ospodarske, obrtniške in narodne. ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk arnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt polleta 1 gold. 80 kr., za četrt leta 90 kr 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani sredo novembra 1867. Stoletnica c. k. kranjske kmetijske družbe. (Konec.) Po končanih govorih poroča gosp. dr četrtstoletj če tudi jih kmetje morebiti ne hranujejo Cost vezanih v svojih predalih, so si njih poduke vendar vtisnili v gla tovalci ravnaj o po straní „Novicam", pogled po deželi kaže, da se kme duhu „Novic ud glavnega odbora, da je presvitli cesar blagovolil po- trditi nova družbina pravila prav tako, kakor jih skega podučevanja in se spuščajo še na drugo polj Očita se od nekterih da so prestopile ozke meje kmetij - je občni zbor 8. maja nasvetoval ? samo da se 31 To je res ? a vsak rodoljub mora obširnejše to delo dodá pristavek, da se vsaka prememba v številu ' vanje „Novic" jim v posebno zaslugo šteti, kajti narod podd mora naznaniti deželni vladi Ker Je potřebuje mnogovrstnega poduka ; da glavni odbor bil prepričan, da tudi občni zbor ne bi se omiki. ^ (Dobro! dobro!) Naj gospodje iz dežele preduj piral temu dodatku, zato ga je pripisal omenjenemu danes tukaj, sami povedó, ali in nova pravila so se po tem natisnila Ker nihče izmed zbranih udov ni bil zoper to 7 ki v so kmetovalcem. ki 79 Novice" zaklad naš im l zoper to, da „JNovicam". (Pravo! pravo!) In dr. Bleiweis je bil napové poroče- duša temu prekoristnemu časniku. Gledé na vse to Novicam". (P , vse, Kar zdaj vedó, se imajo pravo je gla valec dr. Cost odbor pritrdil dodatku 31 In dr. B1 e i w zahva liti je bil da UUUail\U V* KJ JL* y T v/vv vvijatt. J/l UttUl iODUVUlU U Ck O IX 1ti • VI 1CUC 11Ć% Yb daj pride volitev predsednika, stavim predlog tretji: naj tudi pri volitvi tajnik V aiuvj Vil» \j O b a» y W<* j j^ajlvw > v/ x * v w t ~— ~— podpredsednika, 12 odbornikov in tajnika na vrsto ) m se opustí glasovanje po listkih in se tudi dr 9 7 razloži, kako naj bi se te volitve vršile, da ne bi za- weis za družbinega tajnika zopet voli sogl drževale zborovanja, po njegovem nasvetu namreč tako, acclamationem." In to se zgodi z živahnimi da se po listkih, ki so med družbenike razdelj voli podpredsednik in 12 dborni k > m da pregled glasovanja prevzamejo gosp. deželni posla podo Za pregled oddanih volilnih listov iz voljenih se podá sedaj v stransko sobo imenu odborovém predlaga gosp Blei-„çer -klici. go- dr Cost vitez Garibo Idi, gosp. župan Hôchti, gosp. župan naj se visokorodna gospoda Hren Debe dr. 7 gosp. profesor K o n š e k, gosp. mestni odbornik cesarski namestnik, in pa grof F Conrad Evbesfeld M KJ M y gosp- M a U U 1 a J Aiiaui T Ahačič. Kar pa se tiče volitve předšed Gaud hišni posestnik, in gosp. neumrlega nadvojvoda Ivana, volita za čast 7 sin pak ka, nasvetuje, naj se opusti volitev po listkih 7 Z m glasom izreče, da voli gosp. Fidela Trp k. kmetijske družbe. Per acclamationem se to zgodi. Cesarski gospod namestnik sprejme radosten to volitev acclamationem) naj zbor in zagotavlja, da bode rad podpiral družbo na svojem am 7 možá ; kte rega vsi v srcu svojem nosimo, ki ima brezštevilno javnem stališču pa tudi kot zasébnik (Živio). Gospodu grofu M slug za povzdigo kmetijstva in obrtnijstva v naši de- (Poslednje „Novice naj se naznani volitev brž po telegramu so že želi možá, ki je domače naše častno zastopal tudi pred vnanjim svetoin in kterega je, kakor smo v godovnici gosp. dr. Bleiweisa slišali, pa-rižka gospodarska akademija počastila z naslovom čast- povedale, da je gospoda grofa ta kmetijstvo zmiraj spomin na ljubljenega njegovega očeta prav posebno razveselil.) imenu glavnega odbora poroča potem gosp. od bornik S eu ni g o predlogu c. k. logarja gosp. Dimicí zarad živih možá, ki že 18 let predseduj Dobro! dobro! dobro!" — tako nega predsednika, družbi naši kmetijski. — se razlega od vseh strani družbine dvorane. Ko potih- da je to i • • tmj delij mej 7 naj se b sebno iz gloga ali beleg dolgo —m najmanj ^ »^a», ovouujc K občni odbor po predlogu dotične kmetijske podd in županije; vrh tega naj družba na svitlo dá v 1000 iztisih poduk, po podobah razjašnjen Odbor nasvetuj gospodarjem, ki živo mejo (plot) po naredé, saj 50 sežnjev čevlj trnj visoko nejo ti klici, reče očitno ginjen gosp. Trp že star in da želi, naj se mlajšim močém vetinje pnznava izroči častno opravilstvo. Odgo dr Costovem 77 ne morem 7 pritrdi zbor sopet sogl UH U. , vt« xíaifiuiti ^vuua, JJV JJI in na to dobri trnje vi plotov kako »*.» xc^jcouj^u, ivaivv se narejajo ta poduk naj se zastonj po de Il zuur JSUptîU SUgJUlOLlL» , IU 11Č* LU -W.V/W1.X MUJVT1 ^/xvfcwi, lxj. ne» j^ULXUtW U ČIJ OC ZičtBIUUJ JJU Ud" da se udá tolikim želj am; na to želí razdelí. Gosp. Dimic priporoča za živo mejo tudi reče gosp. Trpii se ponavljajo živio-kíici, pa tudi hrvaška gospod slanca mu s srčnim govorom čestitata po Gosp. župan smreko, in da let naj se svetmj dá v se po preteku treh 7 ko se bo videlo, da se je plot dobro zarastel > dr. Costa poprime zopet besedo in pravi, da govor dr. Orel zagovarja odborov predlog; prof. Peterneí dr. Bleiweisa na čast stoletnici je bil izvrsten, al po- priznava prednost glogovih plotov, pa hvali tudi gabro manjkljiv v tem da o ClilOl JC Uli 1ŮV101CU, a.1 X-------- ~ I------v ~ v "»«i« Biv- ojem delovanji skozi 25 let vega; dr. Bleiweis razjasnuje, da predlog odborovmeri lildU j rvi Jl V v bC/LU , U» kj O V VJ V1U » J ivv na prid kmetijstva ne samo kranjske dežele, temveč tudi osednjih deželá po „Novicah besedice vsak dober plot, pa prednost daje trnjevemu, in do kaže, da ni na leta gledati, kdaj naj se podělí svetinj To je sicer lahko razumeti, ker ni hotel sam sebe hva- ampak na to, da je pravilno izrejeni in trdni plot 7 liti al dolžnost je naša, da se tega njegovega delo visok XX LI y ax UUi£iUVOb Ai Ci O CA) y WC* OV/ LV^M» ujv^jvrv^if ~ J *-- vanja spomnimo danes mi in godovnici dodamo, kar je pisu izreče 7 gosp on pustil. „Novice" so voditeljce našemu kmetu skozi lepšega, ampak zato Pet plot . da Kozí želí '7 to Je> da , naj se v raz-naredil zavolj Je graja posestvu; profeso 370 Lésar namesti 1000 iztisov želi 2000 iztisov. — Pri glasovanji se sprejmejo odborovi predlogi z dostavkom Kozlerjevim in nasvetom Lésarjevim. Zdaj poprime gosp. Dimic besedo in nasvetuje, naj družba vsacega četrt leta izdaja gospodarsk časnik, ker letopis „Mittheilungen" ne zadostuje sedanjim potřebám napredovajočega gospodarstva v vseh razdelkih. Dr. Orel ne vidi potrebe za tak časopis, ker je na kupe nemških kmetijskih časnikov, ki si jih za majhen denar vsak lahko omisli ; za našega kmeta pa zadostujejo „Novice", o kterih je znano, da prina-šajo poduke o vsem, kar je umnemu kmetovalcu vedeti treba in ne zanemarijo nobene nove iznajdbe na kme-lijskem polji; velika vrednost „Novic" je spoznana povsod *) in če hoče kdo slovenskemu kmetu kak poduk dati, naj ga pošlje vredništvu „Novic"; vem, da ga bo rado vzelo. Dr. Costa misli, da o predlogu Di-mičevem se ne more pri tej priči kaj gotovega skle-niti; namen je dober, al vprašanje je: ali bi ga mogel glavni odbor izpeljati gledé na stroške in obseg tega časnika. Zato nasvetuje, naj se Dimičev predlog izroci glaviiemu odboru, da o njem poroča. Gosp. Dežman se sHada s Costovim predlogom, pa dostavlja, da odboru poroča že v prvem glavnem zboru. In tako se sprejme ta predlog.. Namesti gosp. dr. Razlaga, ki ni mogel v zbor priti, ker je zboiel, naznanja dr. Bleiweis Razlagov predlog: naj zbor priznava potrebo, da se kmetijska učilnica napravi v Ljubljani, kteri se pridružite učenici za sadje- in vinorejo in pa gozdnarstvo, ki ju deželni zbor kranjski namerava osnovati; zarad te naprave pa naj se kliče do molj u bje na pomoč, da se deželnemu zakladu polajša naprava ; on sam se zaveže v ta namen darovati 100 gold. Upati je, da se bojo ustanove (šíipendije) učencem, ki pridejo v kmetijsko učilnico ljubljansko, našle tudi na slovenskem Stajarju in slovenskem Korotanu. Dr. Bleiweis podpira Razlagov predlog, ki ga zbor sprejme, in po predlogu Costovem izreče zahvalo rodoljubnemu gospodu dr. Razlagu. Po tem stopi vitez Gariboldi v dvorano in naznanja izid glasovanja družbenikov o volitvi p o d p r e d- sednika in 12 odbornikov. — Z veliko večino (68 glasovi) je bil župan dr. Costa izvoljen za podpred-sednika. To naznanilo je bilo sè živahnimi živio-klici sprejeto. Dr. Costa se zahvaljuje za čast, ki mu je po tej volitvi došla in obeča, da kakor povsod bode tudi na tem mestu, kar bo mogel, délai na blagor domovini in narodu. (Živio!) V glavni zbor pa so b^i kot odborniki tudi z veliko večino glasov izvolj eni gospodje: Dimiç, Faber, vitez Gutmansthai, Seit-ner, Pregl, Solmajer, dr. Orel, Debevec, Koren, Malič, Jož. S e u n i g, dr. Jan. Ahačič. Predsednik gosp. Trpinec s kratkim ogovorom (slovenskim) sklene sejo, ktere poslednje besede bile so trikratni slava-klici Njih VeliČ. presvitlemu cesarju. In tako je bil praznik stoletnice, kakor je zaslužila, v občnem zboru tako vredno in častno končan, da ostane vsacemu, ki je z dobrim srcem přišel v to sejo, vse žive dni v blagem spominu. Sto let je lep čas, in družba se more po besedah neumrlega Joan a ponašati posebno s tem, da se ni sprehajala v jalovih teorijah, ampak je ves čas hodila praktično pot. Slava družbi kmetij ski! ^ • *) Glej 38. list „Novic", v kterem celó g-raaka „Tagespošta" den Novice-Bauer" stavi druerim kmetom v izsrled. iffospodarske stvari. 0 uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh in nekoliko besed o umném kmetovanji. (Dalje.) Dalje hočemo preiskovati red, ki se imenuje gospodarstvo na čredinke. Ta red je star, starejši od triletnega obdelovanja. Posebno znamenje tega reda je, da se pašniki izorejo in pripravijo za žito; toliko časa, dokler sploh žito dobro raste, se seje žito, potem se pusti, da se njiva zaraste s travo, in da zopet služi kot spašnik. Ta red je domá posebno na Turškern, sicer pa v planinskih krajih, kot v Salcburškem, Štajarskem (zgornjem). Gospodarstvo na čredinke ne potřebuje travnikov , kakor jih natriletno obdelovanje polja potřebuje. Trava pri tem redu se pokosi in posuši, da služi pozimi za klajo. Poleti se živina vedno pase na teh omenjenih pašnikih. Vidimo toraj, da se žito s travo vrsti: 1. žito, 2. trava. Poglejmo nektere kolobarje gospodarstva na čredinke bolj na drobno: Na Salcburškem je navaden ta kolobar: 1. ozimno žito, 2. trava, 3. trava; ali pa ta kolobar: 1. ozimno žito, 2. jaro žito, 3. trava, 4. trava. Na zgornjem Štajarskem je ta kolobar v navadi: 1. rž, 2. oves, 3. rž, 4. trava, 5. trava, 6. trava, 7. trava. Vendar imajo gospodarstva na čredinke tudi praho, postavimo v Holštajni: 1. praha, 2. ozimno žito, 3. rž, 4. oves, 5. trava, 6« trava, 7. trava, 8. trava, 9. trava. Jasno je, da tudi ta red precej seje žita, kar je potrebno. V Holštajni praho že zgodaj pognojijo; to gotovo pšenici hasne. Tudi ta kolobar je v navadi: 1. oves, 2. praha, 3. ozimno žito, 4. jaro žito, 5. oves, 6., 7., 8., 9. in 10. trava. Oves bo gotovo dobro storii; potem je praha, in po prahi gotovo izvrstno stori ozimno žito. Pri tem poljskem redu je to slabo , da trava po žitu more v zemlji dobiti le malo in revnega živeža. Pri tem redu se živina od spomladi do jeseni pase na pašnikih, Priporoča se torej , da krave teletijo v takem času, da teleta morejo spomladi na čvrsto pašo iti. Ker ima ta red mnogo trave, zato ne potřebuje mnogo uprežne živine. Živina hodi od spomladi do jeseni na pašo ; torej ni toliko delà pri kladenji živine, ker v čredinkah lahko en pastir mnogo živine oskrbi. Živinoreja gotovo cvetè. Kapital za plemensko živino (Zucht-vieh) je velik; manjši je kapital za uprežno živino in poljsko orodje. Gospodarstvo na čredinke je toraj na široko (ekstensivno). Ce na tanko premislimo, lahko zboljšamo gospodarstvo na Čredinke s tem, da zmiraj ne sejemo žita, ampak eno leto lan ali korenstvo; korenstvo nam gotovo v v prid doide pozimi v zboljšanje klađenja naše živine. Ce hočemo tudi (gorčico, raps) sejati, bi smeli taki kolobar sestaviti: 1. praha, 2. gorčica, 3. ozimno žito, 4. detelja, 5. ozimna pšenica, 6. repa ali krompir, 7. jaro žito,'8., 9., 10., 11. trava (pašnik). Ta kolobar je za dobro, močno zemljo. Za bolj revno zemljo bi smeli tako-le kolobariti: 1. praha, 2. gorčica, 3. ozimno žito z deteljo, 4. detelja, 5. detelja, 6. ozimna pšenica, 7. repa ali krompir, 8. jaro žito s travo, 9., 10., 11. trava. V planinskih deželah, sploh tam, kjer je kraj le za živinorejo, priporoča se gospodarstvo na čredinke. Hočemo napisati kolobar, ki je na grajščini v Proskavi (pruska kmetijska akademija): 1. krompir, 2. jaro žito 371 vlažno žito deteljna trava = Kleegras) detelj na trava, 5. deteljna trava y deteljna tra Zračje nje površje naše emlj Tudi mika člověka že rado rz. ednost, da vsaj nekoliko pozná velike svetove emlj peščena, revna. sucejo nad nami v neizmernih kro^ih, da vé y ki se Pri tem omenimo tudi tako imenovano angles ko razmeri med seboj so solnce p etlet b del o vanj Polj (engliscbe Fiinffelder zadnj dve mlj 7 in luna kakošni kako se yj ou oviuw j u \J uli IJ ct ILI A Lt llćv y i\ai\u oc etljujete itd. Potrebno pa je, da pozná wirtbschaft), ki ima v kolobarj tek ze v mije 2 leti deteljno travo. Kolobar je ta boljšanje, v poči- bolj na drobno naš del svetá, še bolj pa našo carevino ječmen deteljna trava ječmenu detelj travo) y . repa deteljna trava 9 y pšenica in posebej še svojo domovino s sosednjimi deželam Zato se koj v prvem razredu začenja otroku ne- oliko o obliki naše koliko bistriti um , da vé Angleži ljubijo ta kolobar, m v resniui je uuuer, ^imj^, v njemu uiuuguicim u^nu, uuui ucic, ua- ker zemlja pri tem vrstenji vedno v moči ostane. Trave siravno vselej ne natančne zapopadke, pa vsaj pravi in v Je dober, zemlj vsaj o ijenih mnogoterih delih; tako dobi dete da Je tudi dobiti dosti, da je