Ji. .2W^ Ji-
PoMtnteuta številka stane 2 kroni.
Naročnina listu: Celo leto 35 din., pol leta IB ctin., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: ©dto leto 65 din. Inserat! ali oznanila se naračunajo po dogovoru; pri večkratnem htseriranju primeren popust Upravništvo «prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
FRAZA
NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
Poštnina v državi SHS psvisliraat.
»Straža* Izhaja v pondeljek, sredo in petak Uredništvo in upravništvo je v Maritane Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvo« m more govoriti vsak dan samo od 11. de 12. ure ; dopoldne. Rokopisi se ne vra&dc Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113.
413. štev.
Maptbop, da« IO. appiia 1839,
ljetnih X1Y.
Povišanje kraljeve civilne liste.
Beograjski «Balkan«, oficijelno glasilo radikalne stran fce, zlasti pa trobilo Velizar Jankovičeve šovinistične skupine, piše v prilog povišanja kraljeve civilne liste, po kateri ostane kralju za osebne potrebe dnevno nad dve Jtretjini milijonov, ali letno nad 240 milijonov kron. «Balkan« št. 93 piše:
«Naš ljubljeni mladi kralj Aleksandar je siromašen človek. Nima nikakega posestva ali imetja. Niti on, niti anjegovi starši niso imeli toliko, da bi ga prehranili, ker so vse svoje energije vse življenje trošili za splošni narodni blagor. Kralj živi samo od svoje plače, od svoje civilne liste. On lahko mimo reče, da nima niti pednja zemlje pod nebom «Jugoslavije«. Gospod Svetozar Pribičevič je veli fc{> večji kavalir! Medtem ko lahko Svetozar z enim samim pritiskom na električni gumb. mobilizira mnogoštevilne strankarske in «izvozničarske fondove«, ki mu omogoču-jejo podeljevanje «štipendijev« na desno in levo, mora naš mladi kralj, ob vsaki priliki, kadar hoče solzo siromaka izbrisati, apelirati edino le na svoj žep. Kralj je reprezentant svojega dostojanstva, naroda in države. Njegova vrata morajo biti vedno odprta vsem, brez razlike strank, ki ljubijo očetnjavo, vsem, naj so si bogatini ali siromaki.
Oni so del njegovega naroda, oni so narejdna zavednost sama, kajti zavednost je vsebovana samo v poštenosti in rodoljubju. On (kralj) jih ne sme odbijati. On tudi nikogar ne odbija, nikakor pa tistih, Id dobro želijo, dobro hočejo, dobro služijo in delajo, čeprav imajo nizke naslove in prazne žepe. On jih zato ne odbija, ker ima plemenito srce in ker le predobro pojmuje dostojanstvo poglavarja države. Takega vladarja mora narod gmotno podpirati in mu omogočiti kraljevsko življenje. Institucija in njene koristi (v tem slučaju gre za monarhijo) se ne morejo meriti z izdatki, ki se zanjo potrošijo. Nam je naš kralj potreben, ker simbolizira narodno in državno edin-Stvo, ker je nosilec našega slavnega narodnega imena, nagega v celem svetu priznanega poštenja, a za slavo 'in poštenje ni nobena žrtev predraga.
Kraljevska vlada, ki je vse to vpoštevala, je po eno-dušnem sklepu vseh svojih članov predložila parlamentu zakonski predlog o povišanju kraljeve civilne liste. Vladin predlog je izzval v celokupni javnosti popolno odobravanje. V tako upravičenem predlogu, ki združuje vsa čuvstvovanja našega naroda, naj nihče ne kvari divne harmonijel Ako se je v teh treh in pol letih v tej državi lahko nasitilo vse povprek, napolnili žepi raznih narodnih pijavk, povišali razni špekulanti v multimilijonar-je in visoke oblastnike, potem je Bogu in narodu drago in milo : da naš mladi in ljubljeni kralj, zmagovalec z Rudnika in Kajmakčalana, nosilec mučeniškega križa na naši albanski Golgoti (kaj pa invalidi, vdove in sirote? op. uredn.), vitez in junak, tovariš vseh naših vojakov in vojnih mučenikov, pravi narodni kralj, dobi ono častno nagrado in plačo, ki mu omogočuje kraljevsko življenje, dostojno reprezentanco naroda, kakor to zaslužuje narodni ponos, narodna čast, moč in ugled naše velike in ujedinjene države«.
•Kako «popolno odobravanje« je izzval vladni predlog, se vidi že v tem, da celo predsednik finančnega odbora ni bil zadovoljen s civilno listo, ker vidi njene posledice v že itak neznosnih davkih. «Balkan« označuje vse, kar je proti z — «demagogijo«. — Njegovi izrodki so seveda sveti, bomo videli, kaj še bo. Toliko opevano skromnost in celo «revščino« na dvoru pa že v drugem svojem članku iste številke nehote pobija, kjer pravi, da je bila celo rumunska kraljica iznenađena, ko je ogledovala novi dvorec ter videla «šestdeset i nekoliko« razkošno opremljenih oddelkov.
Proti takim in podobnim glasovom za beograjske šoviniste in politike merodajnega glasila je opozicija pri glasovanju glede civilne liste seveda propadla. Glasovalna mašina na skupščinski seji dne 6. t, m. je imenitno poslovala kot po navadi in — 240 milijonska, zdravo- in domače-valutna kraljeva civilna lista je bila sprejeta. — Proti so govorili dr. Šimrak v imenu Jugoslovanskega kluba, zemljoradnik Lazič, republikanec Djonovič, socijalist Golouh in narodni socijalist Deržič.
Vsi so zahtevali skromnost tudi za dvor, ko mora narod životariti v tako strašni bedi, pa vse zastonj — «Ballian« je rekel, Pašič je rekel in kraljeva civilna lista se mora sprejeti, če tudi bo radi nje nastopilo—- 1ÓO odstotno zvišanje zemljiškega davka, kakor je dan poprej sam predsednik finančnega odbora dr. Veljkovič napovedal
Za konec še nekaj citatov iz treznih, kulturnih listov, da čitatelji vidijo, koliko dobrih nasvetov, pametnih in .iskrenih misli pade pri današnjem političnem kurzu v vodo.
Protičev «Radikal« pravi, «-- — da se čini, kao da Kruna ni sama ne vidi zlo, koje nas davi, nego misli sanno na sebe i svoje materijelne potrebe i interese«.
Nadalje pa v isti številki : (štev. 143 od 4, t. m.) — «Zato moremo in moramo reči, da se je malokatera vlada v malokateri dobi znala tako zaleteti in pokazati toliko cinizma. Najhujše pa je, da je vse to v toliko nevarno, v kolikor je tudi žalostno!«-----
«Slob. Tribuna« št. 153, od 6. t. m. : «Za politiko, za partijo, za policijo, za reprezentanco, za to, kar je oblast in sila, — za vse to je vsega dovolj, vse se najde, in vse se izda. Za to pa, kar je temelj vsega, za pravico in postavo, pa ni in ni, ne more se najti in tu se varčuje. — Nimamo pirav nič proti veselju kraljeve ženitbe ali proti slovesnemu kronanju; prav nič proti temu, če se ministri pošteno plačajo, če se dnevnice vsled prave potrebe povišajo, ali ne samo nam, temveč vsakemu, a narodnim masam še največ pade v oči in na srce ter razburja kri ne-rmerje v brigi za velikansko povišanje kraljevske civilne Kste/ silne izdatke za dvor, za parade, sprejeme, za mi-
nistrske plače in poslaniške doklade proti strahovitemu stanju naših železnic, sramotnemu potikanju naših železničarjev po vagonih, proti bedi našega delavstva in naših invalidov in končno proti položaju dalmatinskih sodnikov, ki hočejo zapustiti službo, ker se nočejo prodati korupciji in krivičnemu postopanju zavoljo s^oje in obiteljske prehrane. — To nerazmerje bije v obraz našo celo politiko ter nas slabi in diskreditira.
Brez pravice in postave se ne zida trajnost, z igrami in paradami se ne utešijo lačni narodi, na bajonetih se ne sedi udobno. Na dobri volji vseh državljanov se gradijo močne države, s pravico in pravilnostjo se ljudje tudi v pomanjkanju zadovoljujejo in ljubezen z zaupanjem v pravico je najboljša in najcenejša vojska in po-t licija«.
Članek, iz katerega je citat, je nastal vsled žalostnega dejstva, da v Dalmaciji nasilje spodriva pravno pojmovanje ter podi poštene sodnike in da pri strašni lakoti ubogega naroda oblastniki nekaterih mest izdajajo milijone za parade povodom kraljeve ženitbe in sprejemov. Dubrovnik daje 20, Split pa 14 milijonov kron.
Kaj bo z muslimani?
Sarajevo, 4. aprila 1922.
