Izhajaj o vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer 3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani sredo augusta 1854 List 63 Od kmetijskih učilnic (Konec.) morajo v soli vsih tistih nepotrebnih oblik se učiti, ki niso za njih prihodnji stan. Nic pa se jim ne pové od tega, kar bo prihodnja gospodinja vediti mogla Ker se pa z majhnimi kmečkimi otroci ne more da bo zapopadla opravila v kuhinji, v mlečnici, na začeti km et ij ski nauk, je očitno, da perva pod- zelniku itd. u. ^ j.m tumaiu lama^aiu, ivaj laga kmetijskih učilnic morajo biti navadne ljudske je ogenj in kaj je gorkota: tisuč in tisuč dèrv sole po deželi. Da se pa vjemajo s prihodnjimi bi se prihranilo vsako leto, ki se zdaj potratijo na kmetijskimi učilnicami in jim tako rekoc pot pri- ognjiših, ker napčno mislijo, da že velik ogenj pravljajo, je treba, da so ljudske sole po kme- mora biti, ako se pristavi troje loncov;v plamen ^ 1 i I. ^ J -M rt A lr If n-M /I ťk «a n n li Cl n l ! "\T 1/11 11 O W) îol 11 A r» A Vk C\ #Y» A T» I" Pa nnnnwiA Ko se jim le enmalo razlagalo kaj tih veliko drugač, kakor ljudske sole, res, da ne gré tako ne nauk v rokodelskih rečéh branju so dan današnji, kmetijski nauk, ravno ali poduk v kuha mislijo ne pa gorkota! Ce hoćemo • • 1 V» I « , umno ljudstvo imeti, in po njem doseći sto in sto potrebnih poprav, moramo začeti v ljudskih šolah 9 UčtUiV V lUKUUCIMVlU ICI/CI», -- un puuua v |/um,uiiiii jjupav^ uiuiauiu /iai/tii v ij uuoiviii ouian , pisanju in posebno v rajtanju bi mogel se v teh pa se ne smé misliti, da branje, pisanje in veliko bolj ozirati na djanske potrebe kterih kmečka mladost v solo hodi 9 zavolj 9 izgledi vsi, s se 9 kterimi se mnogoverstni nauki razjasnujejo vedno mogli obraćati na vsakdanje življenje, v kte rajtanje je edíni namen otročje izreje, ampak ta nauk je le pripomoćek za dosego tistih ved zavolj kterih se brati, pisati in rajtati učimo" nost 9 Vsi učitelji, ki po kmetih otrokeučé, bi mogli J. »•*• VI v » 1 • « « • rem si bo prihodnji šolarček kruh služil. Od tega dobro poznati kmečko življenje in razmere njegove, prak tien ega ličenja so naše ljudske sole se de- jn kadar bojo kmetje zapopaďli dobiček z a četnih Iječ. Fellenburg govori o tem takole: Da otrok pazi na to, kar mu učitelj razlaga, ne smé biti, da sol 9 bojo kmalo zapopadli tudi kořist kmetijskih bi bili izgledi in naloge teški in zviti, ampak djan ski in resnični naj bojo, zakaj teške in zvite na loge niso za nićesa druzega, kakor da učitelj svojo vednost skazuje in dresuro nekterih bistroum niših učencov; za vse druge je pa to brez vsega učilnic. (Mitth. d. mâlir. LWG.) Gospodarske skušnje K is ali je sili skus a ti. prida zgtibljen čas. Lahko bi bilo cei semati Dobičkarij kazí na vec • v viz. ravno zem šolskih izffledov za učitelja sostaviti, iz kterega vsak ponarejeni jesih zdravju škodljiv, marsikteri bi se lahko za kmetijske opravila celega leta dajale učencom koristne naioge iz domaćega gospodarstva. Tako bi se naučil kmečki fant dobro rajtati, in kar se je naučil, bi mu bilo tudi v djanski prid. Otroci bojo potem raji v solo hodili in stariši jih bojo tudi pa je iz vina, sadja, žita in krompirja, iz sline Jesih se delà iskega cveta in še druzih reči. Da je oster, se mu prilivaj d n i n s k 9 raji v Šolo posiljali, ker bi se sami prepričali, « v ? % r da so dober kup in od kterih malo kapljic