mogoče živino rediti in dosti gnoja razum o tej ali uni reči. ^ Tako bi do četrtega razreda dospěli otroci do precej obširne vednosti y ko se jim sklep našega popisanja „gospodarstva na čre- vsako leto^ prilagalo pri berilih, da bi otroci ne znali dinke" hočemo še omeniti, kaj je vzrok, da se imenuje samo brati, ne znali samo moralne povestice pripove- ta red gospodarstvo na yy v več ena- schaft). Navadno je, da so njive razdelj cih ograj enih delov; ravno tako so tudi pašniki ogra dinke" (Koppelwirth- dovati, temoč tudi kaj druzeg Da je nauk zemlj episja res potreben veče na-tančnosti in veče obširnosti, kakor jeni y ali e v sedanjih be- ploh odd elj eni (abgetheilt), in od tod to ime. rilih, preprical se je pisatelj sam. Otroci niso poznali (Dalje prihodnj -i j bližnjih y jzanimiviših kraj Cepljene murve na prodaj. Razglašeno po prošnji si. kmetijske družbe kranjske. Gosp. Adalbert Stiglitz, c. k. nadlajtenant stran tako obilo ima pride iz postojnske jame kterih notranjska niso vedeli, kje izvira Pivka y m kaj y kod se dalj z nJ godi jim je bil popolnoma le slabe dve uri oddalj grad predjamski vite zanimivosti malo znane cerkniškega jezera slo-bolj oddaljenih krajih naše domo v^usp. Auaiucii a.. u«uiajivuuu« m Vlne> se vé? smé se še manj pričakovati. Da se s tako grajščak na spodnjem Stajarskem, je prosil kranjsko nevednostjo otrokom ne vceplje prava ljubezen do do- kmetijsko družbo okoli 3000 blizo naznani murvorejcem y ljev visoke in po prav lepih murv na prodaj da ima ki so y y 4, 5 in tudi 6 palce debele. Gosp. Stiglitz, ki je bil skozi 22 let kot ojak na Laškem in se je ondi v murvoreji popolnoma izuril, nosti, taico malo spo* pravi, da Lahi v prvih 3 dôbah pokladajo črvičem divje, tako malo národnega p movine, ko ne pozná njene lepote, njene tudi v kamenitih tleh velike posebnosti, razume se po sebi. In taka se godi tudi drugod. Zato se nam ni treba čuditi, ako m o s v oj- ima t árod v mnozih krajih tako mal tako mal poštovanj meg b y v 4. dôbi pa cepljene murve; tako se ohranijo gosenice bolj zdrave, *) předej o trdnejšo nit in so kokoni tudi težji. r^M A * a . A ft A 1 ft murve s tem vidimo pa nasproti y Gosp. Stiglitz ponuja gori imenovane ceplj po 40, 50, 60, 80 krajc., tudi po da jih pripelje na železnico v Celj m gold y y se za ambalažo Dobij kaj malega se pa pri njem tudi necep da vse tuje ljubi in spoštuje, svoje domače pa zametuje in v nič deva. Zalostna prikazen je, pa vendar resnična ! Le takrat je mogoča viša omika národová, ko spo- tudi ko sme (divje) murve in sicer po gold za poskušnjo rad pošlje, kdor jih kaj želi. Stiglitz je družbi kmetijski poslal dva lista cepij mm 'jm roča, naj 100 murv. Tudi Gosp znava lepoto in imenitnost svoje dežele, reči: naše nehotične gore se tudi krasno žaré o jutra- dvigajo ponosno njem solncu njih gole, sive pečine se enega od v plávo nebo; naše globoke doline prêta kaj o bistri bi druzega od divje murve, in gorko pripo ilorejci sadili pij ene, ker jih perj je mnogo težje, bolj smolnato in tecnejše, tedaj tudi več zdá in se ga manj potřebuje. Pisma gospodu Ad alb. Stiglitzu naj se pošiljajo pod adreso „k. k. Oberlieutenant und Gutsbesitzer am Schloss Pleuna, studenci in šumeči potoki v smaragdni krasoti dišemo hladni planinski zrak, pa nam tudi solnce italijanskega podnebja ; y tudi mi sije vroče naše široki sadunosni vrti, ko štajarska homce in pianote dolenska in y Post Sachsenfeld, per Cilli sencijo primorska stran po prijetnih goricah rodí najbolja vina. Po naši deželi stojé lepa mesta in snažni trgi ob lad-jonosnih rekah, čedne vasi pa se skrivajo v senci sadnih dreves, na homcih in hribih bliščé že od daleč bele cerkve, kterih milo zvonenje vabi trudnega popotnika Podučile stvari solzne doline sebi Vec svitlobe, vec poduka! , da stiske in nadloge svoje izlije pred studencem Božje milosti; tudi naša dežela ima krasna jezera, ktera obdajajo visoke goré z vsem veli-častvom planinskega svetá; ima jezero, po kterem ribič Že davno smo mislili iz letošnjega sporočila glavne nastavlja skrite mreže, in lovec strelja boječe ptice in šole postojnske natisniti sestavek, ki ga je pod naslovom Zemljepisje v ljudski šoliu spisal šolski ravnatelj, častiti gosp. Jan. Vesel. Ona napitnica gosp. govrstnejše kapnike hitre zajce ; še več čudov pa skriva kamenita zemlja v vidiš v podzemeljskih jamah najmno-, ki blišče v najlepših diamantih, svojem nedru; tu prof. Peternela pri obedu c. kr. kmetijske družbe 24. dne t. m. nas je spomnila našega namena. Evo tedaj oni sestavek : ktere je izbrusila sama mati narava, po jamah se prê- ta kaj o sumeci potoki y ki dalje pod zemljo vrŠijo in zopet drugej zagledajo beli dan. Koliko lepot, koliko vrši sedanjem času ko se na svetu vse tako hitro čudov ima naša krasna zemlja! Ali ni vredna y „ v o^uau j^m ^aou j au u» ovv/bu v ou iwivu uimu ko nas brzovlaki po železni cesti in parobrodi po y da J° vsak deželan spozná, vsak domorodec ljubi in spoštuje y y nevarnem morji prevažaj o lahko mnogo krajev svetá, v sedanjem času je gotovo potreba, da vsak človek več ali manj pozná vsaj bliž- ili v malem času vidimo ko svojo najboljšo, najljubeznjivišo mater! Ali ni po- trebno, dobro in koristno * Kako pa to, da je do poslednjih let največ bolezni na La- škem bilo in so Kranjci libro kokonov za seme Lahom po in tudi po 14 gold, prodajali? Vred. da tudi mlado občutno srce bolj natančno se po nji ogleda in s tem spoznanjem srka iskreno ljubezen do nje, in je pripravljeno tudi kri in življenje za-njo darovati. In ko je zbujena prava ljubezen do domovine s spoznanjem domače dežele, s spoznanjem do- 372 mačega jezika stanje ; potem , visa omika, sploh boljša příhodnost. je mogoce vece blago- imajo nik na konci. Isti Gutsman ima dalje: jetnina arrest, kar bi zopet bolje značilo kako platilo (gebiihr); Nemško berilo za četrti razred glavnih šol dobro Hipolit: jetnica carcer, a ne ustréza, kajti jetnica povdarja imenitnost zemljepisja, ko ima celih 75 straní je ujeta žena, kakor jetnik ujet mož. Isti Hipolit: odmerjenih zemljepisju, ko naše slovensko le kacih 9 prepoved arrest, vpravo: verbot, morda pripravnejše listov temu znanstvu posvećenih ima. Misel pisatelj e va je ta, da bi vsaj za na* „sekvester" , kajti Dolenjci rekajo: y y^\J £A\X VKJ JUU razredu déli v prepóved." Gosp. Cigale tudi govori: zápor, gozd so jim v glavnih šol bilo potrebno, da se zemlje pis je pa tudi za zgodovina bolj obširno obdeluje, da berilo veliko „bilje v zaprtiji", kar sploh znači, kakor tudi z á- «rv/\ X ym vtaIi lr/\ v\ a 4-n v^ /\ vrn n i /I arw^n X a /i aX /\l /v /\ wi a tt w a X a f ir 11 n a a n a a%tm a ^ r\ a f a rm n r f ^ il rr a r\ fi^ rtje gefangenschaft; po Dolenjskem je celó slišati: ■ï A tt rr n r* M f i i i í í o v* n KV 1 U rrnnXi n lir AW f II 1 rr O - več in veliko bolj natančno vsaj domače dežele popi- vgiiau uv^jj uaiauuuu v oaj uv/uiauo u^^^i^ p 0 T j v oauiu y Le tako bode tudi ponehalo tisto znano pikanje, tija je slabejša beseda v početku samo „sperre c , potem ,,ud(i.ii , a a « p i zaradi tuj ega obrazila ij a haft", a zap r- suje. ki ga imajo tako mnogi kraji med seboj , ki delà Mikl. frem uže zdražbe, in je sedanjemu svetu kaj nepristojno. Tako iTxtixi. „uouiuy», in den slav. spr. * (vsaj po Dolenjskem in Gorenjskem ít 21. 