Razcep v Muslimanskem klubu je vzbudil v jugoslovanski politični areni dokaj zanimanja. Muslimanski klub v beograjskem parlamentu stoji danes v dveh enakomoč-nih grupah. A drugače je med muslimanskimi birači — (volilci).	-j
Mehmed Spaho, mladi in simpatični voditelj muslimanske avtonomistične grupe prireja po celi Bosni shode in sestanke. Vidi se, da ima Spaho za seboj ogromno večino muslimanov, posebno mladih in manjpremožnih. Stari konservativci stojijo na strani centralistov. S sigurnostjo se lahko računa, da bo Spahova grupa popolnoma premagala centralistično Karamehmedovičevo grupo. — Obe grupi se razlikujeta tudi v tem, da je Spahova izrazito hrvatska, a Karamehmedovičeva pa cinca bolj s Srbi.
Zanimivo je, da prevladuje v Spahovi grupi tiaziran-je, da je treba iti s Slovenci v svrho dosega avtonomije in da je ob enem treba iskati vezi z Radičem odnosno z bloKOm. Spaho pričakuje, da bo Radič po bodočih volitvah dospel v Beograd in da je treba za to dobo pripravljati teren. Nekaj Spahovih , 'rganizatorjev je odšlo že v Makedonijo in Staro Srbijo, da organizira tamošnje Muslimane v avtonomistični stranki.
Te dni se je po Sarajevu raznesla vest, da je Radič s celim blokom pristal na avtonomističen program. Tem vestem ne verjamemo v celoti, a gotovo je, da je Radič že začel korigirati svoj program in se dejanski približuje avtonomiji.
Druga zanimivost iz naše Bosne pa je, da je med Hrvati in Srbi nastalo tako nasprotstvo, da je vsako medsebojno občevanje prenehalo. Napetost je velika. Le mala iskra in bati se je, da bukne med obema grupama do velikega požara. Take so prilike v Bosni. Muslimani igrajo sedaj v tej zakulisni igri največjo vlogo.
Zbor muslimanske politične organizacije, ki se bo obdržal 14. t. m. v Sarajevu, bo dokaj razčistil te razmere. Nas Slovence ta borba med bosanskimi centralisti in avtonomisti vrlo dobro zanima. Eno je gotovo : Avtonomistična misel pridobiva ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Hrvatski, Bosni, Vojvodini in Makedoniji.
Kako se uporablja državno
DOSOlilO?
(Iz govora poslanca dr. Hohnjeca v seji narodne skupščine, 5. aprila 1922).
Gospodje poslanci! Predlog zakona o izpremembi z zakonu o 7 odstot. investicijskem posojilu je za nas nesprejemljiv, nesprejemljiv radi tega, ker izpreminja bistvene pogoje investicijskega posojila. Med bistvene pogoje investicijskega posojila spada tudi njegov namen. Namen, ki ga je imelo to posojilo, je bil, da se dobi od naroda potrebni denar, za zgradbo novih železnic, cest, mostov, pristanišč itd. Gospodje! Mi imamo projektirane razne nove železniške proge. Naš narod — da se omejim na Slovenijo in sosedne pokrajine — zahteva železniško zvezo med Mursko Soboto in Ormožem, Ta železniška proga nam je obljubljena, je že . projektirana in trasirana, a graditi se ne more, ker ni denarja.
Istotako zahtevam, da se zgradi železniška zveza med Rogatcem in Krapino, ki bi vezala Štajersko in Hrvatsko. Ta proga bi bila čisto kratka -— nekaj nad 10 km — a se vendar ne zgradi. Prejšnja monarhija lega ni hotela storiti iz državnopravnih razlogov, ker ni hotela, da bi bile naše slovenske in hrvatske zemlje direktno zvezane. Toda tudi sedaj naša država noče graditi te prepotrebne proge, ker ni denarja.
Mi zahtevamo dalje .železnico ob Sotli. Ta železnica je krvavo potrebna za Slovenijo in za Hrvatsko. Bila nam je obljubljena že v bivši monarhiji, vsa proga je bila že preiskana in projekti so bili gotovi, a se niso izvršili, ker so se Nemci in Madžari protivili iz državnopravnih razlogov.
Potreba je, direktna zveza Kranjske z Jadranskim morjem, treba je tudi .novih železnic v Liki, Dalmaciji, Srbiji itd. Treba je graditi nove ceste in mostove. Jaz sent v imenu svojih volilcev večkrat zahteval, naj se zgradi potrebni novi most preko Savinje pri Št. Petru v Sa v. dolini, ki se hoče zrušiti. Če Savinja naraste, je nevarnost, da se most podere. Toda reklo se je : ni materijalnih sredstev, mi ne moremo postaviti v budget graditve novega
mostu. Isto velja o mostu, ki bi se moral graditi preko Drave pri Sv. Martinu pri Vurbergu v okolici Maribora, ki je neobhodno potreben.
Gospodje! Mi nimamo pristanišč. Pristanišča, ki so nam na razpolago, so v takem stanju, da ne odgovarjajo svoji nalogi.
Za take in slične stvari bi se moral porabiti denar, ki ga je dal narod državi v obliki investicijskega posojila To se je narodu obljubilo, in v ta namen je dal narod svoj denar. Sedaj se pa stvar, ki je bila določena kot bistven namen, spremeni. Sedaj se hoče kar na enkrat porabiti ta denar za popravo vagonov, za popravo lokomotiv, za nakup novih pragov, za zgradbo novih poslopij za osobje itd. To so stvari, ki so potrebne, kakor rad priznavam, in jaz nimam ničesar proti temu, da se vse to stori. Pač pa moram protestirati, proti temu, da se porabi kredit iz prinosa investicijskega posojila za popravo starih stvari.
Kako stojimo mi pred narodom? Država je, ko je razpisala investicijsko posojilo, napravila nekak dogovor, med seboj in med narodom : ti mi daš denar, jaz pa hočem denar porabiti za investicije, ne za popravo vagonov in lokomotiv, ne za nabavo novih pragov, ampak za gradnjo železnic, poti, mostov, pristanišč itd. država in njeni zastopniki so prevzeli moralno obveznost proti na-rđu, da bodo njegov denar porabili za to, za kar je bilo posojilo razpisano.
Gospodje! Kako bodete ta denar, ki ga hočete vzeti-iz prinosa investicijskega posojila, zopet vrnili prvotnemu namenu? To ni mogoče. To bi bilo mogoče samo potom novega posojila. Kakšno zaupanje more imeti narod do vas pri novem posojilu, da bodete vi posojilo v resnici tako porabili, kakor bodete obljubljali? To je tista velika in važna moralna stran tega vprašanja, katero je treba posebej naglašati in katero moramo zlasti upoštevati.
To so razlogi, iz katerih bo naš khib glasoval proti predloženemu zakonu o izpremembi zakona o porabi prinosa investicijskega posojila.
Železničarsko „pradmestie“.
Zagrebški «Jutarnji list« prinaša skico in zanimiv opis zagrebškega železničarskega «Viertel-a«, ki je pravi škandal za našo upravo in verna slika njene «socijalne politike«. Potniki, ki pridejo v Zagreb, imajo takoj izza. Savskega mostu priliko, da vidijo in občudujejo, kako skrbi država za svoje uslužbence. Cele vrste iz orometa izločenih vagonov stoje med Savsko cesto in med državnim kolodvorom ob progi ter tvorijo nekako naselbino, od približno 500 prebivalcev. To je po treh letih od od «osvobojenja«. Država še ni vtegnila spraviti železničarjev pod pošteno streho, menda zato, ker se ima samo njim zahvaliti, da zanemarjen in slab promet še ni popolnoma propadel. To «predmestje« nudi po zimi zelo žalostno sliko, po leti pa žene nanosijo cvetja in možje si z nekakimi utami in «balkoni« popravljajo človek«! nevredna bivališča. V teh vagonih je vedno neznosno : po zimi zelo mrzlo, po leti zelo vroče. Po zimi ni mogoče razgreti špranjastih prostorov v teh starih vagonih, po leti pa, ko žge in pripeka solnce, ni nikjer hlada in sence. Od dela izmučen delavec zleze pod vagon, tu mu je edina senca za počitek. Drva se težko dobijo in še težje je z vodo. Daleč je od nje in še dosti se je ne dobi. — Otroci so po leti v vednem prahu, po zimi se pa stiskajo v vagonski kot k mali železni pečici, ki pa prav malo izda s svojo toploto. Vse boleha, mre in peša, ženske, otroci, stisnjeni v vagonih, možje v službi, ko «doma« nimajo ne prave hrane, ne počitka. V treh letih bi bili ti vagoni zaslužili državi nad 200 milijonov. Če bi bila država postavila železničarjem prave hiše, bi imela vagone v prometu, zdrave, zadovoljne železničarje in še dobiček. —« Danes so vagoni že za nič, železničarji obupani, izčrpani, uprava pa ima samo škandal in sramoto in se še te n« zaveda. Ko bi se, bi se dalo še kaj popraviti, kreditov za druge stvari je itak vedno dovolj-^g—sE-
lielikanske poplave v Slavoniji.
