IZ PLANINSKE LITERATURE NASE JAME, 17, 1-203, IZDAJA JAMAR­ SKA ZVEZA SLOVENIJA. UUBUANA, 1975 Zvezek edine redno izhajajoče speleolo­ ške revije v Jugoslaviji je to pot izjem­ nega obsega. V zvezku je zajet material prvega jugoslovanskega simpozija o jam­ skem katastru in osmega zbora sloven­ skih jamarjev in raziskovalcev krasa. Prvi je bil maja 1974 v Domžalah, drugi pa junija 1974 v Kranju. Simpozij o jamskem katastru je obrav­ naval problematiko inventarizacije kra­ ških objektov in katastra, ki je po posa­ meznih republikah različen in ga vodijo vseh vrst ustanove ali društva. Potrebno je poenotiti principe za varstvo katastra. K temu je prispeval članek F. Šušteršiča, ki je prikazal razvoj katastra v Slove[liji in njegove principe v sedanji obliki. K metodologiji evidence kraških objektov sta prispevala tud i M. Lješevič ter M. Ravbar. S. Božičevic, D. Gavrilovic, A. Kapel in D. Manakovik so prikazali stanje kata­ stra v Hrvatski, Srbiji, ,BiH in v Makedo­ niji. Prispevki, ki so tehtni, bi bili dostopnejši tudi tujim jamarjem, če bi imeli povzetke v tujem jeziku. V drugem delu revije se vrste članki z osmega zborovanja. Uvodno razpravo je imel U. Premru s prikazom geološke zgradbe Julijskih in Savinjskih Alp, kar za jama rje in raziskovalce krosa ne more biti oddaljena tema. Zal tudi ta prispe­ vek nima povzetka v tujem jeziku. Tako novejši pogledi no geološko zgradbo ostanejo le za noše bralno območje. V nadaljevonju je P. Habič prikazal raz­ like med alpskim in dinarskim krasom, F. Leben pa je pregledal arheološke po­ staje na Gorenjskem. Najstarejše najdbe prikazujejo zapuščino srednjega in mla­ dega paleolitika, neolitskih najdb ne poznamo. Sledov bronaste in železne dobe je manj, več pa sledov rimskega obdobja. K tehniki raziskovanja sodi prispevek T. Planine o poizkusih obrabe plezalnih vrvi, nakar slede nekateri prikazi posa­ meznih kroških objektov npr. Jame pod Babjim zobom in Klemenškovega pekla, 31 O m globokega brezno v Savinjskih Alpah. P. Krivic in A. Praprotnik sto poročala o novih raziskavah sifonov v porečju Ljubljanice. Potapljači so v zadnjem času dosegli nove globine in odprli nove rove. V nadaljevanju poročajo sodelavci Institu­ ta zo rozis~ovonje krosa o delu no Spe- leološki karti Slovenije. Doslej so bili obdelani nekateri listi no Notranjskem, Primorskem in deloma no Dolenjskem. Obdelane so nekatere speleološke zna­ čilnosti glede na razpoložljive podatke in topografsko osnovo, mestoma po je bilo z delom treba spremeniti tudi v začetku začrtano metodiko. Podano je tudi zgo­ dovina raziskav in napotki za nadaljnje raziskovalno delo. Kot zaključek je F. Habeta prispevek o nalogah jamarjev pri zaščiti kroškega podzemlja. Nujno je, do postanejo ja­ marji aktiven čuvar kraškega sveta, kajti z naraščanjem turizma in urbanizacije narašča tudi uničevan je okolja. Brezna in jame se polnijo z odpadki, ropa jo se kapniki, izpuščajo se odplake v kraške potoke in ponikalnice. Med poročili je obsežno poročilo pred­ sednika no občnem zboru JZS v Kranju. Sledi poročilo R . Gospodariča o krosu in jamah severne Amerike in Puerto Rica, J. Jurečiča poročilo o 4. mednarodnem jamarskem taboru v Bolgariji, junija 1974 ter poroči lo o odprtju jamarskega damo v Ravbarjevem stolpu v Planini. Revijo ureja uredniški odbor pod vod­ stvom R. Gospodariča. Revija se po obliki, tehniki in vsebini že tradicionalno solid­ no uvršča v speleološko literaturo. D. Novak GEORGE SONNIER V rubriki »Razgled po svetu« smo tega francoskega avtorja večkrat omenili ali citirali. Spada med najvidnejše francoske planinske pisatelje, eden redkih, ki lite­ rarno obravnavo gorsko pokrajino in ljudi v njej. V tridesetih letih je napisal šest del, med drugim »Le Combot singulier« (Boj posebne vrste), roman o vzponu, ki trojo šest dni, v katerih se zgodi vse, kor je le mogoče v teh »nebeških višavah«. Roman je napisal za široko publiko, ven­ dar tako, do ostane goro »nepremaga­ no«. človek je tisti, ki se v gori bori som s seboj. Sonnier je to staro resnico upo­ dobil z zgodbo o priletnem človeku, ki se spusti no težko turo brez kondicije, mal­ ce bolehen, skratka vse prej kot sposo­ ben za tok »boj«. Je po izkušen in po naravi preudaren. Kljub temu se poda no težko, dolgo zimsko turo. P o šestih dneh vzpona L mre izčrpan, ko sine zor sed­ mega dne. »Ni hotel priti samo no vrh, hotel je priti višje od samega sebe.« To je bil tisti - nedoseženi vrh. Tako je zgod­ bo ponazorilo no izviren in rafiniran na­ čin nekakšno samomorilsko evtanazijo: lepo smrt kot sod prijetnega dejanja. Ju- 198