pa tudi španj ski že veliko izdá ; pridevajo se mu cesar se uce, m je to zares koristno otrokom, da učitelji niso péto kolo pri vozu, ktere le z ne voljo plačujejo. Učitelj bi bil tako prijatel otrok in prijatel vsih starišev, ki le iskrico dobre pameti imajo". Kako žalostno je, da večidel naših kmetov si tudi naj navadniših natornih prikazkov raz ložiti ne zna in ne more! Kar je člověku naj bližeje: pop 9 turs k pop in se druge pehtranove k s 1 i r kole Naj večkrat se priliva jesihu ali hud v majhno skled pu enmalo v stupo zdrobljenega kolikor ga na majhni konec i stavi na lonec. ITo se zve lahko ta enmalo jesiha in verzi k va-nj (toliko gré}; skledico po je na pol z vodo napolnj 9 m 9 n at or a z njenimi vsakdanjimi prikazki, — zemlja po kteri vsaki dan hodijo, — zrak, ki ga vsak trenutek v-se dihajo: vse to je našim kmetom ne znano in vendar bi jim tako potrebno bilo vediti! vse to na vročo peć. Kadar se je jesih skadil pa je to znam ostane cern nje, tanek kak Šolarji se učé od ptujih, daljnih dežel in Ijudstev, od ptujih žival in rastlin, česar kmalo pozabijo kar pa jim je naj bližje, česar potrebujejo vsaki da je hudičevo olje primešano jesihu. Ce je bil jesih s kako rečjo pobarvan, je ostanek ruja 9 dan 9 L* j I MJLM- J XV 11 MAI <£JJ \/ J VVUU1 |J V 11 V M MJ VJ V od tega pa ne vejo nič. Od tod pride ako se dolg • t • V _________JL men ali to pa ni hudičevo hudičevim oljem ponarejeni jesih ni zdrav, posebno pa škodje zobćm, ktere vživa 9 9 da razjejn scasoma cerne aredí kmetje ne razumejo natornih postav, po kterih kaka reč vrè, se kisa, gnjije 9 gori itd. 9 in vendar in k 9 rast se lahko to spozna, ker po takem Če pa ima jesih svojo moč od oštrih bi bilo vse to tako potrebno za kmeta, naj je vino rejec ali živinorejec ali navaden kmetovavec. Tudi na de kl et a, in česar one potrebujejo v vsakdanjem življenju, bi se moglo bolj gledati. jesihu cloveka znablj pek ali celo cele usta Težj je pa razločiti, če je vinskemu jesihu primesan kak drug jesih. Ce mu je primesan jesih LÍ51H, Se penî in gOmzji, ai\u ac u<» iv il i u itv wm ijv. ljarski jesih pa se razodeva po svojem okusu in duhu ako se na ktero rec Podiik ženskega spola pravi dr. S ch m i 11 h e n e r 9 je skor skoz in skoz napcen. Tudi kmečke dekleta 250 Zgodovinski ozir na razvitje moči in vpesanje ozmanskega (turškega) carstva v Europi do današnjih časov in do dose in nogo kasnili. Nato oštro govoril jim je Soliman iu karal jih britko. Razdražen je bii, da Karl V se cesarja in kralja imenovati podstopi danje entaljske vojske (Dalje.) cesar, in ta sem jaz u n Na zemlji je Ie ed rece Saltan » fadi se tvega y ali ne Doživela je tedaj sramoto Earopa, da ji je bila ve Karl imenovati kralja jeruzalemske ga vé, da jez sem vladar in kralj v Jeruzalemu tako brat Karla, Ferdinand, poveljnik Danaja, sa Ravno kralja ogerskega in českega, akoravno mora lika lepa deržava kos za kosom vzeta in trinoznernu Iz- imenuje lamu v last dana! Kako bi bilo zamoglo pri žalostném vediti, da ste te deželi moje. Kako se zamore nju kra stanja tedajne Europe pac drugači biti: kralji bojevali so lja imenovati, ko dal mu nisem dežel F na se zoper kralja ali zavoljo nasledstva vladarstvenega ali pa si razširiti svoje meje; delali so drugi velikaši ravno sproti ondi » ki se 1 & kralja francoskega imenuje, naj ostane da bo polomesec Francosko razsvetlil tako, in zdihovale so