7 Na Kranjskem če morda tudi ne tudi se bode širila vedno krepkejša zavest sloven- povsod) celó govoré: pri prii so ga, kadeř ga malo skega naroda; spoznala bode mladina, da ljudje DOlltl gO- zapró 7 morda za 24 ur. za dva dní ali tudi za teden ; 7 voreči en jezik so en narod, da samovoljne politiške iz tega bise naredila beseda pri por, kakor je zápor meje ne ločij o naroda, spoznavala bode celokupnost iz: zapre ti. Naposled oče Marko (1781. leta) slovenskih dežel. Suhoparno učenje nemške gramatike t ran ča buttelhaus, custodia publica, in za njim ise uta- je samo na sebi tako pusto, da se mora pristuditi ; da man (1789. L): t ran ča ôffentlicher kerker, arrest. se pa otroški duh nekoliko odpočije teh pravil 7 tega Ljubljani pred novim mostom kraj 7 kder pregibanje, sklanjanja in spreganja, služilo mu bode ptiče, še zdaj imenujemo „pod trančo", i prodaj aj o baš onda so ravno zemljepisje, ki bode njegovi rado vednosti vstreglo nekdaj bile ljubljanske „custodiae publicae." Dasitudi prav zanimivo in koristno, in mu bo prijeten počitek 77 „Labacheričini" učenjaki drugače učé, vendar bi jaz od težavnega, duhomornega učenja oblik tega ali unega sodil, da tran ča, ktero uže Valvasor III. 9, 672 ime- jezika. nuje trantschen oder gefângnis, nej druzega nego strsl. Da bo pa mogoče v četrtem razredu bolj natančno tr^t« m. custodia, ktera beseda bi se s tem obrazilom učitev zemljepisja pričeti, treba je, da se vže koj v strsl. glasila trista, nsl. tro ča, ^a z jjlujanjenim nos prvem razredu prične s prvimi začetnimi črticami, in táko dalje širi v drugem in tretjem razredu. S takimi pripravami le se bo učitev zemljepisja pospešila in v četrtem razredu bo mladež z mnogim znanjem oboga-tena zapustila šolsko poslopje, in v praktičnem življenji rabila nabrane vednosti." nikom: tranča." Izvéstja ali programe nekterih slovénskih in hrvaških gimnasij memogredé nekaj slovniskih opasek. pa Slovstvene stvari Pomenki. Spisal prof. (Dalje.) • v epic opazek voda. Ne morem se pa vzdržati, da ne bi dodal še nekaj 7 za ktere mi je dal g. Žolgarjev sestavek po Na strani 14. (programe 1866.) stoji m Po novi kazenski postavi so 4 vrste kazni, ki jih Jaz mislim, da je ta besedagermanisem (cf. vermogen) v nemškem jeziku imenujejo 1. Zuchth fàngniss, 7 3. Arrest, 4. Einschliessung. Kakor 77 Z na m nj m nj namnij." Ker se veli v hrv. in tudi starosl. znamenje, toraj bi se po mojem ima Nemec težavo s takimi izrazi, da loči druzega od mnénju tudi v slov. imel pisati ta pologl e. druzega (saj vse pomenijo to, da je člověk zaprt in kl 77 Slog s Hrvati zahtéva pisati nač Sicer da povsod gré za strahovanje (Žucht) kaznovanega, pa tukaj še jedenkrát velim, da se slažem čisto z gosp tako je tudi slovenskemu jeziku težavno zaznamovati Cigaletom to 7 kar če tudi ni v bist eno navadnem pomenu besed ne loči. Gosp. Cigal se vendar v gledé 7 da so s kroj tem najbolj po latinském jbolji tisti termini technici 7 so ij bliži hrvaškemu na to, da se prvi dve ostřejši kazni (Zuchthaus, Ge- Hrvati in tudi stara slovenšČina fàngniss) razločujete od dveh poslednjih (Arrest voslovj oslovju ter so pri A 1 Ui a 77 Alj Slog s Ein Str. 15 1 schliessung) m mlj dalj občinstvu v* » V/J-I I jLjkl. A vOl , um- kjlll. AcJ. „VC1 gledé na to, da bi besede bile Hrvaškem inquam naklon 7 imena áp huda j Reči 7 nasvetuje sledeča slovenska 1 2. ječa, 3. hudi zápor, 4. žilo." Ker se veli od da v obeh omenjenih ozirih ne bode morda napačno od ro naanotAtrotî _ flrtctn I . a tt T«T /I « î li — imperativus), ampak li Ot Vf \J V Q UU1. - Ker se veli od glagola kresati kresal da pišemo a lim znači saj v djal sem), torej ne veljá ve- moramo au w V/ JL • JLVVVJL VULVJLCkLU.KJ y WCk V UUCll Uli ▼emo kaj druzega boljega nas veto vati povedn 77 f ne tik je pregledal vse je to-le: „Besede ahaj Gosp. L se ta beseda 77 gefáng starine o tej zadevi in našel 77 Kdaj ti izpeljevati 1 « Nsl v^xcvu^xaxoo . ^oi. VOZa, yj ci c», u.** ^uc ijí* jv u. č* j j ^»lčuusuj v. lti'^čtinu, uiv. twauiiv/y. — novoslovenskih pisateljih starejše „Pogoj i vnik." Ker se govori pogoditi se, torej menda slov da Namesti staroslov. ate v relativu pišemo v ploh r (Hrvatje pa no), torej ked pa kdaj) (staroslov aHte hrv. kadno) quum dobe, in navadna je še zdaj po Štajerskem, kakor go vor i g. Cigale ; a strsl. $ z a, v % z a znači „véz" (band) bolj ▼v** , (t OliiJl. V & Č* „ječa" se imenuje: ^zilište, %zil živni" pogodnik ali pogodivnik Str. 16 77 ve- dalj ^ • ^ íi I A 1 O VV; CJJ £J L JL JC) JJL X V/ Cb y Sjf Li I nsl. j é č a, ustrezaje nemškemu in strsl. jetilište; potem: tem 77 hafť bolj Str. 17 vezavni (ker od kresati kresavni) t í UU. JL I . ,,OVOtC%VOi . K tedaj prav pisati v sestavlj i'e po mojem mnénju samo . besedah, kedar je jed- man), strsl. tbm (Hipolit, Guts- nako staroslověnskému cM in nemškemu mit na n srdnon. tymenit — - ^ r 7 ^ «wttv o icti uoiy y cuo&cmu c/n iu ucmo&ouiu ux jl u , aic» (tudi v briž. spom.), srb. tam- sósed itd. Sicer je pa treba pisati se (provincija r. gefáng der tymenitzen legen. Benecke, Miiller und Zarncke acht tage in Hrvatje izgovarjajo ze na pr tat se 167. iz slovanskega; potem nsl. klada gefáng polit), kar nej tudi jet 77 gefângnis" nego „stock" (H f se) 77 Polpretekl 7 brat Izraz so uže Ne m halbvergang za- sami iMUj-uiuu ixxi lit" OV UÛU OCtLUl. torej ne bi škodilo, da tudi Gutsman ima Slovenci ne pišejo več polpretekli, ampak kako kar je slabo skovano, kakor sploh be- drugače na pr. trp »uui jc aiauu aivuvauu, is.aK.ur sp sede z obrazilom išče iz moških samostalnikov 7 kteri přetekli (cf. lat. praeteri turn imperfectum in hrv. prošlo-trajno). „O bii kam 373 V hrvaškem je ta beseda možkega spola (oblik, gen. oblika), ne vém, zakaj bi jo imeli Slovenci rabiti v ženskem spolu, ker so jo vendar le vzeli od Hrvatov. — „Povracavno." Morda bolje povratno (kakor je tudi v hrvaškem). „O šramot en" bolje osramoćen (ker od pozlatiti, posvetiti: posvečen, pozlacen). Str. 24. (progr. 