IZ PLANINSKE LITERATURE 
NASE JAME, 17, 1-203, IZDAJA JAMAR­
SKA ZVEZA SLOVENIJA. UUBUANA, 
1975 
Zvezek edine redno izhajajoče speleolo­ ške revije v Jugoslaviji je to pot izjem­ nega obsega. V zvezku je zajet material 
prvega jugoslovanskega simpozija o jam­
skem katastru in osmega zbora sloven­
skih jamarjev in raziskovalcev krasa. Prvi 
je bil maja 1974 v Domžalah, drugi pa 
junija 1974 v Kranju. 
Simpozij o jamskem katastru je obrav­
naval problematiko inventarizacije kra­ ških objektov in katastra, ki je po posa­
meznih republikah različen in ga vodijo 
vseh vrst ustanove ali društva. Potrebno 
je poenotiti principe za varstvo katastra. 
K temu je prispeval članek F. Šušteršiča, 
ki je prikazal razvoj katastra v Slove[liji 
in njegove principe v sedanji obliki. K 
metodologiji evidence kraških objektov 
sta prispevala tud i M. Lješevič ter M. 
Ravbar. 
S. Božičevic, D. Gavrilovic, A. Kapel in 
D. Manakovik so prikazali stanje kata­
stra v Hrvatski, Srbiji, ,BiH in v Makedo­
niji. 
Prispevki, ki so tehtni, bi bili dostopnejši 
tudi tujim jamarjem, če bi imeli povzetke 
v tujem jeziku. 
V drugem delu revije se vrste članki z 
osmega zborovanja. Uvodno razpravo je 
imel U. Premru s prikazom geološke 
zgradbe Julijskih in Savinjskih Alp, kar za 
jama rje in raziskovalce krosa ne more 
biti oddaljena tema. Zal tudi ta prispe­
vek nima povzetka v tujem jeziku. Tako 
novejši pogledi no geološko zgradbo 
ostanejo le za noše bralno območje. 
V nadaljevonju je P. Habič prikazal raz­
like med alpskim in dinarskim krasom, 
F. Leben pa je pregledal arheološke po­
staje na Gorenjskem. Najstarejše najdbe 
prikazujejo zapuščino srednjega in mla­
dega paleolitika, neolitskih najdb ne 
poznamo. Sledov bronaste in železne 
dobe je manj, več pa sledov rimskega 
obdobja. 
K tehniki raziskovanja sodi prispevek T. 
Planine o poizkusih obrabe plezalnih 
vrvi, nakar slede nekateri prikazi posa­
meznih kroških objektov npr. Jame pod 
Babjim zobom in Klemenškovega pekla, 
31 O m globokega brezno v Savinjskih 
Alpah. 
P. Krivic in A. Praprotnik sto poročala 
o novih raziskavah sifonov v porečju 
Ljubljanice. Potapljači so v zadnjem času 
dosegli nove globine in odprli nove rove. 
V nadaljevanju poročajo sodelavci Institu­ ta zo rozis~ovonje krosa o delu no Spe-
leološki karti Slovenije. Doslej so bili 
obdelani nekateri listi no Notranjskem, 
Primorskem in deloma no Dolenjskem. 
Obdelane so nekatere speleološke zna­
čilnosti glede na razpoložljive podatke in 
topografsko osnovo, mestoma po je bilo 
z delom treba spremeniti tudi v začetku 
začrtano metodiko. Podano je tudi zgo­
dovina raziskav in napotki za nadaljnje 
raziskovalno delo. 
Kot zaključek je F. Habeta prispevek o 
nalogah jamarjev pri zaščiti kroškega 
podzemlja. Nujno je, do postanejo ja­
marji aktiven čuvar kraškega sveta, kajti 
z naraščanjem turizma in urbanizacije 
narašča tudi uničevan je okolja. Brezna in 
jame se polnijo z odpadki, ropa jo se 
kapniki, izpuščajo se odplake v kraške 
potoke in ponikalnice. 
Med poročili je obsežno poročilo pred­ sednika no občnem zboru JZS v Kranju. 
Sledi poročilo R . Gospodariča o krosu 
in jamah severne Amerike in Puerto Rica, 
J. Jurečiča poročilo o 4. mednarodnem 
jamarskem taboru v Bolgariji, junija 1974 
ter poroči lo o odprtju jamarskega damo 
v Ravbarjevem stolpu v Planini. 
Revijo ureja uredniški odbor pod vod­
stvom R. Gospodariča. Revija se po obliki, 
tehniki in vsebini že tradicionalno solid­
no uvršča v speleološko literaturo. 
D. Novak 
GEORGE SONNIER 
V rubriki »Razgled po svetu« smo tega 
francoskega avtorja večkrat omenili ali 
citirali. Spada med najvidnejše francoske 
planinske pisatelje, eden redkih, ki lite­
rarno obravnavo gorsko pokrajino in ljudi 
v njej. V tridesetih letih je napisal šest 
del, med drugim »Le Combot singulier« 
(Boj posebne vrste), roman o vzponu, ki 
trojo šest dni, v katerih se zgodi vse, kor 
je le mogoče v teh »nebeških višavah«. 
Roman je napisal za široko publiko, ven­
dar tako, do ostane goro »nepremaga­
no«. človek je tisti, ki se v gori bori som 
s seboj. Sonnier je to staro resnico upo­
dobil z zgodbo o priletnem človeku, ki se 
spusti no težko turo brez kondicije, mal­ ce bolehen, skratka vse prej kot sposo­
ben za tok »boj«. Je po izkušen in po 
naravi preudaren. Kljub temu se poda no 
težko, dolgo zimsko turo. P o šestih dneh 
vzpona L mre izčrpan, ko sine zor sed­
mega dne. »Ni hotel priti samo no vrh, 
hotel je priti višje od samega sebe.« To 
je bil tisti - nedoseženi vrh. Tako je zgod­ bo ponazorilo no izviren in rafiniran na­
čin nekakšno samomorilsko evtanazijo: 
lepo smrt kot sod prijetnega dejanja. Ju- 198