ljudstva pod dvojno stisko suznosti lezi unkraj solcnega zahoda in nadlog, dokler se spuntale niso in si prizadevale silni Vi drugi, ki ie miru site ker pro- > dam vam ga; ne na sedem, ampak na sedem jarm si otresti. Vojska Gvelfov in Gibilinov stiskala je sto let, ako ga sami ne spodkopljete. Sultan bode prija skoraj 300 let Nemško in Zgornjo-laško; nikjer ni bilo tel svojih prijatlov in sovražuik svojih sovražnikovl" miru in edinosti, povsod sovraštvo in razpor Uče nosti in umetnosti bežale so v samostane zakopat se v dosegli tem bili so poslanci zopet odpelj y in niso nic spanje mertvaško; komaj da so Medicei v Firencu za nje nekoliko skerbeli. Le neodvisna, mogočna in bogata Iju- pisali Ko cesarski poslanec prosi, da bi se pogovori za > zaverne mu veliki vezir: „to mar je le m dovlada beneška bila je edina podpora kersanstvu zoper mojemu gospodu; mi bomo vladarjem povedali silo Izlama, ki ni bil tako močen sam po sebi zavolj razpertije sveta. ampak odiočili smo vsacemu Tako obnašali so se poslanci pred tri sto leti la kaj * ob Brez overe širili so Muhamed II. in njegova na- času silne moči Turkov in slabosti kersanakih vlad, ki slednika Bajezid II. in Selim I. turško deržavo, od Savo třepetalo so v prahu pred Turkom! Od teh časov, hvala ----u.n„ —------ *" ^ ~..... — ~---— „-------7 - ------- - r - -- r----- r------------- in Donave v Europi do kaspiškega morja in perziskega Bogu! spremenilo se je mnogo; bomo vidili kako in » zaliva v Azii, in do mejnikov afrikanske puščave. Ko je pa Soliman I., najmogočniši turški car, po pridobitvi Egipta, cigavo pomocjo. Cez sto let terpela je med tem sila turška in ravno Korasana, Arabie in severnega afrikanskega pri- toliko časa je bilo treba, da se vlegel je strah med kri- morja do Tripolis-a, deržavo v Azii in Afriki naj bolj razsiril, oberne zopet svojo armado zoper Earopo. Vzroka za vojsko bilo ni treba; kar je on 9 mogočniši vladar treh delo v sveta, le zapovedal , naj ubo- stjani. Ime Turka bilo je strašilo mlađemu in starem« in ko se prikazala je repata zvezda v letu 1566, vpilo ^ y je vrazno ljudstvo po Europi, da to je znamnje turško šibe. Da so dosegli Turki tako visokost, bila je kriva gali so, in po ukazu Korana, meč zoper nevernike vedno neizrecena slabost europejskih deržav. Ker pa so Turki sukatí, se morala je vojaka iznova pričeti. povsod vse razdjali in niso skerbeli za ohranjenje in bla- Hipoma prispč S o l ima u s strašno vojsko pred Be- gor podjarmljenih dežel, je moralo začeti v krátkém vse li gr ad, vzame ga, in Turki se navalé v Srem, na Hor- razpadati, in ko nehal je meč razsajati, moralo se jo vaško in Ogersko. Urno skliče mladi ogerski kralj Lu- kmalo pokazati, da je turška deržava votla in puhla. devik II. svojo armado, pa Soliman ga zagrabi; Lu- Pod Solim an o m je moč Sultanov dospěla naj devik II., nadškof v Tamori in 20.000 Ogrov obleží na višjo stopnjo. Zđ pod njegovima naslednikoma, Seli bojnem polji pri Mohaču v letu 1526 in polomesec via- mom II. in Muradom IV. se kazal je razpad Turčije. dal je skoraj poldrugo stoletje od Bade doli po celi de- Ošabna in neskerbna v svoji domišiíi vživala sta vse želi. Tako bali so se sedaj Turka po Europi in tako slasti življenja in svojo moč zapravljala na sto viž. Ne- opešali so keršanski viadarji, da nemški cesar Karl V., mir iu ustaje v dezelah, razpori in kovarstva ministrov Franc I. kralj