na Salonu pokazali našo usmeritev, izboljšanje in popestritev asortimana izdelkov in razstavili kar največ stilnega pohištva. S Salonom pa smo želeli dokazati celotni napredek BRESTA tudi navzven, saj je bilo očitno, da je BREST še vse premalo znan. Zdi se, da smo s Salonom vse te želje in cilje dosegli. Potrebno je obdržati dosežene rezultate in jih še razširiti.
Na več ko dvesto kvadratnih metrih razstavnega prostora smo lahko razstavili vrsto najrazličnejših izdelkov furniranega in masivnega pohištva. Več kot
16.000	obiskovalcev si je dan za dnem ogledovalo skupino ameriških jedilnic, ki so po svoji Pestrosti navdušile tudi naše ljudi. Posebna paša za oči je bila tudi stilna klubska garnitura. Največ ljudi pa se je navduševalo za dnevno sobo DANIELA, ki je poleg TV BARA prejela tudi diplomo žirije.
Marsikatera obiskovalka se ni mogla ločiti od toaletnega kotička v beli antični izvedbi.
Jedilnice v palisandru, ki so sicer značilne za francoski trg, so bile močno všeč tudi našim Potrošnikom. Le-ti so za umir-
TV BAR, eden od z diplomo nagrajenih izdelkov BRESTA, bo po napovedih postal masovni izdelek BRESTA
jeno izvedbo, pa je zato jedilnica LIVING, ki je v našem programu, tudi najbližja domačemu kupcu.
IRVIN ni več samo omara. Klubska garnitura je dajala temu kosu pohištva novo vrednost. Zaradi majhnega spodrsljaja v izvedbi diplome zanj nismo dobili.
Vse kaže, da se FLORIDA, pa naj bo velika ali majhna vse bolj uveljavlja.
Pozornost so vzbujali tudi novi primerki stilnih omar za jedilnice in dnevne sobe v orehu in hrastu, saj je skoraj nemogoče, da
le z ameriškim poudarkom in stole z evropskim videzom.
Težko je opisati pisano vrsto lepo dekoriranih izdelkov in razstavni prostor, ki je deloval neprisiljeno, preprosto, toda učinkovito. To je bila paša za oči, pa tudi za globok žep, kot je hudomušno napisal eden izmed novinarjev.
Sejem je končan. Ugotavljamo lahko velik napredek, ki je tudi poroštvo za naše prihodnje uspehe. Potrebno je, da uspehe našega sodelovanja na SALONU temeljito analiziramo in izluščimo
dragocene napotke za prihodnje nastope.
SALON POHIŠTVA bi v prihodnje moral postati Salon v mednarodnem merilu. Vprašanje je, če čas, v katerem ga prirejamo ustreza tudi našim tujim kupcem? Verjetno ne.
SALON POHIŠTVA 1967 je potrdil napredek pohištvene industrije. Njena naloga, posebej pa BRESTOVA je, da tudi v prihodnje on najbolj bogato napreduje. Le tako si bo pridobila vedno novih priznanj.
D. Trotovšek
Jelidnica CARMEN, katero si je zaželela vrsta obiskovalk
100 milijonov investicij
800 milijonov večja proizvodnja
Strokovne službe v Tovarni pohištva Cerknica so se po dokončno oblikovanem proizvodnem programu za leto 1968 lotile analize in proučevanja tehnološke problematike, zlasti pa analize ozkih grl.
Analiza je pokazala, da nam sedanja tehnološka sredstva dopuščajo povečati proizvodnjo na skorai 4 milijarde starih dinarjev, ali za skoraj 800 milijonov več kot bo vrednost proizvodnje v letošnjem letu. Izračuni kažejo, da se bo pojavilo nekaj ozkih grl, ki jih bomo morali odpraviti z nakupom dodatne nove opreme.
Treba bo nabaviti:
—	škarje za razrez furnirja,
—	furnirko robov,
—	dva nadmizna visokoturna rezkarja,
—	dva mizna visokoturna rezkarja,
—	dvostransko brusilko robov,
—	štiristranski skobelni stroj,
—	stroj za brušenje profilov,
—	strojček za jeralni prirez.
Vso opremo moramo nabaviti v najkrajšem času. tako da jo bo mogoče vključiti v reševanje ozkih grl že takoj na začetku leta 1968. Izbira opreme je sestavljena, treba je le razčistiti nekatere manjše tehnične nadrobnosti, kar pa bo opravljeno v nekaj dneh.
Vsi stroji, ki bodo nabavljeni, sicer ne predstavljajo ozkih grl. Nekateri bodo zamenjali stare, dotrajane, ki ne ustrezajo več za proizvodnjo kvalitete vse bolj zahtevnega pohištva.
Štiristranski skobeljni stroj na primer ne ustreza več, ker na njem ne moremo delati raznih profilnih letev, ki jih rabimo pri uvajanju stilnega pohištva. Vzporedno s tem moramo nabaviti tudi stroj za brušenje profilov, ker brez tega ne moremo doseči lepih nedeformiranih profilov.
Z nakupom te opreme bomo dosegli mnogo boljšo sinhronizacijo in izkoriščanje sedanje opreme, tako da bo mogoče posamezne izmene mnogo bolje izpopolniti.
Vrednost opreme bo okrog 100 milijonov S dinarjev, sredstva pa bo dalo podjetje, oziroma tovarna sama iz ostanka dohodka v letu 1967. Investicijska naložba je več kot utemeljena, saj bo po grobih računih v enem letu odplačana. Vsak pomislek o upravičenosti tega nakupa je torej odveč.
T. Kebe
žaganega lesa. Čas bi bil, da bi cene žaganemu lesu sprostili.
Posebna težava je nabava ostalih materialov. Potrebna bi bila večja naročila, kar bi pocenilo nabavo, saj jo sedanji način celo podraži, zlasti še ker nabavljamo majhne količine pri več dobaviteljih. Treba bi bilo doseči, standardizacijo materialov, ne pa nabavljati celo enake materiale pri več dobaviteljih.
V letu 1968 bo morala tudi prodaja povečati svoje delovanje. Za 20 % povečana proizvodnja final-nil izdelkov bo zahtevala še več prodajnih akcij na domačem, pa tudi tujem trgu kot doslej. Ze sedaj smo imeli razgovore z večjimi kupci doma. dogovarjamo pa se tudi s tujimi kupci v ZDA, Angliji, Zap. Nemčiji in Avstriji.
Pripravili smo nov cenik za izdelke pohištva. Nove cene so prilagojene kvaliteti in povpraševanju na trgu.
Dobra priprava za prihodnje j leto je odvisna od proizvodnje, pa $ tudi strokovnih služb, ki morajo za potrebe poslovnih enot doseči : najboljše nabavne in prodajne pogoje. Uspehi teh dveh dejavnosti skupaj s proizvodnimi stroški predstavljajo enokonmski uči- ; nek, ki mora biti vsako leto večji in boljši, kar je pogoj za vse bolj uspešno delo v prihodnje.
D. Trotovšek
Veselo razpoloženje v Rakovem Škocjanu — spominov na prehojeno
pot ni manjkalo
Statut in pravilnik pred spremembami
Del povabljenih gostov na slovesni seji. Od leve proti desni sedijo: A. Janežič, direktor Javor Pivka H. Hace, pisatelj J. Telič predsednik obč. skupščine Cerknica, J. Lesar glavni direktor Bresta, M. Goslar predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS in M. Brajer, predstavnik KB Ljubljana
šanj, ki zahtevajo odgovor in spremembe v naši zakonodaji. V tem sestavku bom opozoril samo na nekatera: Pr:stojnosti delovnega kolektiva in samoupravnih organov bo treba vskladiti z vse večjo pristojnostjo poslovne enote kar zadeva ustvarjanje in delitev dohodka ter upravljanje s poslovnimi sredstvi.
Status poslovne enote skupnih strokovnih služb narekuje, da je treba pristojnosti samoupravnih organov v tej poslovni enoti posebej določiti, vzporedno s tem pa tudi vpliv centralnih samoupravnih organov na organizacijo in kadrovanje poslovne enote skupnih služb.
Ekonomske temelje bo treba dopolniti z določili o vlaganju sredstev in pravici do dohodka iz tega vlaganja, o oblikah vlaganja, na primer:
—	kreditiranje med poslovnimi enotami in skupnimi skladi:
—	oročevanje sredstev v podjetju in izven njega;
—	združevanje sredstev;
—	namensko vlaganje med poslovnimi enotami s pravico do dela dohodka;
—	vlaganje v druga podjetja s pravico do dela dohodka.
Nekatere poslovne enote že razpravljajo o spremembah pravilnika o delitvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, druge pa pripravljajo osnutke za razpravo. Težnja vseh sprememb je predvsem v iskanju ustreznejših meril za nagrajevanje režijskih kadrov. Povsod tam, kjer lahko merimo učinke dela, bomo osebni dohodek ugotavljali na podlagi normativov. Tam pa kjer učinka ni mogoče meriti, pa bomo uvedli nagrajevanje služb po rezultatih oziroma merilih, na katere ima služba največji vpliv, na primer:
—	prodajna služba na stopnjo ostanka dohodka, višino zalog in terjatev do kupcev;
—	nabavna služba na vrednost zalog surovin in materialov in razlike med planskimi in dejansko doseženimi cenami nabavljenih surovin in materialov;
—	računsko planska služba višina terjatev in roki v izpolnjevanju nalog itd.
Ta dodatna merila bodo predstavljala 20 % predvidenih sredstev za osebne dohodke režijskih delavcev, medtem ko bo 80 % osebnih dohodkov za vse režijske kadre odvisnih ali od obsega plačane realizacije (skupne strokovne službe) ali od obsega proizvodnje (proizvodne poslovne enote).
Na področju varstva pri delu so poslovne enote na podlagi Pravilnika o načelih varstva pri delu dolžne izdelati svoj Pravilnik, ki bo upošteval posebne delovne pogoje v vsaki poslovni enoti.
Če hočemo, da bo naša zakonodaja, pa naj si bo statut, ali katerikoli drugi splošni akt, dejansko odraz naših notranjih odnosov, moramo sodelovati pri sestavljanju osnutkov, pa tudi takrat, ko bodo predlogi sprememb v javni razpravi.
Jože Hren
Mnogokrat je bila v zadnjih dneh oktobra izrečena čestitka vsem tistim, ki so v našem podjetju preživeli dvajset, petnajst ali deset let. Vsi člani delavskih svetov poslovnih enot in povabljeni so spontano zaploskali, še posebej pa dvajsetletnikom, saj je bil njihov jubilej tudi jubilej podjetja.
Slovesne seje delavskih svetov. Skrbno urejeni prostori so dajali slovesnosti še posebno vzdušje. Kdo bi si mislil, da smo v dvajsetih letih dosegli tak vzpon, je dejal marsikdo izmed povabljencev, ko je poslušal poročilo in se zamislil, kako je bilo nekoč in kako je danes. In videli so veliko razliko. Tukaj so sodobne tovarne, sposobne velikoseri iške in najbolj zahtevne proizvodnje pohištva, tu so moderne žage, avtomatizirana iverlta, tam se odpirajo nove kapacitete. Zamislili so se v stanovanjski sklad, ki je v zadnjih letih skoraj v celoti rešil, stanovanjsko problematiko. Občutili so rast osebnih dohodkov in splošnega standarda. Da, to so mislili in o tem smo govorili. Težko je bilo, a sedaj postaja vse lažje in lažje.
25. oktober 1967. Natanko dvajset let je minilo. Rdeči »fičko« hiti iz Kočevja z velikimi svežnji BRESTOVEGA OBZORNIKA, prve slavnostne številke, ki je izšla prav na dan 20. obletnice Kakšen je? Že ga listajo na TLI Stari trg, pa v TP Martinjak! Komaj pride sveženj v Cerknico, že je v TP Cerknica, Skupnih službah, Bazenski žagi in Iverki. Petindvajsetega popoldan in zvečer beremo OBZORNIK in ga pregledujemo da je kaj. Prvi Brestov časopis za 20. obletnico!
Sobota, 28. oktobra 1967.
Lep prijeten sončni dan, kot bi hotel prispevati k prazničnemu dnevu. Zastave kamor pogleda oko. Velik napis: 20 let 1947— 1967 na modro-rdeči podlagi. Velika slovenska zastava se vije s
Urejanje notranjih odnosov je bistvena sestavina samostojnosti in samoupravnosti. Ustava določa, da »delovna organizacija sprejema v skladu z ustavo in zakonom statut in druge splošne akte, s katerimi se urejajo odnosi v delovni organizaciji«.
Skladno z razvojem materialne osnove razvijamo tudi naše notranje odnose. Splošni akti, s katerimi delovne organizacije ustanavljajo in oblikujejo samoupravne norme, morajo biti odraz dejanskega stanja v delovni organizaciji.
Od leta 1964, ko smo sprejeli satut, smo pri nas že marsikaj spremenili, ker so se spreminjali tudi posamezni zakoni, na primer Zakon o podjetjih, Zakon o delovnih razmerjih, pa tudi zato, ker so se spreminjali ekonomski temelji.
V letu 1966 smo v celot' spremenili VIII. poglavje statuta: Ekonomski temelji in načela gospodarjenja. Poslovne enote ustvarjajo in delijo dohodek in so odgovorne tudi za razširjeno reprodukcijo.