1867.) „vstrežem" bolje ustre- žem, kajti ni govorjenje tukaj o hi nein, ampak le o dovršnosti. — „Skupej s ni dej o", skupej je tukaj nepotreben. „Priloge." Jaz bi bil za pride vnik adjectivum, a priloga bi nam mogel. rabiti za „appo-sitio, Beisatz". „Števnike". Slogi s Hrvati za voljo bilo bi bolje pisati broj nik = numerale. Str. 26. „k imenski sklanji spadajo . . . ." Slovenci se vse preveč bojimo predloga na, ter često rabimo k, kjer bi bil morda ua bolj prav, na pr. tukaj: spadati na imensko sklanjo", obsoditi na smrt itd. Str. 32. „po Igla s ne." Po mojem mnénju bolje pologlasne, kajti v sest^vljenih besedah sploh o vmečemo, in e za mehkimi ali ozkimi soglasniki (na pr. konj edérec). „Vtopi" bolje utopí. „Opomniti se še zná" bolje more ali kaj takega, kajti ni govor 0 znanju kakem. „Ukoželjnega" bolje uka-željnega ali ukaželjnega, kajti uk ože lj n e ga zdi mi se germanisem. To sem hotel opaziti pri teh dveh sestavkih, nikakor ne hoté s tem pobijati cene jednemu ali drugemu, temveč bode mi jako drago, ako prihodnje leto spet kaj tako vrstnega donese od istih gg. piscev v 1'edni ali drugi programi. Imam pa še nekaj opazek, ;i jih ne morem zamolčati, ker sem užé pri pisanju. Pisati bi imeli teripotec ali tripotée, a ne ter-potec, ker prvi del té besede bode menda imperativ (cf. hrv. kradikesa, kažiput, nadriknjiga, vadičep, gazi- blato, tepihlěb itd. — „Milo a ne mjilo" (Seife), kajti ta beseda je izpeljana od glagola miti (mtbítu, češki mýtí); nadalje Čehi velijo mýdlo a ne mjydlo. Da je mjilo prav, morali bi pisati po slovenski tudi sjin (a ne sin) bjiti (sein, a ne biti). „Hudíč" ima zategnjeno-dolgi i, ker ne prihaja od hud, ampak od glagola huditi, kakor kováč od kovati; cf. hrvaški provodio (ne provodič) odglagola provoditi. „Umé-tovni" ne pa umétalni, cfr. slov. užitovni; v hrv. je pa sila pridevnikov naovni: redovni, po-sedovni, naukovni, kupovna (cena), muževni, listovna (pošta), (srce) jadovno itd. — „stolp" je Saule, columna, torej té besede ne gré v slovenskem rabiti za tur ri s. Bolje bode zadržati v tem pomenu turen. — „Bêgune" ne pa Bêgne, ker je genit. Begûn (cf. popačeno nemško: Vigaun). ,,Tol-mín" a ne Tomin ali Tmín, cf. „Tolmein." „Be-rívo" a ne berilo = quod legendum est, cf. predivo, perivo itd. in hrv. štivo (= Lesestûck), jedivo 1 pivo (Speise und Trank v narodnih pesmah od Ju-kiéa), učivo (Lehrstof), pecivo (Grebàck), gradivo itd. Meni se zdí, da imajo Slovenci večkrat ilo, kjer bi moralo biti ivo (na pr. p os oj ivo, a ne posojilo). „graja" ne pomenja le Tadel, ampak tudi Material (zlasti za grajenje plotov), od gl. graditi. „Hodé" namesti hódijo, kujó nam. kùjejo, predónam. pré-dejo itd. pisati, mislim da ní slov.; kajti 3. oseba mn. smé se v slov., kakor se sploh govori, le skrčiti, ako ima jedna od zadnjih dveh slóvek naglas na pr. letíjo (ali letijo) = leté, nesèjo = nesó. Drugače je to v de-ležniku, kajti govori se noseč a ne nos i j oč, posve-čujoč a ne posvečujejoč itd. — „Sobota" treba pisati, a ne sabota, cf. hrv. subota in starosl. c^soTa. „Gle dis čini, čitalničini" itd. ní prav pisati, ako ima člověk obzir na hrvaščino in staroslovenščino, kajti tu se piše i n le ko posédovni pride vnik od samostavnikov, ki značijo kaj živega na pr. sestřin. Ako je težko izgovarjati -ščni-ščna-ščno, pa c izpustimo, saj Hrvatje časih tudi tako ravnajo na pr. kazališna igra, središni sud (na pr. kazalištna, središtni, kakor se večkrat tudi piše). „Knez-š kof'f a ne knezo-škof, saj oba samostavnika pomenjata to isto, torej sklanjajmo oba. To isto je i v lat. in hrvaškem na pr. Bog-čo-věk o Kristusu. Saj tudi pravimo gospod kaplan ne pa gospodo-kaplan. „Ljubij ančanj e", ,,Go-ricanje", „Radolj čanj e", té pisave nam ne do-pušča govorica večine Slovencev, niti staroslovenščina, niti sloga s Hrvati in Cehi. Pisati nam je temveč i ali pa e (brez j): Ljubljančani ali pa Ljubljan-čane. Srpân ali srpen gen. srpna a ne: srpana, svečan alisvéčen, svéčna a ne svečana, to išče sloga s Hrvati, ki pišejo lipanj-p nj a, srpanj-pnja. „Še poglejte jih ne." Duh slovenščine za-htéva negacijo ne tudi pred glagolom, ki se pa more, da bode govor krepkeji, na koncu opetovati: še ne poglejte jih ne. „Lazar" aneLacar, „Nazaret" a ne Na car et, „trapez" a ne třapec itd. treba pisati, kakor je uže nekje pisal gosp. Cigale, če se prav spominjam. Kjer je v grškem zeta (£), pišimo tudi v slov., z ; in morebiti bilo bi tudi prav, da v tuj-kah povsod pišemo s, kjer koli je v grškem sigma ali v latinském itd. s: gimnasij ali gimnasija, vers, kurs, (borsa), filosof, fisika, fantasii a itd. „Tačke", mn. (izgovarjaj a kakor v rake predtegnjeno-dolgo) se govori na provincijalnem Hrvaškem a ne tačka, kakor stojí v Wolfovem slovarju (= Schubkarren). Žuhek ne žehek (kakor je pri Wolfu pod Herb). Žméča od zmèhek (schwer) navadno je tudi na provincijalnem Hrvaškem, zztéža, ter je torej ón (?) nepotreben v Wolfu pri tej besedi pod Grewicht. Bát, gen. báta (ták a kakor rak, gen. ráka) Glockenschwengel na provincijalno-hrvaškem. (Konec prihodnjič.) Zabavno berilo. Druga vrsta. I. Slovenski Nikodém. Spisal dr. Y. Zarnik. (Dalje.) Spet se je naselil naš g. Nebodigatreba na šentpe-terskem predmestji v Jakcevi hiši, ker preračunal je kakor pravi literat, da se s 315 gold, na leto ne more okolo zvezdnega drevoreda v prvem nadstropji ali pa okolo „rotovža" šopiriti. Akoravno se je mož prav gra-vitetno in še bolj resno nosil, nego njegov chef g. Tschertschuschnigg, in akoravno je bil vedno vès črno oblečen in pod nosom kosmat, vendar so precej drugo jutro stare ženice, ko so ga v pisarnico idočega sreče-vale, z rokami zmahovale in pozdravljale ga, čudé se: Lejti si, lej te, kaj ste vi, gospod Rokavarjev Boštjan, spet v naši fari? To je pa lepo, prav lepo, da nas ne zapustite, da se domače fare držite! Moramo to imenitno novico precej domá povedati! Mali otroci, ko so se popoldne počasi za Ljubljanico v šolo pehali, so si ga s prstom kazali, ko je s strašno važnostjo po bu-reaukratski imenitno počasi iz pisarne koracal, in drugi drugemu so šepetali: vidiš, to-la so gospod Rokavarjev Boštjan! Od početka ga je to strašno ježilo, da so ga še vsi tako dobro iz študentovskih, let v spominu imeli, ker je mislil, da je postal za vse Sentpeterčane strašno imeniten gospod, ker ima cesarsko službo (ker je pir 374 ôntar), da bodo zdaj neznani respekt pred njim imeli, pa zmotil se je — Boštjan v zelenem pruštafu in v rjavih mezlanastih hlačah in pa Boštjan v resni crni suknji pa z očali na nosu, — bil je Sentpeterčanom le zmirom stari Boštjan iz srednje rokavarske Hrušice. Pa naš g. Nebodigatreba ni bil hudobnega srca; ko je stvar malo bolj na tanko premislil, ga je vse to pozdravljanje in spoznavanje nepopisno genilo, dve debeli solzi si je iz vsacega očeša obrisal, da ga njegova stara fara še le vedno v časti drži, čeravno je bil po svoji nesrečni teti Urši Rogomeli 1848. leta za Antikrista razglašen. Tudi stare ženice mu niso zastonj obetale, da bodo po vsej fari novico raztrosile, đa je spet tukaj, ker kmalu je imel rano v jutru v svoji sobici posebno na tržnih dneh celo trumo žén z jerbasi na glavi iz Uđmata, iz Kašlja, iz Tomačevega in iz vseh druzih vasi Šentpeterske fare, ki so Čakale na avdijencijo, kakor pri kakem ministru. Pa kaj je bilo temu vzrok ? Gospod Boštjan so prišli do tega prepričanja, da člověk ne živi samo ob tem, kako gospoda 1 schertschusch-nigga v vradniški hoji, v nagrbančenji obraza in v vi-šavi cilindra posnema, temuč tudi zvečer ob dobrih gorenskih klobasah, ktere kakošni trije masleci ognje-nega Ipavca ali Hrvata namočijo; — vžitek, kterega