francoski 9 ogerski in češki kralj Ferdi- in druzih pervakov in razpori za cezarski preatol podko nand poljski kralj Sigismund, io samovladar Rusije Va- pali so cesarsko rodovino; po mnogih posamnih bojih U a mu , pv/ijOfv« »WMÍJ wi^ioiiiuuu, tu om I«» » ' ~ f"" ~ "--- ~ mu^iu p^«'««'" » « J zilej Ivanovic, poslali so skupej poslance do Solimana, dvignil se je sčasoma zaúp poprej boječih velikih deržav prav ponižno mirú prosit. Pač drugačno je bilo obnašanje teh poslancev ka Mozje kakor vojvoda Karl Lotrinški, mejni baden-ski grof Ludevik in poljski kralj Ivan Sobieski, potem kor tisto, ktero smo današnje dni doživeli. Sultan sam hrabri austrianaki vojskovodji Montekukuii, grof Vetereani poslancev sprejeti hotel ni, ampak keršanski grofi sve in Heister in pred vsimi žlahni vitez Ej °ren savojarski » V « tovavci in gospodi prositi so morali, da bi jih veliki ve- tepli so Turke v hudih bitvah , spoznavavsi svojo lastno zir Ibrahim sprejel, ki jih je še le potem, ko so sedem moc, in tako morala je slednjic oblediti luna pred novo- ur čakali, v predizbo pustil. Tu so morali poslanci v vstalim križem. eni versti s pripognjeno glavo pri vratih stati, v tem, Zugale so sicer veckrat se divje cete ; dvakrat ko je mogočni vezir tobak pil in na mehkih blazinah po- prispele so do Du naj a; pervikrat v letu 1529, mejni čival. Komaj začne cesarski poslanec govoriti, mulbra- grof Ludevik badenški jih pa kmalo odpodil je; al v drugo, him v besedo seže rekoč: „Ne tožite nas zavolj žalitve v letu 1683, bila je stiska velika. Od 10. julia do 12. mirú, ampak sramujte se sami pred svetom laatnih pre- septembra bil je Dunaj v naj večji nevarnoati in šestdeset pirov in vojsk, o vi kristjani! In preden priđete mojega dni upíralo se je Ie malo vojakov brezštevilnim turskim slavnega mana gospoda 9 velicega in srečnega sultana Soli- cetam. Ze globoko v mesto so podkope napravili Turki 9 > kterega naj Bog obvarje! miru prosit, storite mir mesto tako vzeti, ker ponovili so od zunaj štiriodvajset-med sabo in dajte eden druzemu dežele in zlato na- krat zastonj náskok. Neki pek čul je glasove ponoči pod zaj 5 ki ste obropali sebi in pa papežů a zemljo, kar povedal je nag lo. Tako odvernili so nevař Nato odpeljejo poslance in reče se jim, da morajo nost in mnogo Turkov končali v podkopih. Sedaj jim bolj ugodnega časa cakati, ako hočejo sultana viditi. Cez osem dní pustí jih sultan pred-se pride pomoč 9 12. septembra odprejo Dunajčani pomocní vojski vsacega sta peljala dva evnuha ali stražnika kakor jetnika pod pasho pred Solimana, pred kterim se je moral vsak več- karny, Ostrogon, Visegrád, Buda, Stolni Bđligrad, IVI> vrata. Vse se je mahoma obernilo, ko bi bil mignil. Pa krat do tal pripogniti. Potem so mu smeli še obleko hač in Salankamen bili so groza Turkom in Sava in Do 251 nova bila je zopet meja proti Tarčii. Vendar Saltan da so rusovske peči tolike koristi za gorkoto. Ce pri Mustafa, poslednji moćni vladar, pripelje se enkrat ar- nas le plamen kuri, dajo na Rusovskem derva v pečéh m a do na Ogersko in cesar Leopold I. pokliče se enkrat zgoréti, in če brezova debla tudi pokajo, daje kaj, ven v pomoc Přisel je, in pri Cent 11 sep dar niso njih peči od samega plamena razgrete. Potem tembra 1699 potolkel je celo tursko armado popolnoma se le, ko mesteje z » jusko (železno plošo) dobro tj in zdaj, pervikrat, tirjali so pogodbe