S spreme bami ekonomskih temeljev se je pojavila vrsta vpra-
M. Goslar, predsednik gospodarskega odbora skupščine SRS je med govorom v Rakovem Škocjanu dal mnogo priznanj ustvarjalnosti in
napredku kolektiva BREST
stavbe Skupnih služb skoraj do tal. Praznično vzdušje, ki pričakuje člane Centralnega delavskega sveta, Upravnega odbora, predstavnike družbeno-politič-nih organizacij in druge goste, povabljene na slavnostno sejo ob 20. obletnici Bresta.
Ob enajstih se začne slavnostna seja. Pionirji iz Osnovne šole čestitajo predsedniku Centralnega delavskega sveta.
j*
Sejo je vodil tov. Franc Intihar, prvi predsednik delavskega sveta iz 1950. leta. Slavnostni govornik je bil tov. Franc Mele, pred-
^ Člani Centralnega delavnega sveta podjetja in povabljeni gostje pred slovesno okrašeno zgradbo skupnih služb

Proslaolll 10 20. oMolDiio Bresta
sednik Centralnega delavskega sveta. Govoril je tudi predsednik Občinske skupščine tov. Jože Telic. Na seji so sprejeli več sklepov.
Člani Centralnega delavskega sveta in gostje so si po seji ogledali Tovarno ivernih plošč in Tovarno pohištva v Cerknici. Z ogledom so bili zadovoljni, zlasti še, ker so videli celotni tehnološki proces od iveri do končnega izdelka. Po ogledu proizvodnje so člani Centralnega delavskega sveta in gostje v Rakovem Škocjanu v veselem razpoloženju zaključili proslavljanje 20. obletnice Bresta.
D. Trolovšek
Prvi predsednik delavskega sveta podjetja tov. F. Intihar je ob dvajsetletnici vodil slovesno sejo CDS. Poleg njega sedanji predsednik
CDS tov. F. Mele
Pogozdovanje
pomemben vir zagotovitve surovin
Spričo razvoja naše lesnopredelovalne industrije pa tudi zaradi vseh večjih potreb zunanjega in notranjega trga po lesu in lesnih proizvodih, se vse bolj zaostruje neskladje, med proizvodnjo in porabo lesa. To ni značilno le za Slovenijo in Jugoslavijo, temveč se s tem problemom ukvarjajo tudi druge dežele.
O tem je pred kratkim FAO (mednarodne organizacije za razvoj gozdarstva in kmetijstva) izdalo študijo, v kateri za območje Evrope obširno prikazuje uporabo lesa do leta 1960 in predvidevanja za obdobje 1960—1975. FAO navaja, da je bilo v Evropi za razdobje 1949—1951	na volj.o
173,4 mili j. m3 lesa, dejansko predelanega pa je bilo 168,6 mili j. m3, kar pomeni višek 4,8 mili j. m3. V obdobju 1959—1961 vidimo popolnoma drugačno sliko. Na voljo je bilo 212 mili j. m3, porabljenih pa 232,5 mili j. m3 lesa. Nastal je torej že velik primanjkljaj 20,5 mili j. m3. Se bolj neugodno podobo pa kaže prognoza za leto 1975. Tedaj bo v Evropi predvidoma 270 mili j. m3 lesa, poraba pa se bo gibala v mejah 312—340 mili j. m3. Primanjkljaj bo v letu 1975 v primeru z letom 1961 torej naraste! za več kot dvakrat (42 —70 milij. m3).
Veliko je činiteljev, ki vplivajo na oblikovanje tržnih pogojev in raven doseganja tržnih cen. Med temi so aktualni zlasti: obseg proizvodnje, število in sestav prebivalstva, višina, način in delitev narodnega dohodka, tehnična opremljenost trgovine, razvitost transportnega sistema in drugi.
Promet, ki povezuje proizvajalca in potrošnika na domačem in zunanjem tržišču, je torej eden izmed važnejših faktorjev, ki vpliva na doseženi dohodek podjetja.
Prodajne cene naših izdelkov so oblikovane kot cene franco kupec, tako da stroški prevoza neposredno bremenijo proizvajalca. Prav zaradi pomembnosti delovanja cen transportnih storitev na doseženi dohodek podjetja je bila pripravljena primerjalna analiza cen transportnih storitev.
V analizi smo primerjali cene lastnega in tujega avtoprevoza in ugotovili, da je lastni transport najcenejši. V primerjavi s cenami tujega in lastnega prevoza za opravljeno storitev so cene lastnega prevoza nižje:
na relacijah 10—50 km za prevoženi t/km za 39 %, na relacijah 51—100 km za prevoženi t/km za 33 % in na relacijah nad 101 km za prevoženi t/km za 31 %.
Cene prevoznih uslug, ki jih opravljajo privatniki, pa so v primerjavi s cenami lastnega prevoza višje za približno 8—13 %.
Ker je glavnina Brestovih tovarn oddaljena od železniške postaje Rakek le 5 do 10 km, je v analizi cen prevoznih uslug izvršena primerjava cen prevoznih Uslug lastnega avtoprevoza (kot najcenejšega in cen železniškega Prevoza. Železniški prevoz pride v Poštev zlasti za prevoz blaga v Pristanišči v Kopru in na Reki. Čeprav je železniški prevoz blaga pdvisen od prostornine in težine je lahko kosovni (enota za obračun je kg ali 10 kg) in vagonski (enota za ceno je tona)
Zdi se nam, da je primerjava cen avtomobilskega prevoza in cen vagonskega prevoza značilna za Primerjavo obeh prevozov. Zato smo primerjali prevoz teže 5, 10 m 15 ton po železnici in z avtomobili po razpoložljivih cenikih.
V Sloveniji bi bile kapacitete današnje lesnopredelovalne industrije krite, če bi imeli okrog 10 % več lesnih surovin.
Na nodlagi teh spoznanj se zadnja leta v Sloveniji vse bolj širi poslovno sodelovanje organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo lesa. To sodelovanje se suče predvsem okoli skupnih vlaganj za razširitev gozdnosurovinskega zaledja. Povečanje gozdne proizvodnje je namreč lahko le še skupna naloga proizvajalcev in porabnikov lesa, saj je lesnopredelovalna industrija neposredno zainteresirana za razširitev gozdnosurovinskega zaledja.
Omenjeno sodelovanje je že rodilo precejšnje uspehe. Gozdnogospodarske organizacije od začetka tega leta vlagajo sredstva biološke amortizacije v posebne sklade. Ta sredstva so namenska in jih lahko uporabljajo le za pogozdovanje novih površin ter za vzdrževanje gozdov. Vlaganje teh sredstev znaša okrog 30,00 N din za neto m3 gozdnih sorti-mentov.
Lesnopredelovalna podjetja pa prispevajo od začetka tega leta za razširitev surovinske baze 2,00 N din za m3 prejete hlodovine. Ta sredstva se zbirajo na Poslovnem združenju »LES« in jih bodo ne
Rezultati te primerjave so bili zelo zanimivi. Prevoz blaga z avtomobili do vključno 5 ton teže od Cerknice do Reke je od železniškega prevoza cenejši za cca 15 odstotkov. Železniški prevoz namreč podraži prevoz z avtomobili od Cerknice do Rakeka in prekladanje z avtomobilov na vagone na železniški postaji Rakek. Pri prevozu blaga nad 5 ton teže je cenejši železniški prevoz. Pri prevozu 10 ton težkega tovora je cenejši približno za 11 %. 15 ton težkega tovora pa za približno 23 odstotkov.
Primerjava cen prevoznih uslug od Cerknice do Kopra ni realna, ker ŽTP ne rabijo še vedno cene, v katere je vkalkulirano enkratno prekladanje blaga med prevozom. Vendar menimo, da bodo pri prevozih nastale podobne razlike kot na relaciji Cerknica—Reka.
Že sedaj se lahko vprašamo, kako naj bi v prihodnje usmerili prevoz blaga. Za tako odločitev je treba tehtno proučiti vse možnosti enega ali drugega prevoza in se na podlagi tega dokončno odločiti. Pri tem ima verjetno prednost cenejši železniški prevoz, ki ima sicer v primeru z avtomobilskim nekatere slabosti (oddaljenost od železniške postaje, blago se pri prekladanju lahko okvari in podobno). Vendar moramo omeniti, da te slabosti s prevozom blaga s transporterjem vagonov lahko odpravimo. Blago bi naložili v vagone že takoj za skladišči tovarn in bi jih s transporterjem prevažali do železniške postaje. Pri takem prevozu bi odpadli stroški za prekladanje na železniški postaji Rakek, kar bi vplivalo na pocenitev prevoza teže 1 tone za približno 12 %. Vendar je prevoz s transporterjem na cesti Cerknica—Rakek odvisen od kvalitete ceste, ki še ni pogojena z novim načinom prevoza. Zato je sedaj za prevoz težjih tovorov še vedno najugodnejša kombinacija avtomobilskega in železniškega prevoza, vendar kaže, da je železniški prevoz perspektivnejši. Dilema torej ni v obliki prevoza, temveč v ceni prevoznih uslug.
B. Mišič
glede na izvor usmerili tja, kjer bo naložba najbolj smotrna in rentabilna. Za koristnika bodo ta sredstva dolgoročno posojilo, ki ga bo z določeno obrestno mero vračal po realizaciji investicije.
Surovinsko zaledje bi na območju občine Cerknica širili na dva načina:
1.	Aktivirati moramo vse doslej neizkoriščene ali slabo izkoriščene površine ter jih pogozditi z ustreznimi drevesnimi vrstami. Sem sodijo predvsem kmetijska zemljišča med gozdnimi površinami. To so travniki in pašniki, ki pa so za kmetijske namene neproduktivni ali slabo produktivni in jih zato kmetje opuščajo. V zvezi s pogozditvijo teh površin se je Brest že povezal z območnim gozdnim gospodarstvom. Na območju gozdnih obratov Cerknica in Snežnik sedaj izločamo površine, ki bi prišle v poštev za pogozdovanje.
2.	Zasaditev topolovih plantaž, ki bi omogočile dopolnilno proizvodnjo lesa. Pri plantažiranju ustvarjamo z agrotehničnimi in drugimi ukrepi najboljše rastične pogoje za razvoj sadik in mladic. Tako skrajšamo proizvodno dobo, potrebno, da dosežemo določeno dimenzijo.
Glede na to omogoča plantažni način proizvodnje lesa v odnosu na naravne gospodarske gozdove večkratno povečanje prirastka lesne mase na površinsko enoto. Topolove plantaže dajo pri obratovalni dobi 12 do 15 let 30 do 40 m3 na ha povprečnega starostnega prirastka. Realnost teh podatkov dokazujejo večde-setletne italijanske izkušnje, pa tudi že domači uspehi.
Na območju Cerkniškega jezera je okrog 120 ha površin, ustreznih za gojitev topolov. V preteklem obdobju je BREST zasadil več poizkusnih topolovih nasadov. Z njimi je hotel ugotoviti primernost posameznih rastišč in sort topolov za gojitev topolovih plantaž.
Glede na domače izkušnje in izkušnje v tujini evroameriški topol (klon 1-214) najhitreje prirašča in se prilagodi skoraj vsakemu rastišču. Zato bodo v plantažah gojili predvsem to sorto.
Pri gojitvi topolovih plantaž na optimalnih rastiščih je obrestovan j e vloženih sredstev pri ob-hodnji 12 do 15 let letno okrog 10 %. Pri gojitvi topolovih plantaž na obrobju Cerkniškega jezera pa bi znašalo obrestovanje vloženih sredstev pri obhodnji 20 let letno približno 3 %. Povprečni starostni prirastek bi znašal okrog 16 m3 na ha. Če upoštevamo te podatke, vidimo, da obrobje Cerkniškega jezera ni najbolj idealno rastišče za gojitev topolov. V primerjavi s klasično gozdno proizvodnjo, kjer proizvodni ciklus traja 80 do 120 let in računamo z 1—2 % obrestno mero, pa vidimo, da bi bila naložba v gojitev topolovih plantaž kljub temu ekonomična, posebno še, če upoštevamo pasivnost lesne bilance (predvsem surovine za
»Iverko«).
Površine za gojitev topolov ležijo v pasu med robom povprečnega vodostaja jezera in med kmetijskimi površinami. Ker omenjene površine torej niso primerne za intenzivno kmetijsko gospodarjenje, bi s topolovimi plantažami ta rastišča mnogo bolje izkoristili.
Akciji pogozdovanja se je torej pridružila tudi lesna industrija, ki je spoznala, da je nujno potrebno razširiti surovinsko zaledje, kar je pogoj za njen prihodnji razvoj. Pri tem moramo upoštevati, da so naravni gospodarski gozdovi glavni vir za kritje potreb po lesu. Zato moramo ie-tem posvečati glavno skrb. Z dopolnilno proizvodnjo lesa na območju Slovenije pa bomo v sorazmerno kratkem času odpravili neskladje med proizvodnjo in porabo lesa.
dipl. ing. V. Usenik
Dilema
Avtomobilski ali želežniški prevoz blaga
Piše direktor poslovne enote
Tapetništvo - nova dejavnost TP Martinjak
Tapetništvo za TP Martinjak v bistvu ni ničesar novega, saj vemo, da se je tapetniška dejavnost pojavila že na začetku, ko smo uvedli stole v redni proizvodni program. Tovarna že dokaj dobro obvlada tehniko tape-ciranja stolov, posebno še z delitvijo dela po operacijah in z uporabo sodobnih zračnih pištol za zbijanje.
Ko smo uspeli v tapeciran ju stolov, pa se je porodila tudi misel, da bi poiskali možnosti za rešitev te dejavnosti. Posebno je postalo aktualno to tedaj, ko smo začeli s proizvodnjo foteljev za dokompletacijo dnevnih sob za TP Cerknica. Istočasno pa smo pričeli proizvajati tudi jedilniške stilne stole, ki jih je treba oblaziniti kot navadne stole.
