LOJZE MALOVRH Poletni travniški šopek »Mala čudesa narave« \arav a se nam < >dpir. mi) na trav nik. polje in čas, di >bra v < ilja in ljube Baronica in vrtna- rica Jelena Kov ačič de IVkler v tej zvezi pravi: Šopek je izraz duševnega razpolože nja. Lahka je izpoved. kadar je človek žalo sten in si r tolažbo naredi šopek. To je po dobna, kot hi se zaupal prijatelju. Temu bi dodal: Kako malo je včasih potrebno, da si srečen.« Pred nami se na travnikih pojavljajo cvetice vseh mogočih lepili barv in velikosti. Med njimi prevladujejo rastline z rumenimi cvetovi. Morda se še spomnite, kako so bili mnogi naši travniki v mesecu aprilu prekriti z regratovimi cvetovi. Komaj so ti odcveteli. že so se pojavile rastli ne z. dokaj visokimi stebli in drobno rume nimi cvetovi. i brez nezaupljivosti, z vso svojo raclodamostjo. Zato pojdi- g()7.d. \abcrimo si šopek poletnih čudes. Vse je zastonj, le zen do narave so potrebni. 237 /OSA7 l,'A/(,/Ml)/ ^" RIPEČA ZLATICA - RANUNCULUSACRIS Skoraj ni nižinskega travnika, ki se v polet nih dneh ne bi lesketal v lepi sončno rumeni barvi te rastline. Cvetica spada v družino zla- tičnic - Rcinunciilaceae. S to družino vsto pamo med kritosemenkami v svet domačih rastlin. Imajo lepe rumene cvetove, ki so po navadi deljeni. Značilno zanje je tudi veliko število prašnikov. Rastlina je trajnica in zraste do enega metra. Steblo ima golo in poraslo s stranskimi listi. Kadar dežuje, se pecelj ukrivi in venčni listi prekrijejo prašnike. Oprašujejo jih predvsem muhe. Te pridejo v cvet od spodaj in prenaša lo pelodna zrna na brazde. V ljudskem zdra vilstvu se listi uporabljajo kol poparck proti izpuščajem. Ob ripeči zlatici pogosto raste na naših travnikih rastlina z belimi cvetovi IVAKJŠČICA ALI VELIKA MARJETICA - CHRYSANTEMl M LEl 'CANTEML M lmc izhaja iz grških besed: chrvsos. zlat. in anthemum, cvet. Otroci uporabljajo rastlino za trganje njenih cvetnih lističev za izštevanko: ljubi me. ne ljubi me. ljubi... Spada med najbolj priljubljene cvetice. Je trajnica, visoka do 60 cm. Na vrhu stebel so koški s premerom t-S cm. V sredini koška je zla- torumen krožeč s eevastimi cvetovi. Obdaja pa ga krog blesteče belih ovojkovih listov. Ti so nameščeni v redeh in so različno dolgi. V zu nanjih redeh so krajši kot listi v notranjih, tako da se deloma prekrivajo. Dno cvetne glavice ali cveti.šča je golo. Iz stebla rastejo temnozeleni listi, ki so globoko narezani. Ivanjščica cvete od maja do oktobra. Spada v družino nebinovk - Asteraceae. Se ena sopotnica z modrimi cvetovi ter dokaj vabljiva za šopek je TRAVNIŠKA KADULJA - SALVIA PRATENSIS Rod kadulj obsega okoli 700 vrst. Ime izhaja iz latinske besede: salv are. rešiti. Sem namreč spadajo tudi nekatere vrste zdravilnih rastlin. 238 PO/J /M TRAVMŠKI VJ/V:A MALA ČUDESA VIA' 117- Rastlina je trajnica. Iz podzemske korenike se dvigajo 50—80 cm visoko pokončna četveroroba stebla, ki se razraščajo. Na dnu stebla je listna roži ca (rozeta). sestavljena iz velikih pecljatih listov. Pri njih so višje stoječi listi manjši, najvišji pa pod pirajo temnomodre do vijoličaste cvetove. Listi so nasprotni, dolgo suličasti. na dnu srčasti s krpalo narezanim robom. Vsi nadzemni deli so porasli / dlakastimi žlezicami. Te izločajo ostro dišeče eterično olje. Cvet ima dvoustno čašo in dvousten venec. V