.Velika nesreča ie zadela pokrajino med Sisa* kom in Slavonskim Brodom. Reki Kolpa in Sava, ter innovi pritoki so vsled nalivov izstopili \% svojih strug in preplavili so širno ravan. C,e se vo* ziš iz Beograda proti Zagrebu, je ozemlje med, Si-sakom in Brodom na obeli straneh železniške proge podobno morju. Nad HO velikih vasi in še veh manjšin sel je popolnoma pod vodo. Promet se vrši s čolni ki pa. .jih je le malo na razpolage. Ljudje so se v teh selih po 'večini morah preseliti v podstrešne prostore. Pohištvo in druge premičnino plavajo po sobah. Uničenih je mnogo živil. Najhuje je radi prehrane živine. Vsled lanske suše primanjkuje že itak krme, Tako ka so imeli Seljaki živino: govedo, ovce in svinje, že ves ča.s, kar je skopnel sneg, na paši. Govedo in konje so odgnali po več ur daleč na zvišene prostore. Svinje in ovce prevajajo s čolni na. varno, oziroma jih krmijo na podstrešjih z žitom in jim pokladajo vrbje. Poginilo je mnogo drobnice. Kakor sem izvedel na kolodvoru v Sisaku, je poplava, podrla in izpodjed-la, po vseh vaseh večje število poslopji. Ljudstvo obupava, ker traja poplava, že nad teden dni* Največja nevarnost pa je aa setve. Na tisoče hektarjev najrodovitnejšega polja bo za letošnjo žeter uničeno Včeraj, dne 7. f. m., je začela voda polagoma nadati.	t.
Politični pregled.
Kraljevina SHS.
: Kad n ja parlamentarna seja pred velikonočnimi prazniki se je brezuspešno bavila z alerò Z-cčevič. Radikali bodo po možnosti celo zadevo ali sploh ukinili z dnevnega reda,^ ali pa jo bodo po stari navadi zavlekli v neskončnost. Do izvolitve parlamentarne ankete, ki bi naj preiskala colo zadevo, sploh ni prišlo, ker je'opozicija zahtevala za anketo tri člane, a radikali so ji hoieli dati samo dva. Znak protesta proti takemu postopanju radikalov je opozicija zapusfttla skupščino, radikalov pa je bilo tudi tako malo navzočih, da m bilo kvoruma, Cez katoliško Veliko noč bo fore] Zečevič še mirno spal,
1 Večina poslancev je že zapustila Beo g; r a d, da prebije doma velikonočne praz hike. V prestolici so ostali samo zastopniki klubov in člani onih odborov, ki še zborujejo.
Finančni minister je pooblaščen, da razpiše za zgradbo : državnih poslopij notranje'posojilo v znesku ene milijarde dinarjev.
N a š a d e i e g a c i j a na genovski konferenca nkna nooblastila o kaki odločitvi, ampak se mora držati rapallske pogodbe in mora vse v odločitev postati v Beograd.' Pašič ni torej 'dal ničesar iz' rok.
Genovska konferenca.
Včeraj se je vršila predkonfenenca delegatov velesil v Genovi: Anglije, Francije, Italije in Japonske. Predkonferenca ima namen: Konstatacija držav, ki so se odzvale povabilu na konferenco.
Angleži in Francozi so se toliko pred konferenco sporazumeli, da ne pridejo na razpra -• vo mirovne pogodbe in se o njih niti raspravljalo ne bo v Genovi.
Ruska delegacija je že dospela v Genovo, pod vodstvom zunanj ga komisarja Cičeriha.
NEMČIJA IN GENOVA.
Nemški državni kancler dr. Wirth je izjavil : «Mi gremo v Genovo kakor mnogi drugi narodi z zelo reduciranimi nadami. Vendar, pa smatramo to konferenco kot korak naprej. Valutno vprašanje po našem mnenju ni primarno vprašanje. Vzrok slabe valute v Nemčiji so naložena plačila v zlatu. Mnogo se govori o inozemskem posojilu za Nemčijo, posojilo pa zahteva svojo pravo podlago in ta bi bila tu, če bi se reparacijski problem prelevil v gospodarsko formo. Največja nesreča je, da Amerika ne pride v Genovo. Ta konferenca je pa samo preludij bodočih konferenc, kjer bo svetovni gospodarski položaj veljal kot cilj vseh razprav o svetovnih problemih.« !
AMERIKA IN GENOVA.
V Washingtomi se službeno objavlja, da je amerikan- j ska vlada pripravljena tudi aktivno poseči v razpravo na ! genovski konferenci ravnopravno z drugimi zastopniki to pa samo tedaj, ko bi se razpravljalo o mednarodnih finan- j cah in dolgovih, v drugih stvareh pa noče biti oficijelno ■ zastopana in bo samo kot poslušalec spremljala ves potek konference.
ZAVEZNIŠKI DOLGOVI.
Anglija tirja Francijo za poravnavo obresti, ki jih . Francija že od leta 1913 ne plačuje. Francoski listi pa pišejo sedaj, da se vprašanje dolgov in obresti tako dolgo ne da rešiti, dokler se ne izčistijo vsi skupni računi. Po poročilu lista «Le Cablagramme« so dolgovi tako le razdeljeni : Anglija dolguje Ameriki 9 milijonov funtov šter-lingov, Angliji pa dolguje : Francija 557, Italija 470, Belgija 103, Jugoslavija 22, vse druge države pa skupaj 66 milijonov funtov šterlingov. — Francoska vlada hoče menda s tem pokazati, da so tudi druge države dolžne in da ona ne misli prej plačati, dokler drage to ne store, oz.
. dokler se za vse skupaj ne sklene gotov način povrače-vanja.
Beležke.
«To je želja kalifa«. Pašičeva vlada in posebej še sam Pašič, ki celo svoje življenje hujska in meša, se že , dolgo trudi, da onemogoči vsako muslimansko skupnost . ter da odtuji in oddvoji macedonske muslimane od sand-žaških in bosanskih. Kolikor ne zaležejo oblasti, to naj bi še oskrbela posebna verska razdelitev v makedonsko in sandžaško skupino s posebnimi verskimi poglavarji. To je muslimane zelo razburilo in neki poslanec muslimanske oijgahizacijé se je napotil k Pašiču, da v imenu drugih prpti takim nakanam protestira. Pašič ga je takoj zavrnil : «E, bré, pd td je želja — kalifa iz Carigrada!« — Póslanèc slučajno ni bil tako naiven, da bi verjel v to bajko, za Pašiča in njegovo lokavost je pa ta poteza značil-~ na, če ne vleče Beograd, si pa izposodi tudi — kalifa iz j Carigrada.
«Balkan« prinese v vsaki svoji številki vsaj po eno ; «sramoto naše države«, ki gre ali na rovaš opozicije, ali . pa kakega ministra, ki ni radikal. «Sramot« je seveda več kot dovolj, samo, da «Balkanu« ne pristoja ene razkrivati druge pa prikrivati. — Sedaj mu ostaja manj prostora za razne škandale, ker na dolgo in široko opisuje razne sve-. čanosti v Beogradu ter se kar topi v napovedovanju bodočih. -r-' Kraljico Marijo iz Rumunije že v par številkah kar najnatančneje opisuje, posebno zabava, ki ji je bila prirejena ,v čast v oficirskem domu, nudi dopisniku dovolj . gradiva, da nam ustvari pravo sliko dvorskega življenja, ki pa ni v skladu s skromnostjo in celo s siromaštvom in . priprostostjo, ki se na dragih mestih toliko povdarja. Oficirji v blestečih, živo pisanih unformah, cele vrste razkošno oblečenih dam, gospodje v frakih, v sredi pa ramun-ska kraljica v sijajni, izrezani, svileni «grau-haljini«, kakor pravi «Balkan«. Da bo siika te zabave še popolnejša, treba povedati, da oficirji kontrolirajo pri vratih vstopnice, da hodijo za Pribičevičem kot senca trije detektivi in da so neko sicer povabljeno damo zavrnili, ker njena toaleta : le ni bila dovolj sijajna in razkošna.
Odkod dobivajo denar? V Celju je pred kratkem izšla prva številka «rusko-jugoslovanske« revije «Zarja«, — Urejuje in izdaja jo neki Milevski. Članki nosijo izrazito reakcijonarno (caristično) obiležje. Ker vemo, da je tis-kamiško podjetje gospoda Rodeja še novo in ne more prevzemati niti najmanjšega rizika, na dragi strani pa ruski begunci nimajo toliko denarja, da bi lahko izdajali dragocene revije po mili volji, vprašujemo : Kdo daje denar za izdajanje te rerije? Ali črpa gospod ...Jevški iz «dispozicijskega fonda« beograjskih oblastnikov? Jasnosti, .... jasnosti hočemo, ker ne moremo več gledati ogabnega reakcijonarstva, ki se na račun vsega naroda bohotno razvija na vseh koncih in krajih naše domovine.