pomirja k ani od Turkov. (Konec sledí.) Ozir po svetu zaprejo, začne gorkota od peči po izbi puhteti. Rusi vejo s kurjavo svojih peči prav umno v caker hoditi. Klea in lopate ne poznajo pri kurjavi; nobenega druzega orodja nimajo, kakor edino dolgo železno krivljo, s ktero oglje Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) vedno obracajo, mesajo, drobijo in ostale glavne k sebi pograbijo, da se bolj unamejo in več vročine dajo. V vsaki veliki hiši imajo po enega ali pa po dva kurjača ki nima ćeli dan nič druzega opraviti, kakor peči osker j Življenje v Petrogradu je tedej pozimi en dan tako bovati, derva nositi in za kurjavo pripravljati. Da imajo kakor drugi, naj sneg ali dež gré, naj zmerzuje ali ljudje^ zjutraj pri zajterku že gorke izbe, jim morajo južno vreme nastaja. Dan za dnevom pokajo brezove peči že pred dném zakurjene biti. Po navadi si pridan za dne- pravi kurjač že pred ta večer vse, kar za kurjavo po- mraz silen ali ne, in derva v peceh, naj je vom derčé sení po ulicah, neprenehoma se kuri v izbah trebujejo; brezovih derv naloží v peč, da se poeušé po ulicah, kamor se revni ljudjé gret hodijo. Ravno tako in jih zjutrej z boro vjem ali smerečjem podneti, ki ja- se tudi na ulicah blizo gledišč dostikrat kuri, kjer se mejo kmali puhteti. kocjazi in drugi ljudje ogreti zamorejo Le v neizreceno Lahko si po tem takem mislimo, koliko tuđi prosto hudem mrazu je, kakor povsod, tudi tukaj vse drugač. ljudstvo na Rusovskem peči obrajta. One so jim od — • —u—— ---1"1 — Wflúnřft nQÎ mašine, v kterih kuhaio. kurijo , kjer Ce «e sliši: „gorkomér je padel na 20 stopinj", zacnó vsega naj koristnise Okrog peci , v kterih kuhajo, imajo klopi kakor pri nas Petrogradčani glave kviško vzdigovati, po gorkoméru in pecejo gledati in stopinje šteti. Pri 23 do 24 stopnjah mraza se Rusi radi sedé pri peči grejejo, posebno ker se verne morajo policijski služabniki čuti, oficirji pa noč in dan ljudstva gorkoto in vse kar se ž njo veže, ravno tako na nogah biti in paziti, da kdo stražnikov in bučni- čislajo, kakor počitek in spanje. Veliko majhnih globin kov ne zaspi, in tistega, kterega spaje narajmajo brez in luknjic je v peč vdelanih, kamor devajo veliko svojih V • reći sušit 9 po i nji obešajo mokre nogovice in razne druge vsega usmiljenja kaznujejo, zakaj gorjé tistemu, kterega v tem času zaspanec premaga, — gotovo se nikdar več oblačila. Po pečéh imajo tudi postelje napravljene, ka zbudil ne bode. Pri 25. stopnji mraza prenehajo gle- mor hodijo v kožuhih zaviti radi in pogostoma polégat. dišča, ker ga no morejo ne igravci ne kocjazi prenesti. Pešci letajo ob takem času po Petrogradu, kakor da Jbi imeli Bog vé kakošne opravila, nagloma semtertje; sení pa, ktere vedno urno ferčé, derčé sedaj po cvile-ćem snegu, da se za njimi kadí. Jez ne vém, od kod to pride, da v Petrogradu 20 stopinj mraza veliko več Turškem. (Dalje sledi.) Cajnica mnogo vers tnih novic. Koran in ravnopravnost kristjanov na zdá i kakor pri nas. Ni ga člověka viditi s prostim Od bosniške meje se je pisalo v 9 i obrazom na ulicah; ampak vsak, kdor mora iz hiše iti si potegne kožuh čez glavo. Ob nos, ušesa ali oči priti ni kaj majhna reč, in će se zmerzlina na omenjenih delih obraza le količkaj občuti, se morajo berž poribati, sicer v ćlovek ob nje pride. Dostikrat se sliši, da potnik na uli Agram. Zeit." unidan sledece, kar nam priča, da tudi koran Turkov se da vleči na dve strani: Iz Carigrada je přišel v Bosno te dní neki EfFandi iz verste Ulemov. Med drugim nanese beseda, da se začnemo pogovarjati od ravnopravnosti kristjanov, in ko Turčinu jez rečem da to ne more biti > eah koga, ki ga sreća i nos I cc tako le ogovori: „Očka vas 9 da ter mu ga urno s snegom pomane. Z ocrni ni to liko opraviti, zato ker jim trepavnice pogostoma zamer-znejo. In marsikdo buti z zamerznjenimi očmi proti kakim hišnim vratam, ter poprosi, da bi ga va-njo vzeli, dokler se mu pogled otaja. Mraz v Petrogradu je veliko hujši, kakor pri nas kadaj kristjani na Turškem ravno tište pravíce vživali kot Turki sami, ker je koran zoper to, — mi Eifendi odgovori: da ravno koran ravnopravnost zapoveduje. Ko vidi, da sem ne-veren Tomaž, mi začne iz korana to dokazovati, rekoč: V koranu govori profet Mahomed takole: „Jez sem s sinom Marije pervi med ćloveki; mi smo otroci enega 9 pa tudi Petrogradčani ga, kakor vse severne ljudstva jy tem" tudi bolj občutijo, kakor druge ljudstva. Vsi ptujci očeta in med menoj in Jezusom ni nobenega profeta a 9 kakor tudi Italiani, Spanjci in Francozi so veliko bolj pre-derzni in manj mehkužni od Petrogradčanov. Rokovice » mi rece Eifendi „spozna Mahomed 9 da kakor on je tudi Jezus od Boga poslan, in da tudi nje-gova vera je božja vera, potem takem je tedaj izrečeno da tišti, ki na Kristusa verjejo, imajo ravno take pra- 9 nosimo pri nas zastran lispa,^ na Rusovskem jih mora V1'ce kakor tj8ti, ki verjejo na Mahomeda". To je po govori Ef- vsak imeti, da ga grejejo, še celo kmeta pri drevésu ne bos narajmal brez njih. Tukaj so ljudjé zapaženi s drugi strani korana pasovi, kožuhi, suknom se pri nas le poredkoma vidi. in drugo kosmato odejo > kar Kar rusovske peći zadene, so tako popolnoma na Iz rejene, da si ljudje nič boljših izmisliti nemorejo. kahel so sostavljene, po kterih se gorkota dolgo gori in doli vije tako, da dostikrat dolgost od 100 čevljev pre seže, preden se v dimnik zgubi. Ako se ravno rusovska peć memo naše železne, ki je v enem hipu razbe-Jjena, prav počasi razgreje, ostane pa veliko delj gorka od naše; če se le enkrat dobro zapali, ostane celi dan terjeno tudi na neki fendi na dalje — kjer je govorjenje od poslednje sodbe ; tam stojí: „Glas sodbe bo klical: Vsako ljudstvo naj gré za Bogom, ki ga je molilo, in one bojo gospod Boga na sodni dan gledale od obličja do obličja; tišti pa, ki zraven Boga še malike molijo, bojo pahnjeni v večen ogenj Effeudi mi dokazuje, da pod neverniki, zoper ktere so poslednje strašne besede obernjene, Mahomed ni zapo-padel spoznovavcev Kristusove vere, ki je sin Marije, ampak malikovavce". I kri- Tako je razkladal Turčin nam ravnopravnost vroca. V Petrogradu kurijo večidel le z brezovim le som, ker je nar bolj po ceni, in brezovo oglje tudi delj časa terpi, kakor pa jelovo. In ravno dobro ogelje stori, stjanov po koranu. Čuda je korana razumeli tako! le to, da Turki dosihmal niso Novičar iz austrianskih krajev železnice pri kolodvora na Lazab blizo njegove dois Ljubljane. Zahvalno pismo Njih c. k. apost. maćije in na mestu, kjer je začel svoj višji poklic, veličanstva o zadevah poslednje nabere vojaških novincov, Tu se bojo spomnili njega domaći in ptujci, ki ee bojo ki smo ga v zadnjem listu omenili, se od besede do be- memo vozili. Naj bi gosp. vodja, ki je to blago misel sede takole glasi: Dragi