Vse to je povzročilo, da je stvar
že stekla z mrtve točke, saj je tovarni prav v teh dneh za poizkusni začetek uspelo pridobiti osnovna tehnološka sredstva in v kratkem lahko pričakujemo prve izdelke lastne proizvodnje, ki bodo oplemeniteni zapustili tovarno.
Vsekakor je to šele začetek, ki ga bo treba intenzivno razvijati kar zadeva opremo, pa tudi proizvodne postopke. Proizvodni program TP Martinjak zahteva ne le preprosto tapetniško dejavnost, pač pa tudi zahtevnejše tapecira-nje stilnega pohištva. Vemo, da naloga ni lahka niti preprosta, vemo pa tudi, da dobi izdelek vso tržno vrednost šele, ko je v celoti namenjen tržišču. Zato je odločitev TP Martinjak vsekakor pravilna in je treba takšna prizadevanja samo podpreti.
J. Mele
ZDapisujte a svaf Cist'
Prva faza v stanovanjski gradnji je zaključena
Intenzivni razvoj proizvodnih kapacitet Bresta dolgo let ni dovoljeval vlaganje sredstev v družbeni standard v tolikšni meri, ki bi zadostovala, da bi izpolnili vse potrebe članov delovne skupnosti.
Z izgraditvijo ključnih kapacitet pa smo sprostili možnost, da bi zadovoljili osnovne potrebe delovnega človeka, od katerih je med najvažnejšimi stanovanjsko vprašanje.
Vse do leta 1960 ni bilo tako perečih problemov za stanovanja. Če pa so se le-ti pojavili smo jih za silo rešili. Problem stanovanj se je zaostreval ob vse večji proizvodnji, ko je bilo treba dobiti delovno silo iz drugih krajev. Začeli so prihajati tudi strokovni kadri iz šol. Prve večje investicije v gradnjo stanovanj smo začeli vlagati v samske domove v Cerknici, Dolenji vasi in Martinjaku, s čimer smo pridobili 168 samskih stanovanj. Kmalu za tem je pričelo primanjkovati družinskih stanovanj. Samoupravni or-
v Starem trgu za potrebe tamkajšnje poslovne enote. Poleg blokovske gradnje pa so se posamezni člani delovne skupnosti lotili gradnje svojih stanovanjskih hiš. Ta vrsta gradnje se je močno razširila v letu 1966 in v letošnjem letu, saj je dobilo kredit pri Brestu 91 prosilcev v skupnem znesku 98 milijonov starih dinarjev samo v zadnjih dveh letih, pred tem pa je na Brestu dobili 19 prosilcev kredite v skupni vrednosti 21 milijonov starih dinarjev.
Lahko rečemo, da se je z dosedanjim namenskim vlaganjem sredstev za izgradnjo stanovanj končala prva faza v stanovanjski graditvi, s čimer smo rešili najnujnejše stanovanjske probleme. Glede na sorazmerno mlado strukturo zaposlenih članov delovne skupnosti Bresta lahko pričakujemo, da se bodo v naslednjih petih letih potrebe po družinskih stanovanjih še pojavile. Kasneje pa se bo povpraševanje zmanjšalo, če upoštevamo, da se
Montažne hišice v Cerknici so udobne, cenene in lepe po izgleau
gani Bresta so se odločili, da bodo začeli z gradnjo blokov, kajti s tem je problem mogoče najhitreje rešiti. Blokovska gradnja stanovanj je ustrezala tudi urbanistični ureditvi in želji prosilcev za stanovanja. Ker je stanovanjski problem največji v Cerknici, so le-tam zgradili 61 družinskih stanovanj v petih blokih, ki jih je finansiral Brest in v to vložil 406 milijonov starih dinarjev lastnih sredstev. Sem sta všteti tudi stanovanji v bloku
v prihodnje ne bodo zaposlovali ljudje iz drugih krajev, temveč iz bližnje okolice, ki imajo zvečine že rešena stanovanjska vprašanja. Zaradi ekonomičnosti gradnje, predvsem pa zaradi hitre gradnje ob upoštevanju urbanističnega načrta, se bo stanovanjska gradnja v drugi fazi usmerila v graditev stanovanjskih blokov. Za individualne gradnje bodo dajale sredstva poslovne enote le ob pogoju skupnega reševanja: delavec—podjetje—banka.
F. Tavzelj
Tovariško srečanje
Ali je pravilnik o
tehničnih izboljšavah za »staro šaro«
Grem po tovarni, okrog mene je hrušč in trušč strojev, ki se v njih oblikujejo deli pohištva in v montaži dobe svojo obliko. Bolj ko se bližam oddelku II. strojne, je hrup čedalje večji. Poiščem stroj robovno furnirko in ob njem najdem delavca, ki sključen nekaj dela po stroju. Stopim bliže in ko mu povem, se mi predstavi:	»Širaj Anton«. To
je mlad fant, ki se vešče suka okrog stroja. Mimogrede si ogledujem stroj, ki iz Antonovih rok enakomerno sprejema plošče, ki so že furnirane na obeh straneh. Stroj ima nologo da furnira robove plošč z obeh strani. Nič posebnega, si mislim. Vendar ko si malo natančneje ogledam ves mehanizem, ki ureja to preprosto Strojevo delo, se mi zdi velika zmešnjava: veliko število vijakov, ročic, gumbov ...
Nehote moram pomisliti, da bi potrebovala precej časa, da bi se vsaj malo znašla. Širaj Anton pa vse to zelo dobro pozna. In ne samo to. Fant je pri svojem delu ugotovil, da je nemogoče, da bi bil tak stroj konstruiran samo za eno delo — robovno furniran j e. Kar predstavljam si, kako se je vrtel okrog njega in hotel iz njega iztisniti še kakšno sposobnost. In posrečilo se mu je.
Sam pravi takole: »Stroj smo dobili okrog Novega leta iz to-
varne Stefani, tako da niti leto dni še ni pri nas. Ves čas, ko sem upravljal z njim sem imel vtis, da stroj ni dovolj izkoriščen. Ko sem si ga ogledoval malo podrobneje, sem kmalu ugotovil, da bi stroj lahko priredili tako, da bi delal utore in te utore tudi furniral. Nekateri elementi so bili v stroju že vgrajeni, ostale pa bi morali še vgraditi. Servisni službi sem predlagal izboljšavo, ki pa ni takoj pokazala pravega razumevanja za novost. Imel sem precej težav, da sem odgovorne ljudi ogrel za svoj predlog. Ob neki priliki sem celo dejal, da sem pripravljen prevzeti materialno odgovornost za stroške, če izboljšava ne bi uspela. Po daljšem razmišljanju, ki se je vleklo kar nekaj mesecev, se je servisna služba povezala s proizvajalcem in dosegla, da je dobaviteljev monter izpopolnil stroj, ki je sedaj veliko bolj izkoriščen, kot je bil pred tem.«
Na vprašanje, kaj misli o nagrajevanju tehničnih izboljšav, ali so dovolj nagrajene, mi je takole odgovoril: »Vem da imamo Pravilnik o nagrajevanju tehničnih izboljšav, pa ga še nisem prebral. Poudariti pa moram, da se pri svojem delu na to nisem niti spomnil* kaj šele, da bi od tega kaj pričakoval. To delo sem opravil zato, ker mislim in sem prepričan, da je to v korist podjetju in potrebno pri mojem vsakodnevnem delu. Mislim pa, da bi bilo vsekakor potrebno ljudi seznaniti s Pravilnikom o nagrajevanju tehničnih izboljšav in jih zainteresirati, da bi se v svoj postopek dela poglobili in ga poskušali izboljšati. V mnogih primerih uspeh gotovo ne bi izostal.«
Glede počutja v podjetju in na delovnem mestu pravi, da ni najbolj zadovoljen, ker se mu zdi, da se na tem delovnem mestu ne izpopolnjuje, ampak celo nazaduje v lastnem razvoju. Ko sva se ustavila pri vprašanju o osebnih dohodkih, se je hudomušno nasmehnil in dejal, da so ti vsem prenizki, pa če so še tako visoki. No, pravi, da sedaj še gre, ko je plačan še po lanskem povprečju, ko je bil vodja delovne skupine. Dozdeva se mu, da mu bodo nova analitska ocena in novi kriteriji za delitev osebnih dohodkov prinesli znižanje osebnih dohodkov. Vendar se tolaži z mislijo, da mu nov sistem še ni poznan in zato zagotovo še ne ve, kakšne spremembe mu bo ta povzročil.
Širaj Anton živi v Cerknici že nekaj let in pravi, da se je tega kraja že nekoliko privadil. Stanuje v samskem domu, kjer ima na razpolago polovico sobice, ki je predvidena za enega stanovalca in je še za tega majhna ter mu nudi premalo življenjskega prostora. Polovica sobe pa niti za najnujnejše ne zadostuje. V domu lahko gledajo televizijo ob spremljavi otroškega joka iz sosednjih sob, ki v njih največ stanujejo družine.
Glede kulturnega življenja v Cerknici pravi, da je vedno slabše. Na razpolago je samo kino
stroju za purmiranje robov
trikrat na teden, mladinski plesi pa so skoraj izumrli. Zlasti bi ti imeli sedaj več možnosti, ko lahko naročijo ansambel »Brestovih 5«, pri katerem tudi sam sodeluje. To sodelovanje mu je nekak konjiček. Veselje pa mu daje tudi to, ko vidi, da sindikat tovarne kaže veliko razumevanja za njihove potrebe.
Tovarišu Širaj u želimo še na-daljnih delovnih uspehov.
S. Ileršič
Zaradi nepazljivosti
Januarja letos smo nabavili novosti skalnico PEBO. Prednost te stiskalnice je v primeru z dosedanjo več etažno precejšnja, saj z eno samo etažo doseže 40 % večji učinek kot na primer dvoetažna stisklanica Biirkle. Delo je mnogo bolj preprosto, saj se plošče in funir polaga stalno na isto mesto, transportni trak pa jih umika in transportira v stiskalnico.
Stiskalnica je vse do oktobra delala relativno dobro. Od časa do časa so se pojavljali manjši problemi, vendar resnejših zastojev ni bilo, če izključimo dobaviteljevo popravilo plošče. V oktobru pa so se pri furniranju nenadoma pojavljali mehurji stalno na istem mestu. Pri ugotavljanju vzrokov smo v začetku mislili, da je temu kriv zguban in pretirano suh furnir. Šele po daljšem opazovanju in analiziranju smo spoznali, da je vzrok drugje. Dogovorili smo se, da bodo strokovnjaki v prosti soboti, ko stiskalnica ni obratovala, temeljito pregledali in ugotovili vzroke, zakaj se mehurji pojavljajo stalno
Dne 17. maja 1965 je Centralni delavski svet sprejel Pravilnik o nagrajevanju tehničnih izboljšav. S tem je bila dana možnost vsakemu zaposlenemu, da na svojem delovnem področju ali izven njega predlaga izboljšave, s katerimi bi bilo možno poceniti nek postopek ali izboljšati kvaliteto dela. Vsaka poslovna enota naj bi imela poseben zvezek, ki smo ga imenovali »Knjigo tehničnih izboljšav«. Delavcu, kateremu je komisija izboljšavo potrdila, pripada nagrada. Višina nagrade je odvisna od vrednosti predloga. Vse izboljšave naj bi se vpisale v ta zvezek, tako da bo mogoče hitro ugotoviti, kakšne izboljšave so bile narejene, koliko jih je bilo in koliko so sprejeli zanje tisti, ki so jih predlagali.
Začnem pri Bazenski žagi. Vprašam po telefonu:	»Imate
knjigo tehničnih izboljšav?« »Ne, knjige nimamo, imamo pa Pravilnik!« »Pa ljudje poznajo Pravilnik, so ga že videli, vedo zanj ?« »Kaj ne bi vedeli, saj so o njem razpravljali in sklepali, štirinajst dni je visel...!« »Ali ste morda dobili kakšen predlog za tehnično izboljšavo? Ce nimate knjige, to še ni takšna ovira, da ne bi dobili lahko kakšen predlog?« »Ne, tega pa še nismo dobili. Pri nas je to težje, kot v tovarnah pohištva...«
Zanimalo me je, kaj menijo v Martinjaku. »Tajnika prosim«! »Ga ni«, mi odgovori vratar. »Potem pa šefa priprave!« Tudi tega ni bilo. »Direktorja...! Imate knjigo tehničnih izboljšav?« Takoj je ugotovil, kam merim. »Ja, prvo tehnično izboljšavo smo naredili šele pred kratkim. Neki delavec, ne vem kako mu je že ime, je združil dve fazi na rez-karjih. Druga pa je pravkar v postopku.« »Je tisti kaj dobil za svojo izboljšavo?« »6.000 S D!« »Dobro«, si mislim, »kar tako naprej«.
Zavrtim št. 66, Iverko: »Delavca Š. in M. sta izdelala predlog za vračanje pločevin pri stiskalnici, 2 X po 50.000 S din sta dobila.« »Je bilo še kaj?« »K. in M. sta...« »Sta kaj dobila za to?« No ja, nekaj je bilo, vsaj za v »Delikateso«. »In kaj misliš o tehničnih izboljšavah?«, vprašam direktorja. Prepričan je, da je bilo premalo izboljšav za podjetje s 1.400 ljudmi. Meni, da je treba pravilnik širše odpreti.