Le n, novo zdravje. Ruska sovjetska vlada je poklicala o ved nekaj tedni v Moskvo znanega nemškega zdravnika in Specijalista za srčne bolezni dr. Klemoererja tn gotovi politični krogi, ki so zasledovali svoje posebne interese, so takoj raznesli vest, da je Lenin na smrt bolan. Cez kratek čas so pisali celo, ‘da je umrl, in ko to ni držalo, so mu prisodili paralizo. Dr. Klemperer se je zdaj vrnil ter dai poročevalcu lista „Vossische Zeitung“ sledečo izjavo : „Lenin je močne .telesne konštitu -cim in velike energije ter delavne ‘sile. Ze dolgo časa dela neumorno, po 44 do 16 ur pa dan. Ker se drugi zanj bojijo in ker Lenin sam.pri tako silnem delu ne izgleda najbokše, so se obrnili do nemških špecijalistov. Z neurologom dr. Forsterjem sva dospela skoro istočasno v Moskvo, večkrat sva Lenina pregledala, živci mu seveda popuščajo od silnega napona, o defektih notranjih organov pa ni niti govora.“ — Dr, Klemperer še pravi, da se po Moskvi ni dosti razgledoval, da se mu pa zdi življenje normalno, Posečal je samo gledališče, o-pero in univerzo, predstave so v vsakem oziru zelo dobre, predavanja pa prav dobro obiskana. O I napredku znanosti v Nemčiji so Rusi nrav dobro ; informirani. — Tako nepristranski učenjak! —
: Lenin še 'dolgo ne dobi paralize in ne umre po vo-I J|i in želj) kakega Poincareja in njegovih traban -I tov, ki mislijo, da se smrt Lenina in brezglavost Rusije aa tako lahko doseči po podkupjjenih ter naivnih listih kot razne „politične bolezni“, v ka terih so baš naši oblastniki pravi mojstri.
Dnevne novice.
Č. gospod prof. dr. M. Slavič se nahaja zdaj v Rimu. Roma 12, Collegio dell Anima, Via della Pace 20.
Ministri sklenili povišanje zemljiškega davka, neposrednih davkov in trošarine. Ministrski svet se je bavil z zakonom o dvanajstinah za maj in junij in je postavil v v finančni zakon te le točke — novih davčnih bremen : 1. Dokler se ne ustvari zakon, ki bo določil izenačenje davkov po celi državi, se bodo to leto iztirjavali po celi kraljevini izvanredni davki : 1. 20 odstotno povišani zemljiški in neposredni davki; 2. trošarina od navadnega vina se bo pobirala po celi državi, po 50 dinarjev od 100 litrov; 3. na rakijo (žganje), ki se uvaža v Srbijo, se bo plačevala ista trošarina kot dosedaj v ostalih pokrajinah;
4.	trošarina na pivo se poveča za 50 dinarjev na 100 litrov. Na izdelovanje vedno novih in ostrejših davčnih vijakov se razumejo naši gospodi ministri.
Bogoslovci in vojaška služba. Poslanca dr. Š i m r a k in dr. H o h n j e c sta pretekli petek pri vojnem ministru posredovala v zadevi bogoslovcev, ki jih namerava vojaška uprava pozvati v vojaško službo. Raztolmačila sta ministru stališče katoliške cerkve v tem vprašanju ter ga svarila pred tem, da bi s kakšnim prenagljenim korakom izzval nove težke konflikte s cerkvijo, ki že tako občutno trpi vsed pomanjkanja zadostnega števila cerkvenih služabnikov. Minister je poslancem obljubil, da bo stopil v dogovor z zastopniki katoliškega episkopata, predno bo v tej zadevi storil kakšen korak.
Za katehete nema kredita. Tako mi je čisto odkritosrč no odgovoril Višji šolski svet v Ljubljani na moj ooziv, da mi plača, kar mi je dolžan dati. Dr. Kumanudi ne da za katoliške veročitelje kredita, ker menda slabše vršijo svojo službo kot pravoslavni, ali pa nimajo toliko potreb ko veroučitelji dragih ver. Od junija lanskega leta še nisem prejel pare za pouk v 3 km odaljeni podružnični štiriraz-rednici. Ko sem zahteval detajliran račun, da bi vedel, koliko plača država za pot hrano in'pouk, se gospodom ni zdelo niti vredno, da odgovorijo. In vendar trgam obuvalo in obleko ter obedujem pri nadučitelju že leto dni, kar je združeno pri sedanji draginji z nemalimi stroški, ki jih moram v naprej poravnati. Samo obed mi pride na 30 K. Ko bi nam dali vsaj toliko, da bi plačali stroške, ki jih imamo z nakupom dragih, a neizogibnih nazoril za šolo, ki jih navadno povsod pogrešamo in bi krili izdatke za spominske podobe prvoobhajancev, bi bili veseli. Vsak hlapec je vreden plačila, le ti preklicani kateheti nel
Vojaški erar slab plačnik. Mnogi slovenski obrtniki so vršili od preobrata sem razna dela za vojaštvo, dragi so zopet dobavljali živila itd. Cela vrsta srednjih in malih naših domačinov zamanj čaka, da bi se njih računi poravnali. Proračunske postavke za te dobave je vojna uprava vse izrabila, čudno je, kako je mogoče, da naši obrtniki ne dobijo denarja. Gre za več milijonov. Posamezni obrtniki so morali klicati sodišče na pomoč. Vojaška uprava je bila dosedaj v vseh takih slučajih obsojena, da mora tekom 14 dni plačati račune, obresti in stroške. A tu pride zopet balkanizem v poštev : Vojni erar se ne zmeni ne za račune, ne za sodišče, on ne mara plačati, kar je dolžen. Naši domači obrtniki so se obrnili do Jugoslovanskega kluba za pomoč. Poslanec Žebot in drugovi so dne
6.	t. m. interpelirali vojnega ministra generala Vasiča in zahteval, da se vendar enkrat napravi red. Povdarjamo, da vojaški erar ne mara plačati celo zdravnika, kojega so prisilili, dà je skozi 20 mescev moral opravljati službo vojaškega zdravnika.
Okrožni odbor županske zveze je imel preteklo nedeljo v tajništvu SLS svojo sejo ter se posvetoval in sklepal o važnih javnih gospodarskih, davčnih in upravnih j zadevah. Izvolil je tudi pododsek za ugotovitev smernic, ki jih izroči Jugoslovanskemu klubu in vladi v zadevi vojnega zakona. Podrobnejše poročilo priobčimo v «Slov.
Gospodarju«. Seje se je udeležil tudi načelnik mursko-poljske Županske zveze g. Štuhec. O zavednosti in točnosti članov govori dejstvo, da so prišli vsi odborniki od blizu in daleč.
Župani komandirani na liberalne shode. Iz Prekmurja se nam poroča : Ko je dr. Kukovec nedavno prirejal shode v Prekmurju, so dobili župani nalog, da so morali po občinskih slugah razglasiti shod dr. Kukovca v Črensov-cih in Beltincih. Nadalje so bili župani okolice Dolnje Lendave službeno pozvani na shode dr. Kukovca. Okrajni glavar v Murski Soboti, g. Lipovšek se zelo moti, ako misli, da bo s silo spravil naše ljudstvo v liberalni tabor. Višek demokratske drznosti je, da si upajo naše ljudi tirati in komandirati na shode liberalcev, toda liberalcem naj bo povedano, da naši Prekmurci odklanjajo liberalizem, kakor ga pridigujejo razni Kukovci, Žerjavi in —> Puclji!
Drava grozi, da v ptujskem okraju zopet odnese velike plasti rodovitne zemlje. Mem Št. Janžem in šmarti-nom niže Maribora je nevarnost, da se glavni tok reke zažene v ostri smeri proti Sv. Martinu. Ravnotako je tudi Drava niže Ptuja spremenila svojo strugo in že zopet odnaša velike koše zemlje naših posestnikov. V nevarnosti je čelo borlski most. Prizadeti posestniki in več 'obcm se je obrnilo do poslanca Žebota, da posreduje pri vladi. — Poslanec Žebot jè dne 6. t. m. poslal ministru gradževiiv ter poljoprivrede i vode obširno interpelacijo in zahteval, da se naj podrti jezovi takoj popravijo in da se naj y državni proračun dene izdatna svota za regulacijo Dravè,
Albanske razmere:. Ormoška posojilnica le d&-la na razpolago del svo'ega vrta odboru za stav«* bo Katoliškega doma za spravo stavbenega mate -riiala in postavo barake, Stranke, med 'njimi g. Zemljič, ki stanujejo v hiši Ormoške posojilnice in so ta vrt dosedaj hasnovale, so dobile drugi del ve ta na posestvu posojilnice nakazanega. O sklepu posojilnice so bile vse stranke tudi pravočasno obveščene, pa samo Zemljic se je odpovedi protivil * nakar te posojilnica sporni vrt prodala predsedniku stavbenega odbora, Prep.is. še ni izpeljan, dokler zemljemerec ne Izmeri površine prodanega sveta. Ko so v Četrtek delavci pričeli delo s prestavo plota, :e Zemljič ob asistenci orožništva n udaljilo delo prepovedal, češ, da mora novi posestnik vrt na šest mescev sodnijsko odpovedati, Sodnik sam je pri neki razpravi dejal, da uradna oseba v lastni zadevi ne more in ne sme uradno nastopati » a sam pa je v lastni zadevi nastopil uradno s pomočjo oboroženih orožnikov Prosimo naše poslance, da se informirajo, od kedai ima sodnik pravico tako nastopati proti posestniku, ki plačuje od svojega zemljišča davke? Zemljič nima nobene — škode, kajti posojilnica ga je za odvzeti vrt odškodovala z drugim vrtom, Ce ni zadovoljen m se čuti prikrajšanega, potem pa naj toži za odškod -nino, ne pa da neutemeljeno nastopa uradno ten kliče orožnike na pomoč Ce je orožniška asistenca v takih privatnih zadevah utemeljena, potent lahko zahtevamo orožnike, če kokoš prestopi na našo zemljo, ali če zbeži pes k sosedu in se tam obnaša po pasje. Zemljič ie sicer občinski odbor «* nik, a svetovalec, ali župan pa ni, da bi mu pristojala pravica do orožništva, 'Kot sodnik sme za« htevati orožnike le v kazenskih zadevah, to pa vendar ne spada pod kazenski zakon, če posestnik stopi na svojo zemljo in prestavi plot. Bržčas se je ta gospod pri paragrafih malo zmotili! Da bi sodnik v lastni zadevi poslal sebe na komisijo, in pritegnil orožnike, tega Še do sedaj tudi ni bi -
lo.	Res ima Zemljič za sebe in svoje posebne — predpise, čudimo se le, da orožniki tega ne znaj» in se dajo porabiti za službo, ki nikakor ne spada v njihov delokrog. Je to začetek in žegen centralizma? Potem pa gorje nam! Postava naj potem velja samo za nekatere državljane (nedemokraite), a za demokrate pa ne. Samo tolažimo se, vsaka sila do vremena in v sedmih letih pride vse prav*
Veselje se je spremenilo v žalost. In še kako hitro. Kdo bi si mislil, da bo avtomobilu, ki je vozil od februarja naprej od Sv. Jurija črez Sv. Lenart v Maribor, talco kmalu zmanjkalo sape. Od začetka je vozil redno vsak dan, čez nekaj časa je začel izostajati, dokler ni slednjič, čisto pozabil na nas. Kaj je temu vzrok? V prvi vrsti naše skrajno zanemarjene ceste, posebno tisti del mima Krabonoša. Čudno, da ni obtičal v žilavem, gostem in globokem blatu okrajne ceste. Kaj vendar delajo in misUio, če sploh kaj mislijo, merodajni činitelji v Ljutomeru? Tonemo, a ne v vodi, ampak v brozgi velike ceste.
Zvišanje zavarovalnin. Pokrajinska uprava za SI04 venijo razglaša : «Ker se vsako leto, zlasti v poletni dobi, pripetijo zelo številni slučaji požarov, ki povzročajo milijonske škode, sredstva pa, ki so na razpolago, pokrajinski vladi, so tako neznatna, da se prizadetim tudi v najnujnejših slučajih ne bi moglo pomagati, se zlasti naše kmetsko ljudstvo pozivlje, da primemo zviša zavarovalnino za poslopja«. K temu pozivu pripomnimo, da je naša Vzajemna zavarovalna dražba s sedežem v Ljubljani edini slovenski zavod, katerega moremo našemu slovenskemu kmetskemu ljudstvu prav toplo priporočati!
Srbijanski list «Balkan« zahteva zmanjšanje števila: pravoslavnih škofov, ko piše ; «26 vladik ima srbska pravoslavna cerkev v naši državi. To je navaden škandal, to je provokacija našega celega naroda od strani episkopata naše pravoslavne cerkve. Čemu nam toliko vladik?! Mar li patrijarhu Dimitriju ni znano, kako stoje naše državne finance, pa še moramo plačevati taKo znatne izdatke za prekoštevilne škofe, ki nam niso potrebni.. —-Dolžnost narodne skupščine je, da reducira^ število vladik na 10, kar je čisto dovolj. Z naraščajočim številom, pravoslavnih vladik nikakor ne rasteta v našem narodu pobožnost in religioznost«.
Rumunija odklonila Beogradu zito. Naša prestolica je začela prva barantati z Rumunijo glede nabave žita. A' vse barantije glede nabave ramunskega žita za Beograd so se izkazale kot brezuspešne. Komisija za nabavo tu*
\ munskega žita za Beograd je sedaj krenila v središče na* * ših žitnih krajev, da nakupi potrebne množine žita za beo*
gradsko občino. Romuni so nam morali pokazati, da treba predvsem doma kupovati, kjer je še dovolj žita, a potem še le v tujini.
Štedljivost in parlament. Že veÖ mescei se trudijo iazne parlamentarne sekcije in odbori s — Štedljivosti in redukcijo. Za vse se je Že pobrigala narodna skupščina, kako bi čim več prihranila ter spravila državni proračun v ravnotežje. Razni odbori in sekcije, ki se ukvarjajo z varčevan -jem državnega denarja, so že večkrat zašli na či -sto protisocialna in protikuiturna pota. Pri vsej skrbi za vsestransko varčliivost nas naenkrat iznenadi povišanje kraljeve civilne liste, Pašič postavi vladni večini na vrat svoj nož in ona spre! -me pokorno svoj diktat. Za kraljevo civilno listo pa je gospoda bila mnenja, da bi bilo treba skleniti nekak kompromis s svojo lastno vestjo — — spomnila se je nase, Povišala je poslanske dnev -nice za 60 dinarjev od 1. januarja 1922 naprej . Priznamo, da ! v Beogradu težko izhajati z dosedanjimi dnevnicami, ker m treba živeti po hotelih. !A. ker se danes toliko govori o varčevanju, 'pride pri,povišanju poslanskih dnevnic v poštev drugo vprašanje. Naš sedanji parlament je bil izvoljen kot konstituanta in šteie 419 poslancev. Za navaden parlament pa se voli po ustavi eden poslanec na 40.j00 orebivalcev. Naš parlament bi moral — šteti po orat ici samo okoli BOO poslancev. Ker si pa podolžuje sedanja skupščina protiustavno svoje životarenje, mora narod plačevati nad 100 poslancev več kot je po ustavi določeno. Ta frošek znaša približno 7 miliionov 'dinarjev na leto, Vsem nam /e znano, koliko nas bo stalo povišanje civilne liste, vsi vemo, koliko se potroši denarja za ministre in njihove avtomobile; a vsi tudi vidimo, •koliki so protiustavni troški za parlament. Parlamentarni odbori pa se še vedno trudijo, kako bi prištediii nekaj tisoč kron pri bolnicah, pri štu -dentili, šolah, uradnikih itd.
Vojna odškodnina bivše kraljice. Bivša kraljica Natalija (vdova srbskega kralja Milana Obrenoviča) prebiva sedaj v Parizu in je obvestila po svojem zastopniku oddelek ministrstva pravde za vojno odškodnino, da se odreka vojni odškodnini, katero so jej prisodili v znesku 2 milijona dinarjev. Kraljica izjavlja, da je v Srbiji veliko revnejših slojev, kot je ona, ki so bolj potrebni vojne odškodnine. Tako bivša kraljica, kako pa Pašič!
Razmejitvena komisija z Madžarsko v Segedinu. —-Mednarodna razmejitvena komisija, ki je razmejevala nas in Madžare, je odpotovala iz Subotice v Segedin. Poročajo, da bo razmejitev med nami in Madžari kmalu kon-; čana, ker je dosežen popolen sporazum glede vseh spor? mih obmejnih krajev med nami in Madžari.
Alijagičevi sorodniki se zahvaljujejo zagrebškim akademikom. — Zagrebški akademiki so sprejeli zahvalno pismo podpisano od vseh Alijagičevih sorodnikov : «Podpisani ne smemo opustiti zahvale na izkazanih uslugah in bratskem zavzemanju za našega sina, brata in sorodnika milega nam rahmetli Alije Aliagiča pred, ob in po izvršenju smrtne obsodbe. — Posebno pa se vam zahvaljujemo, ker ste ravnali iz čistih človečanskih obzirov ter vam zato iz dna duše kličemo : Bog vas mnogo let živi, na čast in slavo vašega rodu in naroda!«
Zemlja se dobrovoljcem ne deli več. Minister za agrarno reformo je ustavil delitev zemlje med dobrovoljce, češ, da je vse, kar je veleposestvom odvzeto, že itak razdeljeno, a novo odvzemanje in deljenje se bo vršilo po zakonih, ki bodo še le izdani. — Kako se je doslej delilo, smo že večkrat poročali in kdo bo po novih zakonih, si po dosedanjih izkušnjah lahko mislimo.