baron Đacb! Iz naznanil, ki so Mi bile predložene zastran izpeljave, ktero sem bil pismeno 15. dan iznova sprozil, se lotil tega pocetja, h kteremu bo go tovo vsak domorodec z m pripomogel i Novičar iz mnogih krajev žavni Do 5. tege mesca je bilo maja t. 1. zavoljo nabere 95.000 vojaških novincov ukaza!, sem s posebno zadovoljnostjo zvedil, da je ljudstvo po vsih krajih Mojega cesarstva s hvalevredno priprav-nostjo in resnično vdanostjo dopolnilo, kar je zavolj sila kev v Marija-Celju z 12.000 V «1 I 1 • ^ • 1 I 1 • I 1 i I 1 • § i • m m « « » ¥ ze 300 milionov za der zajém podpisanih, med temi je tudi romarska cer Po ukazu minister važnih okoljsin treba bilo ukazati; vradnije pa i e to izpeljavo pecale, so z marljivostjo in urnostjo do versile svoje naloge. ki so se skem se ima na coin i j ah razun colníne tudi plačilo za vago i pečate in cedulje v srebru odrajtovati. Konec unega mesca se je tertja bolezen po južnih Tirolih zlo stih To Mi je nov dokaz udanosti inpokorsineMojih zve- razsirila; vsi pomočki, jo ustaviti, niso pomagali nić. serce Mi veleva, da jim zato Svojo Zavolj zmiraj huje goveje kuge v Valahii je austrian • Ve i m V , i m . . m - mm V « podloznikov, in popolno zadovoljnost in zivo hvaleznost razodenem. Torej Vam na znanje dati. naročim ska vlada ukazala vlasko mejo goveji živini to Moje laetnoroćno pismo sploh polnoma zapreti. zopet po Rusovska armada je 1. dan t. m. Dunaj 28. julia 1854. Iz Ljubljane. Po navadi je dalo c. k. vodstvo gimnazija Inih, pa tudi c. k. vodstvo realnih sol konec leta letopis (^Jahresbericht) na svetio, v kterem se razglasujejo mnogotere šolske zadeve. Zraven tega je natisnjen vsako leto še poseben podučen sostavek, ki ga spisuje ali vodja ali kak učenik. V letopisu gimnazialnem beremo letos od gosp. prof. dr. Mitteis-a spisano razlago meteorologičnih rajd („uber meteorologische Linien"), po kterih se kraji in dežele, ki imajo enako podnebje in gorkotne iu zjutraj ob štirih Bukurešt zapustila. Ko se je 31. ju-Franc Jožef l./r. lia vojskovodja Goršakov od zbranih Boljarjev poslovil 9 se je zahvalil za sprejem rusovske armade (lansko leto ravno ob tem času), je priporočal 30 hudo bolnih, ki jih je tu popustiti mogel, in je rekel, da le vojska tako nanaša, da zapusti Valahijo, kamor ee bo morebiti spet vernil pred kakor kdo misli. Knez Kantakuzeno je berž kot namestnik poprejšnega domaćega kneza Stirbey-a začasno vladařstvo prevzel in od Omer-pašata pismo přejel, naj v mestu preskerbi za 12.000 vojakov staza 20.000 pa, ki bojo zunaj mesta pod niše in živeža 5 vremenske rezmere, vsakemu umevno pred oči stav ljajo. Iz tega vidimo, da po 131etnih skušnjah je srednja gorkota v Ljubljani nekaj čez 8 stopinj po Ro-mirjevem gorkomern (+ 8. 4° R.) , spomladi namreč ^ čez 7 stop. C+7. 2° R.), poleti čez 15 stop. (+ 15. 3© je v vse™ okolî 80.000 mož na vlaški zemlji; posamne čete so že ponoći od 1. do 2. tega mesca milim nebom ostali, kruha in mesa. Zraven tega je dal po celi deželi razglasiti, da Turki na vlaški zemlji ne bojo vojske začeli z Rusi, da se tedaj nimajo bati voj-skinih nadlog. Turška armada maršira od 3 strani naprej: od Kalugerene, Rusevede in Oltenice; do 7° R.), jeseni čez 8 stop. (4- 8. 9° R.) , pozimi pa čez 2 stop. (+ 2. 6° R.) Ker je tedaj poleti gorkota precej velika, pozimi pa mraz ne prevelik, zamore bile le 3 ure od Bukurešta. Iz Oršove od 29. juli se piše, da poleg erdeljske meje na ljublj. poiji vse dobro rasti. Laški sadeži scer pod milim nebom ne morejo pleniti, ker taki potrebujejo 10 do 18 stopinj srednje gorkote, vendar zamore že žlahni kostanj (matun) se dobro obnašati, ki le enmalo čez 7 stop. srednje gorkote potřebuje. Za vse žlahno sadje in žita pa je gorkote dovelj in tudi terta bi utegnila i nič V ze nekoliko dní ne rusovske armade, ktera hitro maršira v Rim 10 milj spod Fokšana, kjer se bo zbrala v ve stoji nik, likem taborišču. Zadnje dní preteklega mesca je razglasila turška vlada ukaz, po kterem morajo vsi za orožje g rojzdje dobro zoriti, ker vino srednje gorkote čez leto le 71/o° R. in 14.4° R. srednje poletinske gorkote potřebuj e, ako bi v Ljubljani toliko megle ne bilo, ktera ovéra sončne žarke, da ne morejo dovelj prekuhati sladkora v grojzdih. Ker je tudi vlažnosti dovelj v Ljubljani tudi ta veliko primore rastlinju. V letopieu realnih sol z veseljem nahajamo živ-ljenjopis našega rojaka barona Vega-ta, ki zavolj pripravni moški na vojsko iti ; tudi franeoski in angleški voj-skovodji terjajo še več vojakov. Tim većjim vojskinim pripravam nasproti pa je pruska vlada ukazala ustaviti nakupovanje vojaških konj. se sliši od 31. julia, da so iz Sebastopola Iz 0 d e s e V ze > vidili angleško-francoske barke z mnogimi ladjami za transport angleške, franeoske in turške armade, ki ima Kri meo bark in Sebastopol napasti z 80—100.000 vojaki. dan t. m. je začelo 12 vojnih angleško-franeoskih in čeravno sin njegove učenosti slovi po celem svetu, revnih kmečkih starišev iz Za go ríce Moravške fare, jo je bil tako delječ prinesel, da je bil oberstlajtnant v topnicarskem polku, postavljen z imenitnim viteškim redom Marije Terezije in povzdignjen v žlahni stan barona. Vse to je dosegel borni rVehovčev Juri44 iz Za-gorice le s svojo bistroumno glavíco in po svojih lastnih streljati na Degerby, kiso v 7 urah vzele to terdnjavo. Da bi bile pa zedinjene barke že tudi Bomarsund v svojo pest dobile, ni res. Kolera razsaja v Galipolř 9 Vami in Smirni hudo in naj huje med Francozi. — Maršal Espartero je s tako slovesnostjo v Mad ri d u spre-jeman bil, kakoršne nihće ne pomni. Tudi 0' Done la so tišti dan željno prićakovali. Kraljica je razglasiti dala nagovor na španjsko ljudstvo, v kterem obžaluje 9 zaslugah. S tak im rojakom se smé domovina naša pač ponašati, in ker je svetu premalo znano, da je Vega bilKrajnec, in ker v resnici zasluži, da se mu postavi v domovini njegovi spominek, je po nasvetu častitega pisatelja tega življenjopisa, vodja realnih šol gospoda Pe-ternela, zares zadnji čas, da ne odlašamo dalje te ker je da so jo slabi svetovavci zapeljali, da ni slišala resnice in potréb svojega ljudstva; zdaj pa, ko je zvedila resnico, mora vse drugaći biti, da se ljubezen in zaupanje spet verne v serca vsih. Po vredništv gosp. Jakob V V • / iz V e p Verli podpornik našega slovstva so nam slovnik slovensko , ki so jo večkrat od starih Vepri dolžnosti do sebe in dorajncega; ampak da mu ravno letos sto let po njegovem rojstvu preteklo AU1C W|aB1. 1%(Jlllu „, napravimo spodoben spominek, ki bi naj bolje stal poleg lepa za lepo drobtinčico nemški poslovici : „Wem Gott gibt ein Amtu &c. mocno podobno lčanov ćuli in se ta- kole glasi : Kemu Bog da m i m d i pom iu Hvala Odgovorni vrednik: Dr• Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.