Kličem Tovarno lesnih izdelkov Stari trg. Vprašam: »Imate knjigo tehničnih izboljšav?" »Ne, nimamo«, slišim hiter odgovor. »Kako to, da je nimate, saj jo mora imeti vsaka poslovna enota«, se znova začudim. »Nihče nam je še ni kupil, da bi jo lahko imeli«. Mislim si: »Ne razume me. »Hočem mu razložiti, da je to knjiga, zvezek, kamor je
okvara na stiskalnici
na istem mestu. Ugotovili so, da je na plošči vdrtina s premerom 20 X 30 cm in globoka 13 mm Razumljivo je, da na tem mestu ni bil popolni in zato so se pojavljali mehurji. Ugotavljali smo, zakaj se je to dogajalo in ugotovili, da zaradi nepazljivosti. Delavec je zaprl stiskalnico tako, da sta se kosa pokrila.
Pri popravilu stiskalnice so zamenjali obe grelni plošči, kar je stalo skoraj pet milijonov starih dinarjev. Škoda je zaradi majhne nepazljivosti občutna. Poleg tega je bilo ogroženo tudi normalno obratovanje vse poslovne enote.
Ta primer je v opozorilo vsem, naj na delovnem mestu ravnajo s stroji in napravami previdneje. Če temu ni tako, ogrožajo zaslužek sebi in ostalim, ki so zaposleni v enoti.
Zaradi delavčeve nepazljivosti so člani enote prejeli za 1.000 S din manjše osebne dohodke. Videti je, da posamezniki še nimajo pravilnega odnosa do skupnih proizvajalnih sredstev.
T. Kebe
Tone Širaj, strokovnjak na
treba zapisati vse tehnične izboljšave in nagrade, ki so jih dobili delavci za svoje predloge. »He, ja, to pa imamo«. »To, to!«, mu odvrnem in hitro vprašam: »Pa je v njem kaj napisanega?« »Ne, ta je pa prazen!« »Prazen, čisto prazen? Je to mogoče?« »Kar daj kakšen navdih, pa ga bomo zapisali!« Čutim, da mi je povedal, kar je mislil... Spet vprašam: »Ali ni dal pri vas še nihče kakšnega predloga ali vsaj kakšne misli, kako bi se nekje nekaj izboljšalo?« »Ja, ne vem, enega smo pa dobili: naj povišamo plače, so predlagali, a tega nismo zapisali!«
Ostane mi še Tovarna pohištva Cerknica. Knjigo so našli v tajništvu. »Zanima me, če je v njej kaj napisanega?« vprašam radovedno in nestrpno čakam odgovor. »Ja, precej smo že zavedli vanjo, mi odgovorijo. Delavec P. je dobil 54.000 S din, delavec T.
12.000	S din, H. 63.000 S din .. .« Izračunal sem, da so skupaj že
Budnost vratarja,
Služba varovanja je z ozirom na teritorialno oddaljenost poslovnih enot, delovne skupnosti Bresta organizararta tako, da imajo Tovarna pohištva Cerknica, Tovarna ivernih plošč Cerknica, Bazenska žaga in Skupne strokovne službe enotno službo varovanja, svoje službe pa imata Tovarna pohištva Martinjak in Tovarna lesnih izdelkov Stari trg.
Glavna naloga službe je, da čuva ;u varuje stavbe, stroje, suro-
izplačali okrog 300.000 S din nagrad. »Kar precej ste že navedli«, jih pohvalim. »Kako pa gledajo ljudje na to?« »Ljudje kar v redu, naredili so že veliko izboljšav. Predvsem v oddelku II. strojne, a jih niso prijavili. Na ta način so se že tudi osebni dohodki precej popravili. Toda tehnologi!« »Kaj pa je s tehnologi, ali so jih oni naredili še več?« »Ne, ti so jih pa napadli! Vsaka izboljšava jih spravi v zadrego. Nič radi ne slišijo o njih...« »Kdaj pa ste zapisali zadnjo izboljšavo?« »Pred enim letom, to je 24. 6. 1966.«
Vsi ti odgovori me silijo k razmišljanju, koliko dela in truda smo vložili pri sestavi Pravilnika? Ali ga bo treba res bolj široko odpreti? Ali res ni v nekaterih poslovnih enotah niti enega predloga? Poiščimo vzroke in zavedajmo se, da rodi edino prizadevanje celotnega kolektiva velike sadove.
dipl. ing. I. Jurkovič
garancija varnosti
vine, izdelke in drugo premoženje, da odkriva in preprečuje pojave, ki lahko povzročijo škodo ali življenjsko nevarnost članov kolektiva, da preprečijo nepoklicanim osebam dostop na varovano območje, da hitro ukrepajo kadar je potrebno, da se zavaruje premoženje podjetja, preprečuje motenje reda in miru na varovanem območju in podobno.
Za uspešno izvajanje teh in drugih nalog morajo vratarji in nočni čuvaji temeljito poznati svoje delo, ga vestno opravljati in samostojno ukrepati, kadar je to potrebno.
Preizkušnjo o vestnem delu sta vratarja tov. Jankovič Slavko in Golik Ivan prestala v noči 14. 10. 1967, ko sta dva mlajša Cerkničana »kontrolirala« njihovo budnost s tem, da sta vlomila v staro stavbo Skupnih strokovnih služb. Za vestno opravljanje službe je Delavski svet nagradil tov. Jankoviča
Vratar Jankovič, strog in zavzet kot vedno
s 25.000 S din in Golik Ivana z 20.000 S din. Nočna obiskovalca pa bosta morala opravičiti takšno »kontroliranje« na sodišču.
F. Levec
Odnos mladih delavcev do discipline in dela v TP Cerknica
V tovarni pohištva Cerknica je zaposlenih 44 delavcev, ki so stari manj kot 18 let. Glede na vse zaposlene predstavlja to število 6,7 odstotka. Ti mladi delavci delajo sorazmerno porazdeljeni na pomožnih delih po ekonomskih enotah. Malo več pa jih je zaposlenih v ekonomski enoti: obdelava površin.
Nekateri izmed teh mladih delavcev pa se nikakor ne morejo vživeti v delo. Zapuščajo delovno mesto in v stranskih prostorih počenjajo vse mogoče stvari. Zapuščajo delovno mesto, brž ko imajo možnost in ko so brez nadzorstva.
Tovariši, ki operativno vodijo proizvodnjo, se mnogokrat pritožujejo zaradi njihovega odnosa do dela. Vendar pa zaradi posameznih predrznežev posplošujejo problem na vse mlajše delavce. Ko kličemo takega delavca na odgovornost, navadno meni, da mu je storjena krivica, saj pravi, da ni samo on tak, pač pa tudi drugi in tudi starejši delavci. Iz vsega tega sklepamo, da ga delovna skupina, delovno okolje ter sistem vodenja ne vključuje dovolj v delo. Zaradi slabega odnosa do dela in discipline nanj ne vpliva delovno
vzdušje, ki mora v pozitivnem smislu prevladovati ves čas .v delu delovne izmene.
Če je temu tako, potem je nujno, da tako stanje popravimo. Popravili pa ga bomo le z večjo delovno disciplino vseh delavcev v oddelku. Starejši delavci so poleg inštruktorja dolžni opozarjati mlade na red in delovno disciplino in jih navajati na delovne operacije. Tudi tako uvajanje v delo namreč mnogo skrajša proces prilagoditve in vključitve v delovni kolektiv mladega, pa tudi vsakega na novo sprejetega delavca.
Število mladih delavcev v naši tovarni ni poseben problem, kot trdijo nekateri, saj je 6,7 % malo v primeri s številom zaposlenih.
Seveda pa bo treba mlade delavce bolj nadzorovati, saj se tedaj, ko nastopi delo, prebija skozi hude težave, ko se mora prilagoditi novim življenjskim in delovnim pogojem. Privaditi se mora delu z določenim tempom, delitvi in podobnemu. Seveda pa se mora ravnati po navodilih svojega vodja in navajati na precej bolj zapleteno okolje — delo v skupini.
J. Klančar
Salon pohištva z drugega kota
Že sam pogled na gospodarsko razstavišče v Ljubljani nam je dal slutiti, da se tu ponovno prikazuje nekaj zanimivega. Bežen ogled vseh razstavljenih izdelkov, še nekaj potrebne dekoracije in že je vse pripravljeno, da razstavišče sprejme prve goste. Kljub slabemu vremenu v prvih dneh razstave je bil obisk zadovoljiv, kar nam dokazuje, da je zanimanje za to specializirano rastavo pohištva izredno veliko.
Naše podjetje je zavzemalo precejšnjo površino razstavnega prostora in v primerjavi z ostalimi razstavljale! je bila izbira zelo pestra. Obiskovalci so bili tokrat bolj kritični. Opazili so vsak najmanjši spodrsljaj, pa najsi bo to v površinski obdelavi, pri okovju ali obdelavi notranjih površin. Nekatere njihove pripombe bi bilo nujno upoštevati ter omogočiti nabavo posameznih dodatnih ele-
mentov oz. garderobnih omar (pri dnevnih sobah: IRVIN, FLORIDA in DANIELA). Zanimanje za naše izdelke se je po uspešni reklami preko televizije in časopisa še bolj povečalo. Skoraj ni minil dan, da ne bi kdo telefonsko spraševal za razne informacije, celo za dimenzije posameznih artiklov. Povpraševanje za nov model FLORIDA NIZKA, je vsekakor preseglo vsa pričakovanja. Škoda, da takojšna dobava omenjene dnevne sobe ni mogoča, ker bo šele v proizvodnem programu za prihodnje leto. Želje potrošnikov so, da se izdelava le-te vključi v program čim-prej. Tudi kombinacija barv tapetniškega blaga z barvo lesa pri tem izdelku je obiskovalcem zelo ugajala. Opazila sem, da je bilo zanimanje za naše proizvode IRVIN in FLORIDA VARIANT veliko večje kot na velesejmu v Zagrebu.
Na salonu pohištva smo posvetili nekoliko večjo pozornost tudi stilnemu pohištvu, ki si čedalje bolj utira pot na domače tržišče. Od vseh nastopajočih razstavljal-cev je BREST predstavljal največjo izbiro stilnega pohištva. Po presoji in zanimanju je našemu okusu naj bližja in glede na povprečno majhna stanovanja najbolj primerna ameriška jedilnica 005. Mnogo občudovalcev je imela tudi klubska garnitura Y-70, katere izvedba je zelo posrečena.
Očitno je, da se tuja tržišča zanimajo predvsem za stilno pohištvo. Razstava je brezdvomno dosegla svoj namen. Upajmo, da bodo tudi zahtevni inozemski kupci našli med našimi izdelki tisto, kar iščejo. Dosedanji kupci so nam lahko poroštvo za nadaljnji razvoj podjetja BREST.
P. Žumer
Veliko zanimanje obiskovalcev Salona za pohištvo BREST, posebno so se zadrževali in navduševali nad
dnevno sobo Daniela in TV barom
Poi v svet j e odprta
Nedavno so vozila po daljšem času spet zapeljala čez most pri Planini na cesto, ki so jo letošnjo jesen obnavljali in je bil promet Po njej onemogočen. Nekateri šoferji so se kljub temu znašli. Poiskali so si »bližnjico-« po poti, ki veže ostanke gradu z mlini, in tam vozili v Planino in na glavno cesto. Tako so pridobili lep kos asfaltne poti od Unca do grajskih ruševin.
Po podatkih, ki jih je posredo-Yala Skupščina občine Cerknica, Je bila gradnja ceste predvidena Ze takrat, ko so pred približno letom in pol asfaltirali cesto od Un-Ca do mostu pri Planini. Vendar So z deli pričeli šele lani, letos pa jih v grobem dokončali. Cesta le dolga 2 km in je večji del speljana po starem cestišču. Pred sa-Pkm naseljem pa zavije okrog ?jega in se zunaj Planine priklju-C1 h glavni cesti. Prihodnje leto harneravajo razširiti most in urediti otoke na priključku h glavni cesti.
Stroški za gradnjo ceste so po Podatkih občinske skupščine Cerkva doslej približno 175 milijo-Jt°v, za prihpdnja dela pa bo potrebnih še 60 milijonov S din.
Čeprav je cesta večji del na območju postojnske občine, je obči-
fa Cerknica veliko pripomogla pri
tej gradnji. V ta namen je dodelila 36 milijonov S din, ostalo pa je iz republiških skladov. Sodelovala pa je tudi postojnska občina. Po izjavi občinske skupščine v Cerknici so občinski organi v Postojni pokazali veliko razumevanje in pri izdajanju raznih dovoljenj in dokumentov ukrepali hitro in učinkovito, da je bilo pri delu kar najmanj težav.
Za območje cerkniške občine je ta cesta precej pomembna, saj je edina ugodna vez z zunanjim svetom, kar zadeva gospodarski, pa tudi turistični vidik. Po podatkih občinske skupščine v Cerknici je po tej cesti približno 3.640 ton prometa v 24 urah. Če pa upoštevamo prihodnjo ojezeritev Cerkniškega jezera in turistično ureditev okolice, lahko računamo, da se bo promet še povečal. Ker pa je v načrtu za prihodnje leto tudi asfaltiranje ceste od Grahovega do Bloške Police, bo to tudi gotovo vplivalo na povečanje prometa z ostalimi kraji v Loški dolini in na Bloški planoti po cesti do Planine. Poleg tega po bodo tudi cesto od Starega trga do Pudoba prelili z novo plastjo, osfalta.
Vse to bo ugodno vplivalo na razvoj turizma v naših krajih. Znano je namreč, da so za turizem zelo pomembne prav dobre ceste, ki pripeljejo motoriziranega
turista v naročje naravnih lepot. Ni težko verjeti, da je marsikateri turist v času, ko je bila pretrgana edina dobra prometna zveza s Cerknico, raje zavil drugam, kot da bi uničeval vozilo po cesti Logatec—Rakek. Ta cesta je bila tedaj mnogo preveč obremenjena in je zato v zelo slabem stanju, tako da se šoferji pritožujejo na njen račun. To cesto bodo v prihodnje le redno vzdrževali, ne pa asfaltirali, kar pa verjetno ne bi bilo brez koristi.
Kar zadeva vzdrževanje cest so nam na Občinski skupščini povedali tudi to, da so bile letos ceste zelo slabo vzdrževane, zlasti na območju cerkniške občine. Odgovorni se pri tem seveda izgovarjajo, da ni bilo dovolj denarja. Da bi se ognili takim in podobnim izgovorom so v Občinski skupščini razpravljali o predlogu, da bi Vodno skupnost Cerknica organizirali v nekako komunalno podjetje, ki naj bi skrbelo za vsa komunalna dela v občini. Tako bi tudi vzdrževanje cest sodilo v njihovo delovno področje. To je sedaj šele predlog, kako pa bo dokončno urejeno, bo pokazal čas.
C as bo tudi pokazal, kdaj bo skozi naše kraje peljala moderna »sončna cesta«, ki bo ena izmed najmodernejših prometnih zvez z Italijo.	S. Ileršič
Brest v očeh novinarskih beležnic
V mesecu oktobru, ko smo praznovali 20-letnico uspešnega razvoja Bresta, smo lahko v našem tisku, na TV in radiu pogosto zasledili besedo Brest. Prav gotovo to ni slučaj, kajti Brest, ki se je usmeril v proizvodnjo izdelkov za široka in življenjsko zainteresirana konvertibilna tržišča, je zlasti letos, na jesenskem zagrebškem velesejmu in novembra na Salonu pohištva v Ljubljani, predstavil tudi domačemu občinstvu široko izbiro dnevnih sob, jedilnic in stilnega pohištva, ki si ga marsikdo želi. Morda so bili ob vsem, kar je bilo napisanega o Brestu in ob obisku na sejmu presenečeni prav domačini, ki so šele iz tiska in ob obisku v Salonu pohištva ugotovili sodobnost, kvaliteto in raznovrstnost Brestovih izdelkov. Kvaliteto, estetiko, izvirnost in funkcionalnost Brestovih izdelkov sta takrat dokazali tudi dve diplomi, medtem ko nam je tretja ušla zaradi detajla na dnevni sobi IRVIN.
Poglejmo, kaj pravijo o nas med drugim nekateri časniki in TV! (Nobeden izmed člankov ni reklamnega značaja!).
Del članka, objavljenega v Beograjskih Večernih novostih 26. oktobra 1967:
»6PECT«
y MIOPIUKOM M3A0ry
■ y MAJI O CJIOBEHAHKO CEJIO IJEPKHMIJA HEIITRE CBPATiAJV HbVJOPIHKM TPrOBIJM HEFO AOMATiH IIOCJIOBHM
IJepKHHRa, OKTOOpa
y cejio IJepKmipa, soje je yflajbeHo CBera flBaaeceraK KHJiOMCTapa Ofl MarncTpajie Jhy6jkana—Tpcr, Menihe capa-hajy TproBRH H3 Hsjjopna aero flOMah« hocjiobhh
IJepKHHiia ca 2.500 cboJhx CTaHOBHHK,a (Rema omimiHa 6po-jH 14.000 jKOTejba) nponyjio ce no 4>a6pmin „BpecT“, ko j a obmx flana npocjiasjBa flBa^eceToro^mmBMiiy cBor nocrojaita.
To ihto je „EpecT“ y KBajiHTery naMeuiTaja Aocrarao caer-ckm hubo, iuto Gea TeuiKoha (h ynanpefl) ca oj e npoM3B0Ae Moace npoflaTH y Ma Kojoj seMJbit ca era Moace 3axaaJiMTn TaKOsaaHo" TexHOJiouiKoj m TpjKMuiHoj 6yflHocTn. HaMMe, TexH0Ji03H „Epe-ctobii“ peflOBHO npaTe caercKa AOcrarHyha y npon3aoflH.M Haine-iuTaja, a KOMepipijajiMCTH 6yA«o npaTe 3axTeae Kynana.
Koonepaupija UepKHima — H»yjopK
y ,,EpeCTy“ cy cxBarajin a» caMo BncoKOCTpyHHH paAHni;n Mory a ara KBaraTerae npon3BOAe. Cejio m okojimhb hm j e MMaao AiOBOJbHO CTpyliHaaKa. Oko 750 ceoCKnx mena, kojihko TpenyTHO 3anouin,aBa KOMSimaT „EpecT“, obab je, ys caecTpaey noMoh ko-neKTHBa, yin;io y peA caspeiueiiHK npoiianohaua HajKBa.aMTeTHM-jer HaMcmTa-
Drobec iz članka »Jubilej tovarne Brest«, Delo, v soboto, 28. oktobra 1967:
V zadnjih desetih letih se je proizvodnja povečala 3.8-krat, narodni dohodek pa se je povečal na zaposlenega 5,4-krat... «
Delavska enotnost je 28. oktobra 1967 objavila v članku »Trg je vselej odprt!« razgovor z glavnim direktorjem Jožetom Lesarjem in med drugim piše:
» ... od nekdaj smo bili prepričani, da je trg vselej odprt, če mu seveda lahko postrežeš z izdelki, ki so konkurenčni tako oblikovno, kot po kvaliteti in ceni. Razen tega smo še pred dobrim desetletjem spoznali, da le usmeritev na inozemski trg omogoča ne le velikoserijsko in rentabilno proizvodnjo, ampak tudi osvajanje najsodobnejše tehnologije.«
V	Ljubljanskem dnevniku 10. novembra 1967 v članku »Veliko lepega za globok žep« o Brestu, od katerega edino objavlja tudi sliki obeh nagrajenih eksponatov, lahko beremo tole:
»Dnevna soba Brest Daniela je dobila nagrado. Menimo, da jo je tudi zaslužila — zaradi izredne praktičnosti, velikih možnosti kombiniranja prostorov ter lepe izvedbe. K omari sodijo tudi TV mizica, troti el n a klop, raztegljiva mizica in dva fotelja. Cena 644.000 S din...
Za konec naj omenimo še eno novost iz bogatega programa Bresta — TV bar omarica — bife na kolesih, nanj lahko postavimo televizor. Omarica ima vgrajeno lučko, ki se prižge, ko jo odpremo.«
V	triminutni oddaji o Brestu smo v TV Obzorniku 31. oktobra 1967 slišali tudi te besede:
»Solidna kakovost in dosledno izpolnjevanje dobavnih rokov so Brestu na zunanjih tržiščih ustvarili velik ugled in povzročajo nova in večja naročila. Zaradi tega so se na Brestu odločili, da bodo najeli inozemski kredit za 700.000 $ za nadaljno izpopolnitev proizvodnje, ki pa bo hkrati pomenila tudi nadaljnji tehnološki vzpon ter povečanje življenjske ravni delavčev.«
O nas so pohvalno pisali in govorili še drugi, pa vendar naj za zaključek ponovimo misli iz članka »Človek in gozd sta zdaj več vredna«, objavljenega 27. oktobra 1967 v Ljubljanskem dnevniku:
»Dvajset let delovanja Brest je dalo sposobnosti notranjskih delavcev in bogastvu notranjskih gozdov neprimerno večjo vrednost, kakor jo je bilo mogoče slutiti v začetku razvoja združene notranjske lesno-predelovalne industrije.
... še več modernizacij v tehnologiji proizvodnje so kajpak uresničili v tem kolektivu, saj sicer ne bi imeli današnjih proizvodnih in poslovnih rezultatov. Ena izkušnja na tem področju se nam zdi posebno pomembna; če je neka tovarna velik izvoznik v neko industrijsko deželo, kot so to ZDA, je nujno prisiljena prej uvesti tudi načine proizvodnje in stroje zanjo iz te dežele. V nasprotnem primeru ne bi bilo nič s konkurenco.
To je tudi ena izmed dobrih Brestovih izkušenj, kakor je zdaj splošno veljavna izkušnja notranjskih ljudi, da jim Brest res nekaj pomeni.«
D. Mlinar
Nagradna križanka
VTAU
KOMIK
T>MM-
Line
SOlEl
BEVUt.
TlMN
N9EL
bW0N
AENKO

mkum,
vRF .
loVlVdv)
SLAVEC

mu v.
EftOUVIH
1KWE K
NAEWE
VO^V.
*EMQ
mame
mu-
tENiE
LOLtH ■
MM
Bo to
TV
KKttM;
vmnu
VOLVF
REKA
HOCK
QWWT
tur/V
1EV0N
MONI-
MUfe
MILINA
mtiio
PA vinu.
US.SV
UVIL
blVAA N OSTI
SOttoM)
pesnit
V.NEMC,

ME0X1-
\A\t
DiNA-
MH
X,VET).
ME bi 0
HAV,
NEKA
TULEC.
0G.AA-
1A
KUBIH
w\vo-
LEON
KIT M THE
kAKt-POD LA-
?JWSE
A-V10A
Wt>-
Nk£
MESIČ
ROviUti
m.
ME Sl A
STARA
o m
UUO-
KMUGIV
CVET
TEK
ANTE
MAMKO TA \
\A\D\)
KKfL
bEL
KOPNA
TlO^A
VILA
KM.
votli-
liti
KEAC\
VINKO
PRAVNIK ODGOVARJA
Razmišljanje
»Kako, France? Kam boš šel popoldne?"
»Kopat bom šel. Bratu bom pomagal pri gradnji hiše. Kaj pa ti, Jože?«
»Veš, šolo imam, pa še neprijetno je, ker moram prositi sodelavce, da s kom zamenjam delovni čas.«
Takim in podobnim vprašanjem sledijo taki in podobni odgovori. Človek gleda te mladince: nekateri hodijo na nadurno delo, drugi pomagajo doma. Kaj pa ostali? No, ni jih malo, ki ne najdejo svojega pravega mesta. Zakaj tako? Tudi tistih, ki ne najdejo sami sebe, je precej. Delo v dveh ali treh izmenah jim onemogoča, da bi koristno preživeli svoj prosti čas. Kaj pa mladinsko vodstvo? Vedno je izbrano več ali manj formalno. V tovarni se mladinci niti dobro ne poznajo. Skupnega sestanka še ni bilo. Mladinci se vozijo na delo z avtobusi. Večji del dneva preživijo daleč od delovne sredine. Kako pa je z novo-sprejetimi mladinci? Navadno se v delovni organizaciji težko znajdejo. Glavna skrb je proizvodnja. Mladinsko delo pa je »deveta briga« nas vseh. Dokler so bile mladinske delovne akcije, so se vsi mladi med seboj poznali. Danes ni tako. Ali ni v tem krivda nas vseh, ker mladini ne nudimo dovolj moralne podpore? Zdi se mi. da gledajo starejši tovariši mlade nekako s posmehom. Edina sindikat skrbi za materialno podporo mladincev. Res pa je tudi, da mladi nimajo tistega delovnega zanosa kot nekdaj. To je posledica trenutne zadovoljitve življenjskih potreb. Prav bi bilo, če bi starejši člani, ki delajo z mladinci, sveto-
o delu mladih
vali, kako naj delajo, jim pomagali z nasveti in včasih tudi žrtvovali kako urico zanje. Šele tedaj se bo delo mladih premaknilo iz sedanjega stanja. Razmislimo o delu mladih in pomagajmo jim!
Janez Hren
Iz sindikalnih podružnic
Sindikalna podružnica Tovarne pohištva Cerknica bo v naslednjih dneh razpravljala o nepravilni delitvi osebnih dohodkov, kar zadeva nekatere nepravilno oblikovane faze cenikov del. Pojavljajo se opazne razlike med ekonomskimi enotami kot so obdelava površin in ostale ekonomske enote. Člani sindikata ugotavljajo, da je na približno enako zahtevnih delovnih mestih z enakimi pogoji zaslužek večji tudi za 30.000 starih dinarjev. Člani menijo, da je ta razlika prevelika, niso pa za uravnilovko .
Sindikalni podružnici Tovarne pohištva Cerknica in Martinjak bosta v prihodnje analizirali delo samoupravnih organov. Analizirali bosta obiskovanje sej, razpravo in aktivno poseganje članov v reševanje proizvodnih problemov, ter njihovo odgovornost pri odločitvah pred kolektivi. Sindikalni podružnici ugotavljata, da so seje samoupravnih organov suhoparne in udeležba slaba. Ugotovili so tudi, da na sejah samoupravnih organov v obeh poslovnih enotah obravnavajo največkrat samo doseganje in sprejemanje planov, vse premalo pa govorijo o skrbi za delavca, zaščiti na delovnem me-. stu, delitvi osebnega dohodka, stanovanjih, prehrani, odnosih med delavci in inštruktorji in podobnem.
Imenovan je koordinacijski odbor za sodelovanje s krajevno skupnostjo
V Krajevni skupnosti občani neposredno uresničujejo samoupravljanje na področju tistih dejavnosti, kjer se pojavljajo vsakodnevne potrebe delovnih ljudi in njihovih družin. Da bi se člani našega delovnega kolektiva, ki živijo na področju Cerknice čim tesneje povezali s problemi, s katerimi se srečuje krajevna samouprava, družbeno politične organizacije in društva, je bil na iniciativo Upravnega odbora podjetja ustanovljen kooredinacijski odbor.