je neizmerno čislal in kterega ni mogel s 315 gold, na leto vsak sleherni večer špogati. Ceravno je vedno veliko do svoje vradniške časti držal, dal se je le vendar v tej zadevi ženam pogovoriti in omajati, ker samo literarna slava mu je bila „noli me tangere", ali pa „pusti me v miru." Bilo je namreč takrat ravno eno leto po laškem in magjarskem puntu, in veliko sinov šentpeterske fare se je med raznimi polki na Ogerskem in na Lombardo-Beneškem mudilo. Prišle so ženice toraj k Boštjanu s tistimi preznanimi pismi, kjer pošteni prostaki, tamborji in frajtarji vsi enako, soglasno, kakor da bi se bili změnili, na čelu lista najprej sta-riše, brate, sestre in vso žlahto pozdravljajo, potem pa na konci pohlevno, sramežljivo prošnjo „za en par kraj-carjev" med druge vrste vrivajo. Ta pisma je Boštjan ženam prebiral in tolmačil. Imel je tudi kmalu za svoj trud stalno tarifo odločeno, kteri je morala vsaka ženica brez vsega barantanja zadostiti, ako je hotela zve-deti za „koliko par krajcarjev" se jej njen ljubi sin Primož, Jaka ali pa Ureh na Laškem priporoča. Pismo prebrati, ktero je imelo dve strani, bila je tarifa dva stara krajcarja, kar je bilo pa bolj obširnega, pa stari groš. Da je Boštjan našim hrabrim vojakom v Italiji in na Ogerskem v diplomatiških notah odgovore dajal, in časi v liste kak par starih bankovcev zavil, to se umeje samo ob sebi; — za ta trud je bila tarifa za vsako stran stara šestica. Ko se je časi sredi pisave soldaškega pisma spomnil, da je on slavni pesnik „der stillen Seufzer eines krainischen Barđen", bilo ga je takega priprostega posla kar v nohte in v lase sram, pa tolažil se je s tem, da je ž njim vred že marsiktere velike može slična osoda zadela. Misiil si je: v starih časih je Platon poleg svojega modrovanja z žitom tržil, American Benjamin Franklin je svece vlival, v današnjih časih sta bila slavna Nemca Freiligrath in Gervi-nus priprosta trgovska pomoćnika, ki sta po dnevi suho robo , arenke, fige in rožice prodajala, po noči pa ne-smrtna delà kovala in še tako veliko druzih „meni enakih mož" — zakaj ne bi jaz na račun gorenskih klobas naših hrabrih sinov na Laškem in Ogerskem z novicami njihove mile domovine razveseljeval? ! Tudi v druzih zadevah je bil Boštjan zeló v svoji fari na glasu, posebno so mu žene zadnji teden pred šolskim letom pripeljale celo tropo tacih paglavcev, ki so imeli namero, skočiti čez strašno brezno, ki se mu pravi pismena naloga iz nemškega jezika „ajngebanje", # in to iz 4. normalnega klasa v 1. latinsko šolo. Rekle so matere, če se fantje za ta strašni dan (ajngebanja) od Boštjana, ki je tako učen, pravih „furkelnov" ne navadijo, pa so izgubljeni. Za tako „važno" pripravljanje so na vadni štruftarji ob vso veljavo prišli; to je bil edini Boštjan, za kterega so matere mislile, da je kos vsem tem zvitim in prekanjenim profesorskim bučam, ktere le tuhtajo, kako bi nadepolnim sinovom pot v prvo šolo s trnjem na-stlali. Tudi bi bil Boštj an lahko celo leto prvi štruftar v svojej fari, pa si je misiil: če se že člověk mora a kakim postranskim poslom ukvarjati, naj že bo vsaj s takim, ki malo na literarno polje cika, kakor našim hrabrim vojakom pisma pisati, — da bi si pa člověk na stare dni z otroci glavo ubijal, tega pa ne po no-beni ceni — to bi bilo pa malo preveč ponižalno! Da je pa naš gospod Boštjan Nebodigatreba, po vsej šentpeterski fari slavni pisatelj soldaških pisem, ustrezal svojej strasti po pravih gorenskih klobasah, imel je zarad tega vsak večer svoj glavni stan ali ,,ge-neralkvartir" v krčnn, ki se nahaja pri mostu med spodnjim Poljanam in Stefanovo vasjo, kjer se je točilo izvrstno ipavsko vino, ktero je Boštjan kot pravi fant iz fare na tanko poznal in v ktero je zmirom svoje brez-številne literarne in uradniške skrbi vtapljal. Imenovat je on krčmo pri „debelem botru", ker je zmirom ležal sredi dvorišča, predno se je moglo v vežo stopiti, strašno velik še bolj pa debel in mastno rejen rjav pes, ki se ni ognil nikomur druzemu — še polnemu vozu sená ne — nego našemu Boštjanu, ako ga je prijazno in prilizneno nagovoril: „nu, boter, umeknite se nu malo, pojte nu malo na stran ! Kar je pa Še bolj Boštjana nego debeli boter in gorenske klobáse vleklo, bili ste dve krasni hišni hčeri, kteri ste mu ipavca na mizo nosili; najstarši visoke junonske postave, modrih oči in belkastih las, bilo je ime Liza, druga je bila pa Kornelija, kteri obe je Boštjan, ki je rad ženska imena spreminjal, klical Vošpeta in Korčaha. Tukai je imel že svoje odmerjeno „sveto" mesto v kotu pod bridko mar-tro v prvi sobi, kamor so tudi možje v irhastih hlačah zahajali, ker on se ni nikdar v ekstra-sobo zmotil, — šel je najrajši med „narod" , kakor se je sam s seboj zadovoljen izraževal. Tù je iz turnckaste lule tabak pil in med strašnimi oblaki veliko politiko razkladal možem, ki so z odprtimi ustrni va-nj zijali in z nepopisno pozornostjo vsako njegovo „sveto" besedo na ušesa vlekli, kakor da bi bila prerokovanje v pratiki za prihodnje leto. Najbolj pažljiv učenec in poslušalec mu je pa bil neki mladi inšpektor, ali pa rešpehtar, kakor ga je Boštjan krstil, nekega novega američan-skega društva na akcije za vpeljavo novih iznajdeb : kako se napravlja iz kebrov najokusneje olje, iz bolh po samih vijolicah dišeče mazilo ali parfum, iz uši pa, kako se delajo najlepše, kakor sneg bele svece. Rešpeh-tarjeva naloga je bila pozvedeti, kje se med Slovenci najkrasnejši eksemplari teh prvotnih artikeljnov nahajajo, da bi jih nabiral, nakupoval in potem pa v ame-ričanske fabrike pošiljal. Za zadnji artikelj je Boštjan gospodu rešpehtarju velike obljube délai, kajti djal je, da ima domá strašno debele perijohe, kjer ima od centa do dveh centov težke narodne uši zaznamovane in opisane, ktere so že davno zrele in godne, da jih v velike fabrike v Boston in Cincinati pošlje, ker drugače bodo materi Slovenii kožo prejedle; — ali s tem dostavkom, rekel je Boštjan, kakor pošten in pravičen kristjan, ki neče nikogar ogoljufati, da jako jako dvomi, ali bi kterikrat sveče iz teh uši narejene gorele, ali pa še celó komu svetile?? Rešpehtar je bil te novice strašno vesel in je rekel, te koj ko bo zvedel po kterih hišah se v Ljubljani in v druzih slovenskih mestih držijo, 375 bode si nekoliko tisoč velikanskih rocil vreč ali žakljev na- dati ) povrh pa je dal škrli položiti. Kakih 400 do , da bi jih neko temno noe, ko bo dež scurkoma 500 gold, se je izdalo za to. Zdaj pa vseh teh napak polovil in čez atlantsko morje poslal sebi in slo- ni, tudi poti in ceste je lepo poravnah Hvala mu! Iz Ljubljane. Nacrt poti, kjer bi šla že lez- fil venskemu narodu na korist. Rešpehtar in Boštjan sta si v roke segla in počila, da bosta pri prvi priliki v nica beljaško-lj ubij an s ka, je že dodelan. V tej Ljubljani v španovii vse narodne uši polovila in še ta veseli vesti nas je gledé na beljaško-lj ubij ansko želez-večerstapri „debelem botru" na dober vspeh likof