Odlikovanja Aleksandra Obrenoviča. Iz stare Kaniže poročajo, da so našli pri nekem madžarskem čevljarju veliko množino srbskih «ordenov«/(odlikovanj). Med temi odlikovanji je tudi eno najvišjih ruskih odlikovanj, ki se |e svojčas podeljevalo samo vladarjem. Veščaki so mnenja, da je bil ta visoki ruski red last pokojnega kralja Aleksandra Obrenoviča. Madžarski čevljar zagotavlja,.da jfe dobil to odlikovanje za spomin od nečega poručnika iz Gornjih Karlovcev.
Internacionalizacija Donave. Naš delegat v komisiji za reparacije v Parizu Boškovič je sopodpisal akt, s katerim je donavska konferenca ustanovila mednarodni pro-
met po Donavi od Regensburga do Črnega morja. Za mednarodni promet se je največ trudila Anglija.
Iz šole — gostilno. Senat mestne uprave v Subotici je gdredil, da se zapre poljedelska šola na Paliču in da se na istem mestu odpre gostilna. To se je zgodilo gotovo kakemu «zaslužnemu« koncesijonarju na ljubo. — «Tako prosvetljuje in vzgaja narod radikalska-demokra-cija«, pravi subotiški «Neven«.
Zdravnik obsojen radi zlorabe javne oblasti. Sodnija v Velikem Bečkereku je obsodila zdravnika dr. Šečerova na dve leti in dva mesca težke ječe, radi zlorabe in varanja javne oblasti. Šečerov je izdal materi, ki je dete umorila, spričevalo in potrdilo, da sploh ni rodila. Mati umorjenega otroka je bila obsojena na 9 mescev, a materina prijateljica, ki je dete usmrtila, je dobila dve leti ječe.
Aretiran radi umora žene in enega polkovnika. V Somboru so zaprli trgovca Popova, ker je obtožen, da je v Rusiji, kjer je bil v ujetništvu, ubil eno žensko in nečega ruskega polkovnika.
Že zopet so obsodili nazarena. Za sarajevsko voj ;o sodišče so postali nazareni nekaka Specijaliteti. Nikjer v naši kraljevini ne obsodijo teh siromakov, ampak menda prepustijo vse te nazarenske žrtve sarajevskemu vojnemu sodišču, ki prisodi vsacemu najmanj d /e leti. Te dni so obsodili Slovaka Vladimira Sajben, iadi nazaienstva na dve leti. Doslej so že obsodili pri nas dokaj nazarenov, a z drakonskimi obsodbami nazarehcév nikakor niit Ustrašili in ugnali.
Velik gozdni požar na planini Gučevo. Dne 5. t. m. je izbruhnil na planini Gučevo velik gozdni požar.
Nova tovarna papirja. V Beogradu gradi industrija-1 lec Milan Vapo veliko papirno tovarno z najmodernejšimi stroji, ki bo izdelovala baje na dan po tri vagone papirja. Obrat začne najpozneje koncem tega leta.
General Wrangel ostane stalno v Sremskih Karlovcih. Ruski general Wrangel bo ostal stalno v Sremskih Karlovcih. Te dni dospe k njemu tudi njegov general-štabni šef Müller.
Šaljapin, najslavnejši ruski operni pevec-basist je dovršil svojo umetniško turnejo po Ameriki, kjer je žel burno priznanje, in vrača se zopet v Evropo. Nastopil bo tudi na Dunaju v eni svojih najznamenitejših vlog. London, kjer je že pel pred odhodom v Ameriko, ga prosi zopet nazaj. Šaljapin ima ogromne dohodke in daje vse do vinarja v pomoč stradajočim rojakom. Ko je bil na potu iz Rusije ter nastopal na Švedskem, se je francoska vlada dolgo obotavljala vidirati njegov potni list. Menda se je bala, da bo s svojim krasnim glasom širil komunizem.
Iz Maribora.
Shod SLS za mesto Maribor. Na današnjem shodu SLS v dvorani Strokovne zveze (Splavarska ulica) poroča gospod poslanec dr. H o h n j e c o političnem položaju. Vse naše somišljenike vabimo, da se zborovanja sigurno udeleže.
V znamenju «koncentracije«. Danes predpoldan so demokrati v Mariboru «koncentrirali« napredne sile iz Štajerske. Shod «naprednih zaupnikov«, ki se je rekrutiral iz uradništva, učiteljstva in mnogoštevilnejših radovednežev iz drugih strank, je nudil pravo sliko policajde-mokracije : med uradniki vseh katagorij so bili advokatje in ostali buržuji tako lepo «razvrščeni«, da jih je «harmonija napredne misli« združevala vsaj za par ur v najtesnejšem objemu. Zborovanje je otvoril ljubljanski dr. Ravnikar. Ves njegov pozdravni govor je bil ena sama nepretrgana fraza o narodnem in državnem edinstvu, o zaslugah JDS itd. Poslušalec je dobil vtis, da jo govornik me-moriral «Jutrove« uvodnike, sicer se ne bi toliko repenčil nad «destruktivnim in demagoškim« delom opozicije. «Silen narod v silni državi« — tako je dejal g. dr. Ravnikar — «to je naš cilj, in ker hoče opozicija državice v državi, zato ne bomo prepustili pozorišča nepoklicancem« Nato je povzel besedo «koncentrator« naprednih sil, nedavno pred Mestnim domom v Ljubljani ponižan in užaljen minister n. r. g. Lojze Kukovec. Njegov glasek je bil plah, besede plitve, misli pa so bile plodovi politično vodenih možganov. Izvajal je v glavnem sledeče : Položaj naprednjakov je slab, obdani smo od navideznih prijateljev. Kar je JDS storila narodu dobrega, lahko samo slutimo, ker se to natančneje ne da ugotoviti. Revizija današnjih nevzdržnih razmeri v naprednih vrstah je predpogoj uspešnega razvoja napredne bojne fronte. Ta fronta je sedaj cepljena v tri tabore : JDS, SKS in NSS. N SS je postala konzervativen del naprednjakov. To kar
uganjajo narodni socijalci proti demokratom, je brezplođV no trošenje energij. Isto velja o SKS, ki se je vdinjal® borbi proti «demokraciji«. Jaz — je rekel Lojze — semi voditeljem te skupine z nadčloveškimi napori dokazoval, ga ni pravilno, če se borijo proti JDS. Demokrati hočejo SKS ih JDS zdužiti, ali trma samostojnih voditeljev noče nič vedeti o fuziji obeh strank. Dali smo jim svojčas gmotna sredstva, a vse zastonj .... Iz sedanje situacije se. bosta izcimili dve skupini : radikalna (to je Kukovcev? strah pred gospodarsko stranko, ki bi JDS znatno oškmi-la) in klerikalna. K pozitivnemu delu so poklicani samo najpoštenejši intelektualci današnje demokracije, druge naprédne struje pa ne. JDS hoče biti reelna stranka, stranka fraz in fantomov. Postati mora — kmečka strankas Demokrati so nekdaj veliko grešili, ker niso šli med ljud--stvo. Izdati bo treba kmetski tednik . . . Konec nas bo, če. ne postanemo kmečka stranka!« Iz teh besed dr. Kukovca odseva obup demokratov!