Koordinacijski odbor sestavljajo: Kebe Tone — predsednik — in Klančar Jože iz TP Cerknica, Braniselj Franc iz Iverke Cerknica, Hiti Alojz iz Barenske žage Cerknica in Levec Franc iz Skupnih služb. Kordinacijski odbor je že imel sestanek, na katrem so se dogovorili o vsebini in oblikah dela. Vsebina programa dela zajema predvsem tista vprašanja, ki so tesno povezana z življenjem delovnega človeka. To so vprašanja vzgoje in varstva otrok, kulturno prosvetna dejavnost, telesno vzgojna in športna dejavnost, razne komunalne in stanovanjske zadeve in podobno. Zaradi pomembnosti tega delovanja pričakujemo polno podporo vseh članov kolektiva, ki živijo na cerkniškem področju, da bi dosegli tako povezavo s Krajevno skupnostjo, kot sta jo že delovna kolektiva v Martinjaku in Starem trgu.
F. Levec
DELOVNI CAS DELAVKE S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM OB UVEDBI PROSTIH SOBOT.
VPRAŠANJE: V naši poslovni enoti smo uvedli 42-urni tednik. Delovni čas je takšen, da v mesecu povprečno ne delamo tri sobote. Ker imam kot porodnica pravico do polovičnega delovnega časa, me zanima, koliko ur dnevno moram delati pri petdnevnem delovnem tedniku?
ODGOVOR: V prvem odstavku 40. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih je določeno, da ima mati-delavka z otrokom do osmega meseca starosti pravico do štiriurnega dela dnevno, če to sama zahteva. Ta določba se nanaša na časovno razporeditev delovnega časa pri 6-dnevnem tedniku. Ce sprejme delovna organizacija sklep o prehodu na 5-dnevni delovni tednik (56. člen TZDR), potem je taka odločitev rezultat predhodnega dogovora vseh članov delovne organizacije, zato se mora v tem primeru tudi delavka s skrajšanim delovnim časom prilagoditi novi razporeditvi delovnega tednika. Skupni delovni čas delavca s štiriurnim dnevnim delovnim časom mora znašati 24 ur tedensko. Zaradi tega se mora delovni čas delavke - porodnice s
1.	Nagrada 50 N din
2.	Nagrada 30 N din
3.	Dve nagradi po 10 novih dinarjev.
Rešitve dostavite do 7. decembra 1967 v tajništva poslovnih enot.
Novi način pri kurjenju parnega kotla v TP Martinjak
V TP Martinjak bomo uvedli nov način pri kurjenju parnega lokomobilskega kotla. Delavski svet poslovne enote je o tem že razpravljal in odločil, da bomo izdelali novo kurišče. Doslej smo parni kotel kurili s trdimi lesnimi odpadki, z drvmi. Meritve, ki so jih opravili avstrijski strokovnjaki so pokazale, da je tak način kurjenja neracionalen in da je izkoristek goriva pod mejo, ki je potrebna za pravilno izgorevanje. Na podlagi teh meritev smo sklenili nabaviti iz Avstrije novo kurišče. V tem kurišču bomo kurili z lesnimi odpadki, ki jih bomo prej zdrobili in avtomatično vpi-hovali v kurišče. Tako se bo sedanji izkoristek povečal za 21 %, kar bo znižalo obratovalne stroške parnega kotla. Pri tem bo izžarevalo tudi mnogo manj toplote. To izžarevanje je sedaj zelo veliko, saj imajo dimni plini pri vstopu v dimnik še 400° C.
Izračun je pokazal, da se bodo pri sedanji porabi 2.000 ton drv letno znižali stroški za 3,5 milijona starih dinarjev.
Še dvoje nam je narekovalo novi način kurjenja. Saje in iskre padajo iz dimnika okrog tovarne, zaradi česar je stalna nevarnost požara. Z novim načinom kurjenja po zagotovitvah strokovnjakov te nevarnosti ne bo več, ker bodo lesni drobci popolnoma dogoreli že v kurišču. Druga težava je sedaj prevažanje odpadkov iz krojilnice v kotlovnico, ki ga opravljamo ročno z vozički — samokolnicami. Pri kurjenju z zdrobljenimi lesnimi odpadki bodo to opravljale ventilacijske naprave.
Ekonomski izračun je pokazal, da bomo z novim transportom, če odštejemo investicijo, prihranili letno skoraj tri milijone starih dinarjev.
Kurišče in druge naprave smo že naročili. Iz Avstrije so nas obvestili, da bodo v kratkem izdelane. Po predvidevanjih bo novo kurišče montirano v začetku leta 1968.
T. Lunka
skrajšanim delovnim časom pri 5-dnevnem tedniku razporediti tako, da dela v tednu 24 ur, oziroma da dela nekatere dneve po 5 ur.
SPLOŠNI AKT NE MORE IMETI POVRATNEGA UČINKA
VPRAŠANJE: Te dni bomo > poslovni enoti sprejemali nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Zanima me, ali lahko določila tega pravilnika veljajo tudi za nazaj?
ODGOVOR: Samoupravna pravica delovne organizacije je. da sama ureja in spreminja medsebojne odnose. Vendar po drugem odstavku 154. člena Ustave SFRJ ni dovoljeno spreminjati teh odnosov z učinkom za nazaj. Smisel te prepovedi povratnega učinka predpisov in drugih splošnih aktov je zaščititi pravice vsakega zainteresiranega delavca. Sleherni predpis organov upravljanja, ki postavlja merila za nagrajevanja in ureja medsebojne odnose v delitvi in delu v delovni organizaciji, je splošni akt, katerega retroaktivna uporaba (uporaba za obdobje pred sprejemom na samoupravnih organih) je protiustavna. Zato je mogoče vse predpise. kT spreminjajo ali drugače urejajo sedanje pravilnike o delovnih razmerjih, o delitvi osebnih dohodkov itd., uporabljati šele potem, ko je bil prej uresničen obvezni postopek za njihovo uveljavitev.
Novi vhod v TP Cerknica in ostale PE tega bazena
Perspektivni program razvoja Tovarne pohištva Cerknica je narekoval, da smo pričeli letošnjo jesen prekrivati cesto med novim skladiščem in tovarniško halo. Vzporedno s tem smo opravili tudi nekatera druga gradbena dela.
Odkupiti smo morali Hrenovo gospodarsko poslopje s hišo vred, regulirati Cerkniščico do valjčnega mlina in zgraditi železobeton-ski most. Taka gradnja mostu je bila potrebna zaradi preusmeritve prometa, ker ceste med tovarno in novim skladiščem ne bo več.
Zakaj je treba preusmeriti tudi dohod v tovarno čez ta most? Vse pogosteje se delavci vozijo na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Z razvojem motorizacije in večjim osebnim standardom bo to še pogosteje.
Na parkirnem prostoru pred poslopjem skupnih strokovnih služb je mogoče parkirati le nekaj avtomobilov. 2e sedaj je prostor zaradi poslovnih obiskov pogosto premajhen. Z večjo proizvodnjo in s tem širšo poslovnostjo, bodo te težave še očitnejše. Možnosti za razširitev parkirnih prostorov pa ni, ker smo v naselju. Povsem drugače pa je pri novem vhodu. Tu je prostora ob bregu Cerkniščice dovolj, potrebno ga bo le poravnati in urediti. To mislimo napraviti v prihodnjem letu obenem z regulacijo Cerkniščice do nekdanje žage.
Vzporedno s tem se je pojavilo še vprašanje delavske restavracije. Z razvojem kapacitet finalne proizvodnje je potreba po stalnem razstavnem prostoru ustreznih razsežnosti iz dneva v dan očitnejša. Prav tako težavno je vprašanje trgovskega lokala za malo prodajo pohištva. Menim, da bi za oboje najbolj ustrezali sedanji prostori Delavske restavracije, zlasti še, ker je lokacija zelo primerna. Vprašanje pa je, postaviti novo jedilnico. Najprimerneje bi bilo, če bi tu nekje našli tudi lokacijo za zgraditev jedilnice. Z novo jedilnico bi dosegli tudi to, da bi polurni odmor izkoristili za okrepčilo in počitek, ne pa za tekanje po cerkniških trgovskih lokalih, lekarnah in drugih opravkih.
Zavedati se moramo, da bo potreba po večji produktivnosti dela vedno večja, zato nam ne more biti vseeno, kakšnega delavca imamo na delu.
T. Kebe
KADRI — KADRI — KADRI — KADRI — KADRI — KADRI — KADRI — KADRI — KADRI — KADRI
Prvi diplomant višje šole za organizacijo dela
Potrošnja sredstev za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje kadrov, ki so zaposleni v našem podjetju, ali pa se bodo še zaposlili, dovolj zgovorno kaže, kolikšno skrb posveča temu vprašanju Brest. Potrošnja sredstev za izobraževanje kadrov je bila v zadnjih treh letih tolikšna:
V milij. S din
	g	.21	O
	3	o	5
	m	o,	8
1965	47,7	19,2	28,5
1966	54,5	30,3	24.2
ocena 1967	45,7	31,8	13,9
VSEGA:	147,9	81,3	66.6
Potrošnja sredstev za ostalo izobraževanje izven podjetja obsega do sredine 1967. leta prispevke skladu za šolstvo v občini, v drugi polovici leta 1967 pa prispevek Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana. Ta potrošnja tudi kaže, da posveča Brest izobraževanju kadrov veliko pozornosti.
Oktobra 1964. leta so na Brestovo pobudo v Cerknici ustanovili oddelek višje šole za organizacijo dela iz Kranja. Vseh 16 slušateljev te šole, med njimi je 10 Brestovih, študira v oddelku za poslovno organizacijo (šola ima tudi
oddelke poslovne, tehnične in kadrovske smeri).
Taka opredelitev je v skladu z delovnimi mesti, na katerih so študentje zaposleni, saj jih večina dela na delovnih mestih direktorjev ali pa šefov služb.
Malokdo je na začetku pomislil, da bodo ti tovariši, ki redno opravljajo svoje delo, študij dokončali, še manj pa, da ga bodo končali v pogodbenem roku, do konca leta 1967. Podjetje je z njimi sklenilo pogodbo, da bodo kot diplomirani organizatorji zaposleni v podjetju najmanj 5 let.
Tistim študentom, ki do konca leta 1967 šolanja ne bodo končali, bodo do konca študija zmanjšali osebne dohodke glede na zahtevano šolsko izobrazbo na delovnem mestu.
Program šole je prilagojen tako, da je vsebinsko zaokrožena celota. Študentje, ki bodo želeli nadaljevati študij na II. stopnji fakultete, bodo morali opravljati diferencialne izpite .
Lahko rečemo, da se rezultati šolanja že kažejo tudi na delovnih mestih. Znanje študentov šole za organizacijo poslovanja se je pokazalo za najuspešnejše zlasti pri uvedbi analitične ocenitve delovnih mest.
Majhna statistika o tem oddelku šole nam pokaže naslednje:
— Povprečna starost študentov je 35 let (leta 1967).
— Študentje morajo opraviti 190 izpitov; do 15. novembra 1967 so jih uspešno opravili 153 ali 81 %.
— Največ težav jim delajo: 1. statistika, 2. matematika in 3. politična ekonomija (po analizi negativnih ocen).
— Najmanj opravljenih izpitov je iz naslednjih predmetov: 1. planiranje, 2. administrativno poslovanje in 3. ekonomika.
Na oddelku Višje šole za organizacijo dela v Cerknici je ob koncu letošnjega oktobra končal šolanje tudi prvi diplomant, dolgoletni član kolektiva Dušan Tro-tovšek. Za svoje diplomsko delo z naslovom »ORGANIZACIJA IN ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE PRODAJNE SLUŽBE V POGOJIH DECENTRALIZACIJE« je dobil prav dobro oceno. Mnogo truda, naporov in odrekanja je bilo potrebnega, da je Dušan Tro-tovšek prav na 43. rojstni dan dobil najlepše priznanje — diplomo inženirja organizacje dela. Čeprav je bil najstarejši Brestov študent, je dokazal, da leta ne morejo kljubovati ciljem, ki si jih je zastavil leta 1964, kajti njegova vitalnost ni dopuščala porazov niti v šoli niti na delovnem mestu.
Sodelavci mu k uspehu iskreno čestitamo! Upamo, da bomo v kratkem času lahko napisali čestitke novim diplomantom.
D. Mlinar
Izobraževanje analitikov časa
V zadnjem času veliko govorimo o študiju dela. Študij dela se sistematično in analitično ukvarja z naslednjimi vprašanji:
—	poenostavljanje dela
—• oblikovanej delovnega! mesta
—	merjenje, analiziranje in standardiziran je časov
—	normiranje časov
Gre torej za tisto področje dela v tehnični pripravi in proizvodnji, ki smo mu doslej posvečali Premalo pozornosti. Vsa ta vprašanja, razen normiranja, so bila doslej v glavnem prepuščena pobudam in strokovnosti posameznikov. Normiranje je postalo skorajda samo sebi namen. Pri merjenju časa za delovno mesto se navadno niti ne vprašamo:
—	ali je sedanji način dela najbolj ekonomičen,
—	ali je ta način dela delavcu najlažji,
—	kakšna je prizadevnost delavca,
—	kakšna je njegova priučenost,
—	ali smo upoštevali vse slučajne dejavnike, ki vplivajo na delo in podobno.