pila. nico, morebiti pa brez potrebe, le nekako osupnila no- (Dalje prihodnjic.) Dopisi. Iz Gradea na dušno. w — Blagomili čutki^so nam danes srca vnemali pri gomili predrage pisatelj ice Josipine Turnogradske Tomanové pred njenim veličansk;m spomenikom! Piramida, nad 16 čevljev visoka, vseh tukajšnih sester in sestrić odlična kraljica — kakor dosihmal raj nica — ob čelu krasno ; od vrhunca do tal pokraj napisa viseći kiti temnozelenega bršlena, prihiteli za otožno svečanost vencana od rojstnega grada; nad podnožjem jednak opas in ob robih venca po sorodnici pripeta; po vseh graških pokoj iščih edinica s slovenskim napisom, obče čislana, ne-umrlej veličastna hvala, prelepa dika rodbini, narodu slava v daljne kraje in veke, rodoljubom posvećena milica, mogočna trubla v prebud in zavest strmečim rojakom, resna svarica v ptuje zavitim. — Okoli spomenika plamti sred šesterih svetilk kaj krasna velika tudi naših verno molitev: „Věčna luč jej naj svéti!" Iz Goriskega. nico 10. dne t. m. slovesno odprli. za čitalnico v Kanalu so že potrjena Rihenberku bodo čital- Tudi pravila bilo še dovolj, žita sploh srednji pridelek, fižol nam je slana poparila; kar je ajde suši ljena burja o tresla ? sploh ostalo, jo je še neusmi- vse socivje je suša stisnila. Kar pa se sadja tiče, smo zadovoljni; marsikteri forint so si Brezovčani sè sadjem pridobili, in upati je . da ga bodo čedalje več > kajti naši ljudje so se posebno poslednja 4 leta vrlo poprijeli sadjereje. Kdor brezov- ško vas obhodi, prepriča se lahko, kako mogočno mlada drevesca rastejo in obilen pa žlahen sad obetajo. Dragi rojaki, tako naprej ! dajajte svoji mladini lep izgled delavnosti, saj besede mičejo, izgledi pa vlečejo. Hitimo naprej, in pooštrimo uma svitle meče da nas koló časa zatrlo ne bode. Naj dodam v se eno redko do- godbico: 17. dne t. m. je neka žena iz Ostrovice čvetero otrók (vsi so bili fantiči) porodila, pa še tišti dan, koj po sv. krstu, so se v věčnost preselili. Porod-nica se dobro počuti. Omenjena žena je imela pred dvema letoma dvojčeke, kasneje enega fantiča in Vi' • ~ ~ stiri zdaj v dveh letih tedaj sedmero otrok. Prevelik oui X , V u v eu blagoslov božji! vica y da da je naj ki so jo přinesli te dni mnogi ćasniki c. k. ministerstvo kupčijskih zadev zaukazalo, začne c. k. glavno nadzorništvo železnic avstrijskih teh-nično pregledavati nacrt za železnico iz B e 1 j a k a čez Pre dél na Gorico in pa nacrt nadaljne železnice iz Gr ori ce skozi Dol v Trst." Novi prvi vladini svetovalec knez Lot M etternih je přetekli teden nastopil svojo službo v Ljublj Ker se mnogo govori o razd voj enem gl slovenskih poslancev v državnem zb gosp. Svetec v svojem in Je •W tudi dopisu v 44. listu „Novic" ne- koliko opisal zgodovino omenjenega razmerja, naj še mi bolj drobno povemo, kako je to bilo. En dan pred branjem, ko debata še ni bila dokončana, so se dr. To man, dr . Klun, Svetec, Crne, Pintar, Lipoid in Lencek res pred začetkom zborovim posvetovali, kako boj glasovali po branj ustave, in pet proti dr. Tomanu Grof in Pintarju jih je sklenilo za ustavo glasovati Barbo in Ljubiša ništa bila zraven, ko je bilo posvetovanje; torej ju menda tudi sklep ni mogel vezati. Ko pa levica Poljakom ni nobenega popravka potr- dila «ne*, so oni (Poljaki) sklenili enoglasuv^ uotav glasovati, in vsled tega se je tudi g. Crne premislil zoper ustavo ker dilo Je Lenček odšel na y Iz brezovške fare na Primorskem 30. okt. naši okolici se letina ni kaj vrlo obnesla: sená je svetoval da so nazadnj dpust y se je tedaj zgo trij za ustavo glasovali Skoda, da se ni klub po končani debati še enkrat po y kaj da je storiti pri . branj kteri se Naj pri tej dr. Tom Saj vsak, kdor priliki popravimo pomoto, po pripisuje sestavek v 31. listu „Novic sestavek le površno pogleda, vidi, da prva tretjina nje p 1 o h v Pa Je je pre- Iwrv/»^ ¥ S/M AV/ J; " ^ J^/& K XVII y Vi J^-T JL f go va je gol přestávek tega, kar je „Tagesp poslednja tretj kar je vm državnem zboru pisala, vzeta iz Svetčevega pisma tresovanj ti uovj y auj v> il v> k t eri h posamesnih člankov ustave, iu Če se kakih 20—30 vrstic „NoviČinih" vjerna z mislimi dr. Tomanovimi, pa tudi druzimi (ker nam dohaj pišem od naših več poslancev), kako more po takem se- stavek pripisovati njemu? To omenimo le memogredé y da se vé, kaj je pravo Kako prav je imel dr. Tom y da je unidan v seji državnega zbora, ko so ga levicniki motili v y s govoru in jim je predsednik Giskra še prikladal pravim imenom ocital to psovanje in da ni hotel preklicati svojih besed, potrjuje celó graški „Telegraf" y Sodražice 30. okt St kteri Slovencem sicer ni prijazen, v 251. listu pod na- državnega zbora" v dopisu iz Dunaja dunajski parlamentarizem zopet slovom „Slike iz rekoč: „Danes se 22. dne t. m. je pokazal v goli svoj glo To so bili prizori! Pred pol ure od našega trga zgorela lesena koča ; zavarovana sednik Giskra je divjal kakor furija, da jej je bilo menda ni bila. Gospodarji, zavarvajte saj svoja pohi- malo para. Tulil je na poslanca Tomana tako, kakor štva. Ta majhen denar, ki ga za to placate, lahko po- v nekdanjih Časih mogočni predstojnik na svojega pod- gresate; v nesreći vam je pa na veliko dobroto Naši pridni 1 a • \ ® v ' so brž hiteli z gasilnico na pomoč ko ložnega pisarja v pisarnici itd. itd so Noben trezen človek sicer ni prišli, je že streha doli padla. Pravijo, da nihče iz drugi ni kriv ko gospod sam a volj tega, ker pep el Dunaj jel y kar Je zatrobilo po svetu, da so naš svetli knezo ~ , ki se je tudi škof „sodelavec „Laib. Zeitung nosi pod streho se slamo krito. Varujte se ognja! Ve- vstopila v vrsto konkordatoborcev." Ker pa ta abotna lika pomoč je g asii pogorel , ako bi je ne bilo. Hvala tedaj prejšnjemu žu- panu «/. t^t., rvi jo voiiiw u.uuicg<* s tu i'ii pri trgu. jrre< 12 leti je Sodražica bila revna, umazana, blatna vas St naš trg bi bil še vdrugič pravljica skače iz časnika v časnik, moremo zagotoviti, vse to so lažnjive čenče, ter se nadjamo, da poštena ki je veliko dobrega storil pri trgu Pred da vredništva bojo preklicala, kar so zajela iz motnega Nekteri udje nemške kazine nabirajo podp po sredi je tekla voda in pri vsaki hiši je bila po hle- za odpravo konkordata. Ker je národna večina mest vih in po kletih; on je dal skopati graben in ga ozi- nega odbora bila trden jéz, kterega se „Pressini" gla 396 soviti ljubljanski „kapital" in ljubljanska „inteligencija u ni upala predreti, izbrala si je peščica Megerle-Miihl- feldovih privržencev drugo bolj pohlevno pot, da more svojemu velikemu konkordatoborcu ponosno reči: „Lej, une 38 krajnske soseske z 4000 podpisi, ki so sepo- Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz zbornice posl je b nič novega kranj skih gosposki izročil prošnje 38 Prof. Arndte sosésk ) naj t konkordat Prvi batali niso nič mi mi tegnile za v z drž an je konkordata, ker „Pressa" da reprezentiramo „kapital" in smo pravi zastopniki kranjske dežele nam je dala