Mariborsko mestno hranilnico imajo sedaj r, oblasti izklučno le demokrati Predsednik upravnega odbora je znani „finančnik“ prot Voglar — predsednik ravnateljstva pa je znani „veleindustrij jalec“ m advokat dr. Irgolič, 2e večkrat smo pri-* j bili tukaj žalostno dejstvo, da vložniki ne morejo' dobiti iz Mestne hranilnice,svojega denarja, kadar! bi hoteli. Kdor hoče dvigniti denar, mora poprejkš j „ravnatelju“ Vodebu, ki mu natanko izpraša vest I tn mu potem, če je dobre volje, da izplačati nekaj;
I trome. To postopanje seveda vsakega vložnika je-: zi, ka ti marsikateri pride v težaven položaj, ker 1 ne more pravočasno dobiti iz hranilnice denarja . Mnogo je takih Jiudi, ki so si morali v sili pri ‘drugih zavodih izposoditi denar, ker jim v mariborski Mestni hranilnici niso izplačali vlog. Taki vložniki ima'o seveda radi Mestne hranilnice prav velike stroške. In zakai Mestna hranilnica ne izpla čuje vlog svojim vlagateljem? Odgovor na to je lahek, Mestna hranilnica nima nič denarja in če tu intam viovi kako vlogo, mora ta denar imeti za to. da lahko da raznim Irgoličem, Šoštaričem in drugim takim demokratskim tičem kako posojilo, ako so ravno v stiski. Vlagatelji pa lahko čakajo. Da gre mariborski mestni „šparkasi“ silno slabo za denar, nam dokazuje tudi dejstvo, da si je hranilnica morala krog sedem milijonov' kron izposoditi od ljubljanske mestne hranilnice, To nam dokazuje — mariborska zemljiška knjiga, v kateri najdemo v -knjiženih teh 7 milijonov v korist mestne hranilnice ljub.jamske. Zavod, ki nima lastnega denarja, ampak si mora najemati draga posojila, Je slab z&-vod in stoji na trhlih nogah. Tako postopajo navadno denarni zavodi, ki so v zadnjih zdihljajih', i in ki se „sramežljivo“ pripravljajo ma polom. Ne-! mogoče je, da bi do takih zavodov dobilo ljudstvo, zopet zaupanje, temveč vlagatelji tak zavod* drug za drugim zapuščajo, kakor podgane potapljajočo se ladiio. Mariborsko Mestno hranilnico najhujše, dušijo raznovrstni avstrijski papirji, ki nimajo za zavod nobene vrednosti. Takih papirjev ima hranilnica za okroglo 40 milijonov kron. Ker avstrijska krema zelo nizko stom, ni vseh teh 40 milijo-! nov kron danes vrednih niti 2 milijona kron, osta-: lih 38 milijonov pa vist v zraku! Kako se naj tak zavod sanira, bi znal kvečjemu pogruntati še li -nančni \eleum Voglar! — Ako vse to dobro pre-motrimo, se moramo resno vprašati, ali je sedajna Mestna hranilnica vredna, da še občina nadalje jamči za njo in se poteguje za to, da dobi ta za-voa v svojo oblast ? Mi pravimo, da ne. Občina n a j n • Mestno h r a in i I n i c o popolnoma se signira, na; ji odpove jamstvo za vloge ter jc naj prepusti demokratom, sama pa si naj osnuje novo hranilnico, ki bo stala na trdni podlagi in ki bo vživala zaupanje pri ljudstvu, Do-s danja stara hranilnica seveda s tistim trenutkom neha biti sirotinsko varna hranilnica, kakor hitro nima več iamstva mestne občine za vloge. In kaj potem? To bodeta morala „pogruntafi in soiidum“ profesor Voglar in velefinančnik dr. Irgolič.
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros.
89.	nadaljevanje.
Kako ves drugačen, izvzemši v svojem nemiru, je bil plemeniti Rimljan, ki je v tistem trenutku iskal počitka in ga ni našel, komaj streljaj oddaljen od postrešja, kjer sta hudobna klateža kovala svoje brezvestne načrte —.
Vkljub svojemu neomadeževanemu življenju, vkljub Svoji slavni, odlični preteklosti je Kaj Lucij Licinij sedel otožen in osamljen v svoji ponosni palači.
Kar si je mogla izmisliti umetnost, kar je mogel deseci izobraženi okus plemenitega patricija, vse je bilo najti v tej palači. Ni ga bilo kotička, pa da bi v njem ne stal dragocen kip grškega umetnika, ni je bilo stene, ki bi jo ne krasilo redko, dragoceno orožje, plen, ki si ga je prinesel seboj iz svojih mnogih bojnih pohodov. Vsaka soba je govorila o bogastvu,! o izbrani udobnosti, — le ena sobica je bila prazna, srce tistega, ki je = bil gospodar in lastnik vseh teh zakladov. — In še huje ko prazno je bilo njegovo srce, ker je strašil v njem spomin na ljubljeno bitje, spomin na srečo, ki se ne bo vrnila nikdar več.
Hladna in zapuščena je ta sobica našega življenja, ako so iz nje izginili zakladi, ki smo jih vanjo hranili, — ljubezen, kopmenje, ljubljeno bitje — —. Hladna in zapuščena kakor grob. — Le prijetni vonj — spomin je še ostaL Saj ljubezen je Božjega izvora in zatorej večna —.
In kakor blagodejni dež padajo naše solze na ta grob in ga namakajo, dokler po dolgi potrpežljivosti in ponižni ■vdanosti, ne vzklijejo iz groba naših upòv cèvetlice, — in veča nas uči, da bodo cvetele odslej, in cvetele’ v boljšem, večnem življenju —,
Osamljen je bil Licinij, osamljen v tisti dobi življenja, ki v njej človek osamelost najhuje čuti.
Mladost je polna upov, polna načrtov za bodočnost, ja drzna, vročekrvna, njene sanje jej nadomestujejo ljubezen do ljubljenega bitja, toda življenje nauči dozorelega moža, da so mladostne sanje le sanje, ki izginejo, ko se človek prebudi iz njih k resničnemu življenju, ki se razpršijo, kakor meglica v vročih ■ žarkih dneva. — In ko izginejo sanje življenja, ki so človeku delale druščino, ga obide osamelost, če nima nikogar, ki bi mu napolnil njegovo srce in njegovo dušo — samoten in otožen gre skozi življenje —.
In gorje človeku, ki je sam! — Samoten duh postane melanholičen, malenkosten, sebičen, siten, ako nima ob svoji strani ljubečega bitja, ki mu odjemlje skrbi, mu gladi zamišljeno čelo, ki polni njegovo srce z nesebično brigo za bližnjega —. Različnim pregreham je odprta pet k njegovemu'srcu, ako nima ob sebi čiste, značajne družice, ki ga podpira v boju zoper zlobnost, družice, ki se v njenih čistih očeh zrcali vsa lepota nedolžnosti in ne-omadeževandsti, —ako nima krog sebe nedolžnih otrok, ki zaupljivo zrejo k njemu, ga priznavajo za svojega očeta, za svoj vzor in zgled. — Ni ga moža, ki bi bil tako hudoben in pokvarjen, da bi ne hotel biti boljši in plemenitejši, kakor je — vsaj v očeh svojih Otrok.
Silen čar, mogočen lek je pripravil Stvarnik za moža v družinskem življenju! — Le težko, težko, dà, nemogoče brez nadnaravnih sredstev, je biti možu mož, če hodi sam po samotnih potih življenja —.
In Licinij je bil sam —•
Pa mož je bil, izjema. Le njegova plemenita, kremenita značajnost, le spomin na ljubljeno bitje, Čigar bližino je živo čutil, — le to ga je obvarovalo zmot in pregreh sramotnega življenja.	:
Pa osamljenost mu je ostala in bridko jo je čufil, posebno bridko zadnje dni —.
Eska je bil njegov družabnik in prijatelj. Vsakdanji pogovori, vsakdanje občevanje ž njim je dajalo njegovi duši zadovoljnost in srečo, ki se je do zadnjega skoraj ni zavedal. In niti vedel bi ne bil, kak vpliv je dobil nanj njegov suženj, če bi ga ne bil izgubil. Bridko ga je pogrešal in čudoma je opazil, da vsak trenutek, pri vsakem delu,, pri vsaki priložnosti misli nanj —.	:
Samota ga je naredila zamišljenega in obrnil je svoj pogled nazaj v življenje in bolj ko kedaj se mu je tisti večer zdelo prazno, brez sadov —.
Čemu je živel? Čemu 'njegovi trudi in napori, njegovo zatajevanje, čemu se je odrekel življenskim nasladam in ni vzel ničesar v zameno —? Čemu njegòva ljubezen do rodne zemlje, čemu njegovi boji in njegove zmage, njegova slavja, ki so ga z njimi obdajali ljudstva in cezar,—? Ali je bil sedaj na boljšem, ko je krvavel in bedel na bojnih poljanah in se boril in cele. pokrajine in kolonije rešil cesarstvu —?
Pogledal je po svojih sobah —. Zlato in Srebro, marmor in slonova kost, blesteče se orožje in azijatske preproge in ves dragocen plen, nakopičen in nabran pa stenah in kotih. — čemu mu je bila vsa ta razkošnost, vse to bogastvo — ? Ali je bilo vredno trudov in naporov mladostne dobe in dozorele možatosti in osivele starosti —?
Njega vse to ni veselilo, ga ni zadovoljevalo —.
Da, — če bi še živela Guenebra, če bi bila njegova, če bi se mu smehljale njene jasne oči, če bi ga ona gledala srečna in ljubeča — morebiti bi bil srečen, morebiti bŽ vedel, za koga se je trudil, za koga je živel —.