Sedanji sistem normiranja b! bilo treba izpopolniti tako, da bi najprej temeljito analizirali de-'°vno mesto, kakor nakazujejo Sornja vprašanja. Ob tem je normiranje samo ugotavljanje časa, je rezultat popolnoma definiranega dela. Zato ne moremo več govoriti o normircu, temveč o analitiku časa in dela. Le-ta mora dobro poznati: delo, tehnologijo, organizacijo in psihofiziologijo de-la' medčloveške odnose in podobno- Zato smo pričeli sistematično 'zobraževati kadre, ki bodo delali na tem področju. To izobraževanje toče med delovnim časom in rednim delom.
Če bo dala ta izobraževalna ob-bka zadovoljive rezultate, bi jo bilo dobro uporabiti tudi na drugih delovnih področjih, na pri-nter pri tehnični kontroli. Ta izobraževalni sistem gre tako daleč, da zajema ponekod tudi delavca na delovnem mestu.
Želimo, da bi s takšno izobraz-Prodrli do delovnega mesta in upamo, da bo to tehnično in organizacijsko mogoče izpeljati. V prvi tazi pri uvajanju tega sistema bomo zajeli samo tovarni pohištva Martinjak in Cerknica. V drugi tazi Pa bi ta sistem razširili na
vse proizvodno poslovne enote.
Prve izkušnje pri uvajanju tega sistema nas opozarjajo na nekatere organizacijske pomanjkljivosti v tehničnih pripravah dela. Ena izmed njih je normiranje materialov. Srb za normiranje materialov je pri nas prepuščena normircu materialov, ki je vezan na konstrukcijsko službo. S takšno delitvijo dela pa smo v marsičem onemogočili pravilno delo tehno-
Nasploh je namen testiranja ugotavljati sposobnosti in znanje posameznikov- Ločimo več vrst sposobnosti, na primer sposobnost pomnenja, predstavljivosti, abstraktnega mišljenja in podobno. Pri tem pa moramo vedeti, da sposobnost ni isto kot znanje. Sposobnosti so samo osnove, na kateri lahko oblikujemo znanje. Cim večje so nekatere sposobnosti,, tem več ustreznega znanja lahko pridobimo. Seveda pa to zavisi tudi od posameznikove volje do dela, vpliv okolja in možnosti posameznika. da sposobnosti razvija. To pomeni, da velike sposobnosti same po sebi še ne pomenijo tudi velikega znanja.
Testiranje je objektivni način za ugotavljanje posameznikovih sposobnosti in znanja. Testiranje v industriji je predvsem pripomoček za pravilno razporeditev delavcev na delovna mesta, skladno z izrekom: »pravi človek na pravo delovno mesto«. Temu cilju se bomo skušali približati tudi na Brestu.
V mesecu novembru so bili testirani delavci računskih in planskih služb v poslovnih enotah Bresta. Zakaj smo pričeli s teslira-njem ravno v teh službah? Pripravljamo prehod na mehansko obdelavo podatkov v računski službi, kar pa zahteva temeljite spremembe v načinu dela. V računski službi se bodo pojavila pov-s:m nova delovna mesta. Ker želimo, da bi bila zasedba delovnih mest čim bolj ustrezna, da bi temeljila na dejanskem znanju in sposobnostih, smo delavce testirali. Pravilna razporeditev na delovna mesta bo posameznikom omo-
loga. Tehnolog mora na podlagi delovnega sredstva, predmeta dela (materiala) in časovne obremenitve delovnega mesta definirati tehnološki postopek. Samo tako tehnolog lahko kvalitetno opravi svoje delo. Kljub temu, da že imamo normirce materialov, praksa narekuje, da se tudi tehnologi ukvarjajo s temi vprašanji .
dipl. mg. K. Medugorec
gočila, da bo uveljavil in razvijal svoje sposobnosti še naprej, istočasno pa ob zadovoljstvu pri delu dosegel dobre rezultate na delovnem mestu.
Omenil sem že, da ločimo več vrst sposobnosti, ki jih merimo z različnimi testi. Obstoja vrsta testov, ki merijo enake sposobnosti. Pri izbiri testov za zasedbo delovnih mest v računskih in planskih službah sem sodeloval tudi s strokovnjaki; skupaj smo predvsem ugotovili zahteve delovnih mest in izbrali ustrezne teste.
Po taki študiji smo prišli do zaključka, da moramo v našem primeru uporabiti predvsem take teste, ki bodo merili umske sposobnosti, merili znanje v računanju ter urnost in natančnost. Za nekatera delovna mesta bomo merili še spretnost prstov rok.
Pred testiranjem in po njem so posamezniki izražali nejevoljo ob takšnem postopku pri razporejanju na delovna mesta. Verjetno je temu vzrok nepoučenost in občutek »ogroženosti« posameznikov. Ker menim, da bo testni rezultat eden izmed kriterijev oziroma pogojev za zasedbo delovnega mesta, bi hotel poudariti, da moramo ločiti med osnovnim načelom in namenom tes.iranja v zahodnih industrijah in med našim samoupravnim. socialističnim. Dejstvo je, da uporabljajo v zahodnih industrijah testiranje kot sredstvo selekcije (odbiranja), pri nas pa je edini namen razporeditev vsakega delavca na tisto delovno mesto, ki mu bo ustrezalo.
V. Harmel.
Testiranje kadrov v računskih in planskih službah Bresta
Kaj pomeni kegljaški klub Brest?
Letos je minilo štiri leta, odkar so ustanovili kegljaški klub Brest. Razmeroma zelo kratka razvojna pot kegljaškega športa v Cerknici je klub pripeljala v vrh slovenskega in jugoslovanskega kegljaškega športa.
Misel o novem kegljišču se je porodila pri športnikih, ki so že do tedaj dosegali omembe vredne uspehe v kegljanju, ki so ga gojili v zasilnem lesenem kegljišču na .Rakeku. Na tem kegljišču so zrasli Mlakar, Steržaj, in pokojni Grom, člani državne reprezentance, ki je v svetovnem merilu na samem vrhu. Se posebej pa se je zavzel za graditev sedanjega Brestovega kegljišča pokojni Grom Leo. Okoli sebe je zbral nadarjene športnike, ki so s prostovoljnim delom postavili temelje sedanjemu kegljišču,
Trdo in naporno delo je kmalu rodilo sadove. Na kegljišču so se začeli zbirati stari in mladi in vsakdo je hotel pokazati svojo spretnost v podiranju kegljev. Toda brez treninga in učenja ni mogoče dosegati devetič, zato so se takoj lotili sistematične vzgoje kegljačev. Iz množice se je oblikovalo prvo in drugo moštvo, vsi ostali pa so bili razdeljeni v sekcije in tako ob strokovnem Gromovem vodstvu začeli svojo rekreacijo.
Prvo moštvo je že v prvem letu doseglo velik uspeh, ko se je uvrstilo med najboljša moštva ljubljanske lige. Naslednje leto je bil Brest že v slovenski ligi in pogosto sodeloval na prijateljskih tekmovanjih po Sloveniji in drugih republikah.
V pretekli tekmovalni sezoni so bili uspehi še večji, saj je bil klub v moštvenem tekmovanju v slovenski ligi četrti, v zvezni jugoslovanski ligi pa osmi, takoj za klubi, ki imajo že več kot tridesetletno tradicijo kot na preimer Triglav iz Kranja, Branik iz Maribora in Jesenice.
K tem uspehom lahko prištejemo še uvrstitve posameznikov in tekmovanja v parih za republiško in državno prvenstvo, kjer so bili posamezniki in pari spet med najboljšimi. Dokaz za uspešno delo kluba je tudi 9 osvojenih pokalov na različnih tekmovanjih med slovenskimi klubi, pa tudi rezultati v mednarodnih prijateljskih srečanjih z odličnimi klubi iz Vzhodne Nemčije in Češkoslovaške.
Omenjeni uspehi dokazujejo, da prizadevanja vodstva kluba niso bili zaman, prav tako tudi ne sredstva, ki jih je prispeval Brest. Podjetje namreč že od začetkov prispeva večino sredstev za normalno delo kluba.
Kegljaški klub Brest je po vsej Jugoslaviji, pa tudi že v tujini pojem za izredno nagli vzpon mladih in nadarjenih športnikov, ki so v tako kratkem času dosegli svoj sloves, istočasno pa ponesli Brestovo ime po vsej naši domovini in izven nje.
Ob pregledu doseženih uspehov si je klub zastavil tudi program za svoje prihodnje delo. V tekmovalni sezoni 1967/68 bodo sodelovali na vseh prvenstvenih tekmovanjih v republiškem in zveznem merilu, v načrtu pa je tudi deset prijateljskih srečanj v večjih slovenskih mestih. Pričakujejo tudi najmanj deset gostovanj drugih moštev na domačem kegljišču, med drugim tudi dveh klubov iz Češkoslovaške. Posebno pozornost pa bodo posvetili rekreacijskemu kegljanju. Poslali so že razpis vsem sindikalnim podružnicam, da je kegljišče 'štirikrat tedensko odprto za rekreacijsko kegljanje. Pri tem pa vodstvo kluba pričakuje pomoč sindikalne organizacije, ker bo le tako keglanje množično in bo vsakdo -imel možnost za rekreacijo, kar v Cerknici. močno pogrešamo.
Prepričan) smo, da bo množičnost vodila tudi športne uspehe, pričakujemo da bo sindikalna organizacija v Brestu in njegovi samoupravni organi še vnaprej pomagali pri športni aktivnosti kluba.
F. Tavzelj
Še ena športna organizacija na Brestu
Na pobudo sindikalnih podružnic v Tovarni pohištva v Cerknici in Tovarni lesnih izdelkov iz Sta-iega trga je bila v podjetju izvršena akcija za pridobitev simpatizerjev strelskega športa na Brestu.
Akcija je dobro uspela. Priglasilo se je 55 članov: iz TP Cerknica in TLI Stari trg po 19, iz Skupnih strokovnih služb 15 in iz Tovarne iverniti plošč 2.
Akcija ni uspela le v TP Martinjak in Bazenski žagi zaradi sla« bega interesa vodstva sindikata.
Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 22. 9. 1967, so izvolili vodstva novoformirane strelske družine »BREST. Družino sestavljajo sekcije iz poslovnih enot.
V	upravni odbor so izvolili: Janeza Kovačiča za predsednika, Jožeta Kebeta za namestnika in tehničnega organizatorja; Alojza Pirmana za tajnika, Alojza Kebeta za blagajnika, Slavka Jankoviča za orožarja, Tomaža. Kreka, Jožeta Jadriča in Marjana Kinka pa za člane.
Nadzorni odbor sestavljajo: Usenik ing. Vladimir je predsednik, Kočevar Jože in Škarja Anton sta člana.
V	disciplinsko komisijo pa so izvolili: Janeza Otoničarja, Staneta Zakrajška in Antona Piška,.
Na občnem zboru so med osta« lim sklenili, da Upravni odbor sestavi plan dela in finančni proračun takoj, ko bo sekcija registri« rana.
			HfL' j
,48	.»	f j||		j
i	K* Jtijf		
		ligflp	
Ekipa KK Brest s kegljaškima ekipama Spartak AZKG in Spartak -Dukla iz Prage iz ČSSR, kjer je bilo letos v juniju prijateljsko srečanje, KK Brest je na tem tekmovanju dosegel 1 mesto.
BRESTOV OBZORNIK GOSTUJE
Sklad Janeza Hribarja
Ob smrti narodnega heroja Janeza Hribarja je bila v Starem trgu žalna seja Občinskega združenja ZB Cerknica. Na seji so soglasno sprejeli predlog o ustanovitvi Sklada Janeza Hribarja. Sklad naj bi podeljeval štipendije posebno nadarjenim dijakom in študentom. Sredstva za sklad naj bi prispevale gospodarske in druge organizacije v cerkniški občini. O predlogu naj bi razpravljala Občinska skupščina Cerknica na svoji prvi seji.
Pobuda Občinskega združenja ZB je zanimiva, hkrati pa za področje cerkniške občine zelo pomembna. Mnogim gospodarskim in drugim organizacijam primanjkuje strokovnjakov; politika štipendiranja ni vsklajena; izbira štipendistov je pogosto neprimerna, največkrat je pogoj za dodelitev štipendije uspešno končan prvi letnik šole, kar pa je dijakom in študentom cerkniške občine zaradi slabših ekonomskih možnosti otež-kočeno. Še bi lahko naštevali problematiko štipendiranja, ker pa jo vsi dobro poznamo, bi se zadržal na predlogu o ustanovitvi Sklada Janeza Hribarja.
Menim, da bi moral imeti Sklad Janeza Hribarja dve nalogi: podeljevati štipendije in vsako leto podeljetavi priznanja občanom in organizacijam za posebne uspehe pri delu.
Sklad bi moral vsako leto razpisati natečaj za štipendije. Natečaj bi moral zajemati predvsem tiste študijske smeri, za katere v občini nimamo dovolj strokovnjakov. Tako bi v bližnji prihodnosti dali gospodarstvu potrebne strokovnjake, ki bi hkrati dobili tudi ustrezno zaposlitev. Izjemoma bi sklad podeljeval štipendije posebno nadarjenim prosilcem tudi za druge študijske smeri.
Izbira študentov bi morala temeljiti predvsem na sposobnostih, ekonomskih razmerah in študijskih uspehih prosilcev. Tako bi lahko reševali probleme otrok borcev NOB, ki jim je mnogokrat kljub sposobnostim zaradi težkih ekonomskih razmer v družini kasnejše šolanje onemogočeno. Vsi
štipendisti b,i se morali po končanem šolanju zaposliti v cerkniški občini ter stroki in organizaciji, ki bi jo določil sklad.