njem sta razvila le dva prašnika. Kratka praš- nična nit vsakega prašnika je prirasla na cvetni venec. Na vrhu je ploščica. Ta je zlepljena z enako ploščico drugega prašnika v enoten pokrovček, ki zapira vhod \ venčno cev. Ko žuželka na spodnji ustni vtakne glavo v cvet. pritisne na pokrovček in ta se odpre. Cvete od maja do septembra. Spada v družino ustnatic - Latniaceae. Za popestritev barv v šopku je dobrodošel tudi NAVADNI GLAVINEC - CENTAUREAJACEA V starogrški mitologiji so glavinci pred stavljali konje s človeškim oprsjem in člo veško glavo. Večina vrst je doma v Evropi, Aziji in Severni Afriki. Glavinec je do HO cm visoka hrapava traj nica z razraslimi stebli. Listi so jajčasto suli časti. Ima okrogle ali jajčaste cvetne koške. Ti so vijoličaste barve. Cvetovi v cvetnem košku so cevasti, pri čemer so obrobni mnogo večji kot osrednji. Ker so obrobni cvetovi neplodni (sterilni), samo poudarjajo celotno socvetje in privabljajo žuželke - opraševalke k plodnim (tertilnim) cve tovom. Prašnične niti so močno vzdražljive. Notranji ovojkovi listi so jajčasti. zunanji pa imajo na koncu suhokožnat privesek, ki štrli stran in je bolj ali manj okrogel. Raste na travnikih po vsej Sloveniji. Cvete od junija do oktobra. 239 LOŠKI RAZGLEDI r Ob poli na travnik se nam ponuja za \ ključitev v šopek POKALICA - SILENE \ 1 IG IA7.N Rastlina spada \ družino klinčnic - Caryophyleaceae. Zanjo so značilni nasprotni listi, pogo sto nameščeni na nabreklih kolencih, ki jih pokrivajo z nožnicami svojih pecljev. Je trajnica, visoka 15—50 cm. Cvetovi so bele bane in so razdeljeni na pet delov. Časa je bledozelena in mehurjasta. Ovija popolnoma zrel plod. Cvetico oprašujejo metulji. Raste na vlažnih in Mihih travnikih, v gozdovih, na melisah in ob poteh. C Ivete od maja do oktobra. Kmetje pravijo, da je to koristna rastlina, češ. da kravam dela mleko. Njene mlade liste ponekod jedo v solati, korenina pa je bila včasih domače zdravilo za žolčne bolezni in sredstvo zoper vodenico. 240 Travo na travniku prerašča še ena rastlina / vijoličasto cvetno glavico NJIVSKO GRABLJIŠČE - KNAl '//.I .\RYI-.XS1S Spada v družino ščetnic - Dipsacaceue. To je družina z 1<> rodovi in 250 vrstami, ki so večinoma /eljnate rastline. Njivsko grabljišče ima \ zemlji okroglo koreniko. Steblo ima ovalno in je v spod njem delu gosto dlakavo. I/, korenike izha jajo dolgi celorobi listi. Tem pa sletle na steblu pernati listi. Cvetna glavica je dol- gopecljata z večrednimi ovojkovimi listi. Samo cvetišče je dlakavo, brez krovnih lusk. Glavice so dvospolne ali enospolne. Prve so približno za polovico večje in merijo v premeru 3—t cm. Kaste na suhih trav iščih. pašnikih, v svet lih gozdovih in ob poteh. C\ ete od maja do septembra. II >II'IM IVAVMŠKI \0/'/A HI/t Cl /'/.VI A.IS.II7 Če se v mesecu juniju podamo na izlet na malo višje ležeče travnike, kot na primer na Križno goro, lahko naletimo na rastlino /. /vončastimi cvetovi v modri barvi BRESKOVOLISTNO ZVONCICO - C IMPANULA PERSICIFOllA 1. cvet - vzdolžni presek. 2. pestič in prazniki, 3. prašnik, t. plod. S. plodnica - prečno le zeliščna trajnica s pokončnim redko olistanim steblom. Visoka je do enega metra. Listi rta steblu so spiralasto razmeščeni. narobe jajčasti. zgornji črtalasti. vsi pa so drobno narezani in obrnjeni navzgor. Ima 3 do