Morebiti—.	ri
Morebiti pa tudi ne -ri t,j‘-
„ • ..icF? i (Dalje prihodnjič), j
Obi »rva in Mestna hranilnica. Zadnji petek je občinski svet v tajni seji razpravljal o mariborski Mestni hranilnici Prebralo se je revizijsko poročilo gospoda revizorja Skrlepa, na kar se je razvila dolga debata. Sad te debate jt bil ta, da občinski svet odločno zahteva : 1. Pravila Mestne hranilnice se morajo po vzorcu ljubljanske Mestne hranilnice tako preti snov ati, da bo imel edino občinski svet popolnoma v rokah hranilnico invso ingerenco na njo. 2. Upravni odbor Mestne hranilnice se pozove, da tekom 3 tednov načelno pristane na tako spremembo pravil ter določi tri člane, ki morajo obenem z delegati občinskega sveta v tem smislu predelati pravila. • Do teh sklepov je prišel občinski svet radi tega, ker se v Mestni hranilnici pravzaprav razpolaga z občinskim premoženjem in je zato tudi pravično in naravno, da z občinskim premoženjem gospodari edinole vsakokratni občinski odbor, ki je edini v to poklican od občanov.
Regulacija cest in stavbišč v Mariboru. Dozdaj so bili regulacijski načrti za nekatere mestne okraje zelo površni in netočni ter naravnost nepraktični, in treba bo, da se natančno pregledajo in pametno spremenijo. V zadnji seji se je sprejela taka sprememba glede Zrinjskega trga in glede zazidave prostorov na desnem bregu Drave med mostom in železnico. Ti prostori so zdaj veliko bolje izrabljeni za stavbišča kakor poprej. Gotovo je, da bo mesto rastlo na desnem bregu Drave in bodo na prostoru med mostom in železnico stale najlepše stavbe, ki bodo kras celemu mestu.	♦ = ; -
Mariborskega JDS zaupnega zborovanja se je udeležil tudi neizogibni prof. dr. Ilešič. Eno garancijo več imamo, da bo .IDS žalostno končala, saj je g. dr. Ilešič znatno pripomogel kot odbornik in predsednik Slovenske Matice, da je šlo krepko navzdol materijelno in umstveno.
Odbor za pomoč gladnih v Rusiji ima v pondeljek, dne TO. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvortni kazine svoj sestanek in vabi tudi zastopnike vseh društev, da se ga zanesljivo udeleže.
Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, poverjeništvo Maribor naznanja svojim članom, da je dosedanji tajnik odložil svoje mesto, ker odbor ni odobril njegovih zahtev.
Mestno kopališče bo z ozirom na Velikonočne praznike ta teden 4 dni odprto in sicer v sredo, četrtek, petek in soboto. Kadna kopel jè vse omenjene dni vsem strankam dostopna. Parna kopelj ostane kakor navadno v petek ves aan za ženske, ostale dni pa za moške.
Lepa prilika za vsestransko izobrazbo. — Ker se dan za dnevom priglašajo mladeniči k raznovrstnim odsekom, ki so ustanovljeni v katoliških mariborskih organizacijah, se sporoča staršem in vsem mladeničem, predvsem obrtniškega stanu, ki čutijo veselje in zanimanje ali za petje, ali za godbo na pihala in lok, ter za tamburico, d ase pri-glase v teku enega tedna od 5—-7 ure zvečer pri vratarju frančiškanskega samostana. Tukaj dobijo vsi, ki se oglasijo potrebna navodila od predsednika teh krožkov. Priglasite starši svoje sinove; priglasite se vsi fantje od 14 leta v prav obilnem številu; ker tukaj se vam b onudila poštena, vaši starosti primerna zabava in pouk. — Mla-dlnoljub. —
Opozarjamo na oglas na inseratni strani današnje številke, zadevajoč splošno znano veletrgovino Miloša Oset, Maribor, Aleksandrova cesta 45, katero toplo priporočamo.
P V 176/21 20
Prostovoljna prodaja nepremičnin.
Vsled sklepa okrajnega sodišča v Mariboru odd. ; V z dne 3. marca 1922, posl. št. P V 176/21-20 vršila ! se bo	!
dne 20- aprila 1922 ob 9. uri dopoldne
v pisarni kr. notarja dr. Josipa Barle v Mariboru na! Aleksandrovi cesti hiš. štev. 14
prostovoljna sodna prodaja
preklicanemu g Ivanu Girstmayer lastne v mestu Ma- j ribor ležeče nepremičnine:	j
vi. št. 24 k. o. Grajski marof, obstoječe iz parcel • a.) št. 38 vrt — površje 1395 m2 in cenilne vrednosti j K 279.000j b) št. 37 vrt površje 831 m2 in cenilne ] vrednosti K 124.650 in c) pašnik — površja 375 in cenilne vrednosti K 56.000, katere parcele se zamo-rejo uporabljati za stavbišča.
Vsaka parcela se bo prodajala posebej. Najmanjši ponudki, pod katerimi se parcele ne bodo oddajale, znašajo polovico predstojeće navedene cenilne vrednosti.
Najvišje ponudke položiti je v roke kuratorja lastnika nepremičnin g. dr, Oskarja Orosel, odvetnika v Mariboru, Aleksandrova cesta 14.
Na nepremičninah vknjiženim zastavnim upnikom ostanejo njihove pravice neprikrajšane.
Odobreni dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni kuratorja g. dr. Oskarja Orcsel in podpisanega kr. notarja.
Maribor, 31. marca 1922.
Or. Josfp Barle, notar kot. sodni komisar.
STAVBENO PODJETJE
ACCETTO UT DRUGOVI
družba z o. z.
vogel : Frančiškanske in Wildenrainerjeve ulice.
Se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna.	6—tz I31
Priporočamo Vam, da si ogledate manufakturno blago sukna, platna za rjuhe in perilo, blago za ženske obleke in bluze, cefirje, kotone 0 nogavice in drugo. — Lastna krojačnica za iz- ^ delavo duhovniških in vseh drugih moških oblek. y Ugodno nizke cene!	Hitra postrežba!»-«
RUDOLF NIEFERGAL
MARIBOR, Koroška costa 1 'stara gtmaazifal.
Dežne plašče
Klobuke	9s
pepilo
čevlje
dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg2
Podpisani Miha Seifrid, posestnih v Lobnici 14 obžalujem, da sem povodom občinske seje dne 16. marca 1922, brez vsacega povoda žalil gospoda Vincencija Robnika.
V Lobnici, dne 6. aprila 1922.
159	Seifrid Mihael.

Dr. Ferdo Lasič
odvetnik v Mariboru, Slovenska ulica 12.
se je preselil v svojo pisarno v Marijino ulico št. 10 (zraven sodne palače), telefon št. 112. 1—2 I45
Meriacor za F1®“®je na‘
prodaj. Posestvo Brandhof, Studenci pri Mariboru.	2—2 I $9
Žepne ure 8SÄ*!;
vlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16.	3t—3o
ELEKTROMOTORJE
za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka
3-3 136
Industrijsko električno podjetje
Inž. TURNŠEK & Co.
V LJUBLJANI, SODNA UL. 1
podružnica v Mariboru, Aleksandrova c. 44
EDISON - SAKS
Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči.
Razsipina * Ä°
pri trvdki L. Fi
Maribor.
ožaru se odda ranz in sinovi 1-2 I57
nfinar Specialist za kulturo USlIdl. vrtnic in drevesnic išče podjetnika z denarjem kateri bi dal denar na razpolago. Deaar je sigurno naložen. Ponudbe na upravo lista pod Specialist.	152
Divje peteliue
in sploh vse živali gači
JOSIP PEITLER
učitelj
PEKRE PRI LIMBUŠU. »S3
Na drobno
TRGOVINA
Na debelo
emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu
Albert (licei, Maribor, Glavni trg 5.
gKoranit1
astóni škrilj, za poltrirai strel
najboljše sredstvo sedanjosti.
KORANIT je neomajeno trpežen.
KOFANIT tehta na 1 m8 samo 12 kg.
KORANIT ne odzebe in je nepremočljiv.
KORANIT se ne lomi in ne trga, je elastičen. KORANIT je popolnoma siguren proti ognju. KORANIT A vihar ne more odtrgati. KORANIT-strehe ni treba popravljati.
KORANIT-streha je najcenejša, zato ker je KORANIT-streha najboij trpežna.
Vsa pojasnila daje in proračune pošlje:
FRAN HOČEVAR
SKirovisioe.—IMosi©, Oorenjsko.
Glavni zastopnik KORANITA za Slovenijo. 4—4 I40
!
Nasproti kavarne Centrali
10» aprila ÖbVEStÜO! aprila
ATELIE za umetno knjigoveštvo in izdelovanje okvirjev, združen s trgovino papirja in umetnin
ter se priporoča slavnem občinstvu za vsa v stroko spadajoča dela, kakor tudi svojo veliko izbiro najprimernejših daril lastnega izdelka.
Miho Vahtar» Maribor, Gosposka ulica 24.
Na drobnoi
Na debelo!
kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in .riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
MILOŠ OSET, Maribor
Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru.
Telefon it. 15.
1o8
Cene smerne!
Postrežbe tožna l
Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.«
Odgovorni urednik: Vlade Pušenjak»
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.