Verjetno bo največ težav ob ustanovitvi sklada zagotovitev potrebnih sredstev za štipendije. Sredstva za štipendije so sedaj na območju občine razdrobljena po gospodarskih organizacijah, ustanovah in družbeno političnih organizacijah. Vsaj del teh sredstev, ki jih sedaj trošimo za štipendiranje in izobraževanje, bi morali po skupnem dogovoru vseh organizacij vložiti v sklad. Z združitvijo sredstev v skladu bi dosegli smotrnejšo uporabo sredstev in politike štipendiranja bi temeljila na dejanskih potrebah po kadrih. V sklad bi poleg naštetih prispevali sredstva tudi občani.
Druga naloga sklada, ki je sicer predlog Občinskega združenja ZB ni omenil, pa je bila vzpodbujanje posameznikov, skupin in organizacij k ustvarjalnosti na njihovih delovnih področij. Sklad bi vsako leto podeljeval priznanja za izredne dosežke na družbenem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugih področjih. Tudi za to obliko dela bo sklad razpisal natečaj. Natečaj bi obsegal tista področja, ki so za življenje v občini še posebej pomembna in zanimiva.
Sklad bi s temi priznanji vzpodbujal k še plodnejšemu delu, prav tako pa bi javnost seznanjal o najnovejših dosežkih na območju občine. S podeljevanjem priznanj ob obletnici smrti recolucionarja in narodnega heroja Janeza Hribarja bi tudi najlepše počastili njegov spomin.
Da bi pobudo Občinskega združenja ZB o ustanovitvi Sklada Janeza Hribarja uresničili, moramo takoj pričeti z delom, saj je ustanovitev sklada stvar vseh nas, konferenca SZDL pa bi morala pripraviti ustrezne osnutke o namenu in poslovanju sklada ter pritegniti k razpravam vse delavce in družbeno politične organizacije v cerkniški občini.
V. Harmel
Konferenca ZK občine Cerknica
V začetku novembra je bil prvi sestanek novoizvoljenih članov občinske konference Zveze komunistov občine Cerknica. V razpravi, ki je sledila zelo izčrpnemu in konkretnemu referatu sekretarja občinskega komiteja, so ocenili dosedanje delo članov Zveze komunistov ter sprejeli smernice za prihodnje delo.
Ko smo ocenjevali gibanje gospodarstva v letu 1967, smo spoznali, da na splošno dosegamo boljše rezultate kot jih dosegajo v republiškem povprečju. Vendar so se tudi v naši občini že začela diferencirati podjetja na dobre in slabe. Predvsem je zaskrbljujoča delitev dohodka na osebne dohodke in sklade pri manjših podjetjih, ker del, namenjen za sklade, ne zagotavlja sredstev za razširjeno reprodukcijo. Nekatera izmed teh podjetij imajo pogoje za napredek, vendar manjka ponekod poslovne pobude, poslovne hrabrosti in razumevanja integracijskih procesov. Čutimo pa, da politično prepričanje o sodelovanju, integraciji in kooperaciji vse bolj zamenjuje ekonomska zainteresiranost proizvajalcev in spoznanje, da je le ob sodelovanju mogoče zvečati dohodke. Integracijo ne razumemo več kot fizično združitev podjetij, temveč kot nove oblike sodelovanja; združevanje in skupno vlaganje kapitala, skupni nastopi na domačih in tujih tržiščih, skupno načrtovanje razvoja itd. Ocenili smo, da občina kot celota in nekatera manjša podjetja nimajo realnih srednjeročnih programov razvoja in da jih bo potrebno čimprej izdelati.
Obrtna dejavnost je v naši ob-
čini slabo razvita. Slaba organizacija dela, slabi delovni odnosi in slaba poslovna pobuda so bili glavni vzroki, ki so privedli do likvidacije podjetja CENTER OBRTI Cerknica. Slabo je razvita predvsem uslužnostna obrt, medtem ko je gostinska in proizvodna obrt močno razvita in zlasti slednja nekje že prehaja v podjetništvo. Občinska politika bo moralla nuditi možnosti za večji razvoj uslužnostne obrti, istočasno pa bo morala ukrepati proti tistim, ki se bogate zaradi napak v sistemu, zaradi izkoriščanja delovne sile.
Samoupravni organi so se že tako uveljavili, da bo potrebno skrbeti predvsem za racionalno delovanje, kar pomeni, naj se sklepi samoupravnih organov sprejemajo na tisti ravni, ki je najbolj racionalna. Razmejiti pa bo potrebno tudi delo med nosilci samoupravnih pravic in strokovnimi službami. Sklenili smo, da bomo o teh vprašanjih organizirali posebno posvetovanje, ki naj odgovori na še nerazčiščena vpra-
^Govorili smo tudi o kadrovski politiki v občini, delu družbenih služb in se odločili, da podpremo prizadevanja za ustanovitev sklada JANEZA HRIBARJA.
Konferenca je razrešila komisijo in občinski komite ZK, sprejela Poslovnik občinske konference Zveze komunistov in njenih organov ter izvolila nov 11-članski komite. Za sekretarja občinskega komiteji je bil ponovno izbran tov. Tišler Jože, dosedanji sekretar občinskega komiteja.
F. Mele
Osvežilne pijače na delovnih mestih
KADROVSKE SPREMEMBE
od 1. 10 1967 do 31. 10. 1967
TP CERKNICA
PRIŠLI: Majer Nevenka — delavka, Modic Jože — delavec, Kovačič Franc — delavec, Žnidaršič Tončka — šivilja, Mahne Ivanka
—	delavka, Braniselj Toni — avtomehanik, Bavdek Anton — mizar.
ODŠLI: Urbas Andrej — upokojen.
TP MARTINJAK
PRIŠLI: Mišič Betka — delavka, Urbih Darinka — delavka, Levec Janez — delavec, Korče Franc
—	tapetnik, Muhič Vera — delavka, Žnidaršič Edo — krojač, Žnidaršič Ludvik — krojač, Mulec Helena — šivilja, Intihar Joža — delavka, Radojevič Miodrag —delavec, Lunka Jožefa — šivilja.
ODŠLI: Sušnjak Ratko — delavec, Modic Andrej — strojni ključavničar (oba v TLI — Stari trg).
TLI STARI TRG
PRIŠLI: Truden Janez — delavec, Baraga Franc — delavec, Mlakar Franc — delavec, Šega Silvester — delavec, Sušnjak Ratko
—	delavec, Modic Andrej — stroj, ključavničar.
ODŠLI: Grginčič Otilija je zaradi družinskih razmer ostala doma, Grl Drago pa se je zaposlil v drugi delovni organizaciji.
SKS CERKNICA
PRIŠLI: Usenik Nada — ekonomski tehnik, Opeka Anica — ekonomski tehnik.
DR CERKNICA
ODŠLI: Obreza Francka —upokojena.
Morda je naključje, da se je ravno za 20-letnico našega podjetja pojavila v poslovnih enotah novost, ki sicer ne vpliva neposredno na porast proizvodnje, prispeva pa k standardu naših delavcev.
Ideja o postavitvi avtomatov za prodajo osvežilnih pijač je vzniknila že lani. K dejanju nas je vzpodbujala misel, da na Zahodu ni to nič novega. In zakaj ne bi tega uredili tudi pri nas? Idejo smo predlagali podjetju Slovenija-vino, ki je pokazalo precejšnje zanimanje. V ta namen so odobrili
55.000	N dinarjev za nakup desetih prodajnih avtomatov, naše podjetje pa ustrezna devizna sredstva.
Sedaj je v naši tovarni, prvi v državi, deset prodajnih avtomatov, ki so razdeljeni po posameznih poslovnih enotah. TP Cerknica jih ima pet, TP Martinjak tri, Iverka Cerknica in TLI Stari trg pa po enega.
V prvih desetih dnevih so prodali 2000 steklenic osvežilne pijače.
Toliko je niso prodali v Cerknici ves mesec.
Glede na sezono in povečano izbiro (Slovenija-vino obljublja tudi limonado) bo v naslednjem letu
Sodelavec si bo hitro in poceni potešil žejo — tega se veseli tudi njegov delovni tovariš.
potrošnja še večja. Temu je vzrok tudi nizka cena pijače. V sedanji analizi poslovanja pa so ugotovili, da se precej steklenic izgubi. Slovenija vino je s sedanjo ceno ugodilo naši želji, če pa bo ta cena ostala, je v veliki meri odvisno tudi od nas samih. Zato bodo morale poslovne enote na uporabnike vplivati, da bodo prazne steklenice vračali na določeno mesto.
Zelja delavcev, da bi jim nudili s prodajnimi avtomati tudi hladna jedila, ni uresničljiva. Vendar je danes še mnogo prezgodaj za pisati o tem karkoli.
A. Markovčič
IN MEMORIAM
Sporočamo žalostno novico, da nas je po tragični smrti za vedno zapustil naš zvesti tovariš in sodelavec Tone GODESA.
Njegova življenjska pot in zavest dobrega delavca sta ga prepeljali med nas. Kljub temu, da je po svojih zmožnostih in znanju sodeloval med nami le malo časa je bil kot zvest tovariš zelo priljubljen, saj se je odlikoval z zavednostjo in delavnostjo, s čimer je dosti pripomogel k harmoničnemu vzdušju svoje ekonomske enote.
Tone, usoda je bila neusmiljena! Kruto je spoznanje, da si nas tako nenadoma zapustil, zato ti obljubljamo, da bo spomin nate vedno živ.
Kolektiv Iverkc
Likvidacija gostinskega podjetja
ZMAGOVITA EKIPA GASILSKEGA TEKMOVANJA NAGRAJENA
Iz devetmesečnega obračuna poslovanja gostinskega podjetja »GOSTINSTVO« Cerknica smo razbrali izgubo 16,8 milijonov S dinarjev. Izguba je nastala zato, ker so bili previsoki osebni dohodki, nepravilno ovrednotene zaloge in nepravilno knjižena embalaža.
Izguba se je pokazala ravno v času ko je »Gostinstvo« že bilo formalno združeno z podjetjem »Škocjan« Rakek. Vendar je bil med podjetjema za združevanje dogovor, da nobeno podjetje pred združitvijo ne sme imeti izgube. Ker je »Gostinstvo« imelo izgubo, »Škocjan« ni bil pripravljen prevzeti posledic, kar je v sedanjih pogojih gospodarjenja popolnoma razumljivo. Krivda za izgubo je v slabi organizaciji in nezainteresiranosti kadrov. Evidenca ni bila ažurna. Nepravilno vrednotenje embalaže in zalog je omogočilo prikrivanje dela izgube.
Tudi občinske družbenopolitične organizacije niso storile veliko, čeprav je Turistična zveza Cerknica v neki analizi že pred dvema letoma opozorila na resnost perspektivnega obstoja podjetja.
Kaj sedaj? Ali je izguba že konec polemike?
Menim, da je potrebno poiskati krivce za slabo poslovanje z družbenimi sredstvi in jih kaznovati, ker bo šele tako uveljav-
ljeno načelo osebne in kolektivne odgovornosti za gosodarjenje z družbenimi sredstvi.
B. Mišič
25 LET DELAVSKE ENOTNOSTI
Novembra bomo praznovali pomembna jubileja:
25-letnico slovenskih sindikatov in enak jubilej Delavske enotnosti.
Jubilejna številka Delavske enotnosti je izšla 25. novembra. V njej so v svojimi prispevki sodelovali tudi vidni predstavniki republiških organov in družbeno političnih organizacij. Obsegala je 24 časopisnih strani. Časopisno podjetje Delavska enotnost je z jubilejno številko pokazala, kakšno naj bo v prihodnje novo glasilo slovenskih sindikatov.
Menim, da je petindvajsetletnica Delavske enotnosti izredna priložnost za njeno popularizacijo med člani sindikata v kolektivu Brest. Potrebno bi bilo, da bi v prihodnje vse sindikalne podružnice povečale število naročnikov. Glasilo naj bi prejemali vsi člani odborov in samoupravnih organov pa tudi posamezniki bi se morali naročati v večjem številu.
Koordinacijski odbor sindikata je naročil jubilejno številko glasila Delavske enotnosti za vse člane kolektiva Brest in jo poslal vsem poslovnim enotam.
S, Lončar
V tednu požarne varnosti se je septembra 1967 industrijsko gasilsko društvo Tovarne pohištva Cerknica organiziralo tekmovanje gasilcev, na katerem so sodelovala moštva Marlesa iz Maribora, Stola iz Kamnika. Mebla iz Nove gorice in Bresta iz Cerknice.
Za tekmovanje so bile določene zahtevne discipline. Zmagalo je naše moštvo, v katerem so bili: Urbas Anton, Kos Stane, Braniselj Jože, Meden Franc, Dragolič Franc, Hrvatin Egidij, Zakrajšek Stane in Hren Janez.
Zaradi tega uspeha je Delavski svet Tovarne pohištva na seji 9. novembra 1967 nagradil moštvo s
150.000	S din.
Za ta uspeh naše ekipe je bilo potrebno veliko truda in vaj in žrtvovati veliko prostega časa. Vse te priprave pa so mnogo pripomogle, da bodo naši gasilci ob vsaki priložnosti pripravljeni za gašenje resničnih požarov'.
Brestov OBZORNIK — Glasilo kolektiva BREST CERKNICA Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar
Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel, Franc Hvala, Silva Iler-šič, Tone Kebe, Danilo Mlinar, Darja Petrič, Franc Tavželj, Dušan Trotovšek in ing. Vlado Usenik Tiska tiskarna CZP Kovečki tisk Kočevje