diplomo 7 joni francozke armade so že v Rimu; lašk mada tudi poseda papeževe dežele; Garibaldi inteligencijo" ! jiiiiitincv/ijvijv • j te inteligencije! J V y UU) ± UXJVli tu w ua V Da se Bog usmilitega kapitala in vtaboril s 6000 prostovolj v Monte-Rotondo kem sv. očeta čakajo bridki časi ar- je po ta se zbor Je sklican na decembra H r v aš ki deželni pozivnica povdarj v razodetih želj ah Novice" so v poslednjem listu po mnozih jim vprašale „Laib. Zeit. u kako to, da je molčala o mnozih silovitih ekscesih, ko je vendar p o-prej tako zgovorna bila celó v malih stvarcah? „Laibacherica" odgovarja na to v 251. listu, kjer navaja prav odločno dvalizem; po predpisanem novem volilnem redu odpade 54 poslancev , ki jih narod voli ; magjaronskih velikašev, vélikih županov itd. pa pride veliko v zbor. Samostojnosti in neodvisnosti trojedne kralj koplj nekoliko tega, kar so „Novice" pisale 9 a kakor zvit jezičen dohtar iz puše a ravno to, kar so prav posebno ogersko ministerstvo »grob Zadnja beseda! povdarjale „Novice", namreč to y 77 da pretepi in druge Togoten pisavec „iz Ljubljane" je v svojem popisu nerodnosti so bile in bodo, dokler bo svet stal in to stoletnice kmetijske družbe *v 246. ^ rv MA w>/\ 1AVI* VN rt r« 4*AWkllX n ATTO A/1 H f H lr AW1 f Ari Ol j^Q. Wk n rl 4>ai /li 4- w *-v 1 J ^ 1 listu ne samo pri nas, temuč povsod." Po takem tedaj „j-w meu urugu tuui iu vpietei, ua „nuvioe- nisu moja vice" niso dolžile ne g. Pajka, da ni odvrnil nerod- lastnina, ampak družbe kmetijske in da so 1848. leta Ljubljani, kakor „in Folge geschickter Mano ver" prišle v lastnino ..............w w u 19. tiskárně postave sem zahteval od vredništva „Triest.", med drugo tudi to vpletel )) Triesterice" da Novice" niso m oj a nosti, ki so se godile poslednji Čas v niso hvalisale g. dr. Co sto, ako pod njim ni bilo tako družbenega tajnika. Nanašaje se na silnih pretepov, kajti to in uno je le naključba (Zufall). VT—:—u _ ----i ; „ « l „ T^uu. kak0 t0 Aa 79 Novice" so interpelirale „Laib. 9 da zdaj molči, kakor da bi sami angeljci bili v Ljubljani naj natisne poslanico moj o, v kteri dokazujem, daje to laž, kar je dopisnik pisaril o lastnini (zalogi ) „Novic." poprej pa je vsako stvar ogovarjala, če je le kak „Triesterca" je čez en teden še le přinesla moj raz-voznik pokal po mestu ali prehitro vozil. „Laib." se glas, ker ga je popred poslala svojemu pisavcu v znanje, sicer opravičuje v 251. listu, daje „nur diejenigen etc." da je potem z dolgimi zvijačami skušal v 253. listu razglaševala. Kdor nima njenih listov pred seboj 9 bi morebiti verjel tem njenim besedám; kdor pa jih ima JtĚĚ I______lp bo videl, da vse to besedovanje je piškav oreh. Ali se niso Ui Vl VU4UX W VI IVI IDLU U j VX11ULI MVWVVVULU «, A» VI VI J od onega časa, kar je policija v rokah mestnih zagovarjati, kar je rekel v 246. listu. Gnjusi kaj vec o tem govoriti; zgodovina „Novic", se mi y po ak- ) 79 Novice" večkrat čudile nad „polžem, ki je tako pogo- tih dokazana, naj je moja priča: 81. kmetijski družbi nikoli ni na itiigel prišlo izdati slovenski časnik. Jaz sem bil 7 stoma kazal svoje rogé v „Laib."?" Ker se „Laib. u hvali ki sem prosil dovoljenja 1841. leta 5 sama moja prošnja takrat, ko je slovensk časnik da je Sokolovo homatijo popisala „in der riicksichts- v Ljubljani bil strašan hudournik, bila je preslaba; vollsten(?!) Weise", jo moramo vendar opomniti tega, obrnil sem se do si. obr tnij skega društva, in ko tudi to še ni bilo zadostna podpora, obrnil sem se še že dvojno hudodelstvo, predno je da je imenovala sodnija še svojo sodbo izrekla, dveh pretepov vé, jih mi vemo veliko grozi nad tem, da smo rekli c. k. In če „Laib." le od in če ona se od sušca 7 do sl. kmetijske družbe, in s pismom 1842. pod štev. 29. je odbor družbe kmetijske izročil icui , ua omu x oivii , ua J 6 „kri scurkoma niojo prošnjo v dokladi c. kr. deželnemu predsed-moremo priče povedati, ki so to videli na ništvu, ter svoje pismo s temi-le besedami sklenil: da 7 77 tekla". gornjih Poljanah; naj gré prašat v bolnišnico 7 kako 17 Geruhen Euer Excellenz bei der hochsten Hofbehorde dahin zu wirken, dass demAnsuchen des Buch- njih Poljanah; naj gré prašat g. dr. R.: ali mu niso druckers Josef Blasnik Statt gegeben werde." Še danes gré tistemu, ki so mu glavo potolkli na gor- tatje v pisarnico vlomili itd. itd. In ker ni nič ome- Mar je kdo tako neumen 7 da mislil 7 da sem ] a z 7 kaj se je spet to nedeljo godilo, povemo jej mi, prosil za to, da viša c. k. policijska oblast kmetijski to je nila da ste ponoči bile dve prav krvavi bitki domačih ljudi, družbi dovoli časnik?! In čez eno leto ena pred rjavcevo hišo • — * - ----------------------- --------------------7 druga pa pri sv. Florijanu. 10. sveč. 1843. — prišlo je dovoljenje, da smejo vsem tem in to še enkrat rečemo vice" htele „ilustrirati" županovanja Costovega niso ,,No- tudi ne črniti namestništva Pajkovega 7 7 pa samo to resnico so „Laib." poprej hotle konstatirati pred svetom da JL/XV/W OiV/lUm, KAC* je V\JO Olv,*** ^vvijjliuvvi vnav* , Vi .. rada pripovedovala , kar seje nerod- Mann aufgestellt wird." Vprašam tedaj vsacega poštenega kmetijske in rokodelske novice" „imVerlage desBuch-druckers Josef Blasnik zuLaibach erschei-n e n" pod to kuratélo „dass fiir die Redaction dieses Blattes stets ein hierzu geeigneter und vertrauenswurdiger nega zgodilo in njene prijatlice sterca" itd. so JeJ zvesto sekundirale „Tagespost" in „Trie- obilem materijalu ne črhne besedice ! z daj % J pa pri Ulia y KJLCk J V Ui iXéJKJCm J VliiMIC« f « li U 1 V V 1 A UI liW lij V J JttVl Kolikim pri novem in skor čez 50 let prvem slovenskem časniku člověka: Čigave so „Novice"? Prosta moja volja je bila, da je družba jemala sprva naročila na-nje, ker Ljubljančanom je „Laib." organ, ve mi je ne zavidamo za to število; nam je to ona sama najbolj mi to ni na škodo bilo. 1848. leto in pozneja leta pa zato ključ našli, zakaj 7 je v prej šnj ih časih drugačila tudi „Novice", so kakor mnoge druge časnike in vso Časnikarstvo pre- ki so zmiraj bile in so še da smo zdaj vsako malenkost obešala na veliki zvon. Nadjamo se, danes moja postavna lastnina. Gosp. dr. Bleiweis je da pravična deželna vlada, ktera stoji nad strankama, bil zmiraj le njih vrednik in nikoli ni segal in na ktero se po „uaxu. mm iui 1}°'LUKJ 7 najbolje razsodila: ali je nekdaj pod cesarsko poli- Laib. u tudi mi pozivljamo bode po moji lastnini. Ce žolčni dopisnik „Triesterčin" misli 7 da 77 Novice" donašajo sila bogastvo 7 saj si cijo in zdaj pod namestovalno res manj nerednosti lahko pomaga: dandanes ni treba beračiti vec kakor vpisanih v zapisnike kakor pa pod županovanjem Co- sem jaz moral beračiti za izdajanje časnika, naj izdaja "jaz sto vim? Statistika bode najbolja priča. 77 Novic" in morebiti si kupi grajščino, ktere si 10 še nisem mogel kupiti. J o ž e ť B 1 a z n i k. Odgovorni vrednik: Janez Mumik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubij