f-VuJuee..* NO. 73 Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN liANGUAGG ONLY SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) "CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 18, 1979 LETO LXXXI — Vol. LXXXI Zopet neredi v Iranu TEHERAN, Iran. — Revolucij in neredov v Iranu ni konca. Ljudje, ki so se združili v skupni borbi proti šahu Pahleviju in ga končno tudi strmoglavili, se sedaj prepirajo med seboj. Atentatov je vedno več. Iran je poln raznih etničnih in verskih manjšin in te zahtevajo svoje pravice. Med najbolj aktivne in drzne so Arabci na jugu države, ob Perzijskem zalivu. Skratka, Iranu preti državljanska vojna. Na eni strani so p r i p a d n i ki Ayatollaha Khomeinija. Ta 79-letni voditelj bi rad Iran pretvoril v takšno družbo, kot je naznačeno v Koranu, v katerega ima Khomeini dobesedno zaupanje. Postane vedno bolj dvomljivo, da mu bo to uspelo. Na drugi strani politične slike sedanjega Irana so razne levičarske skupine in stranke, kot tudi tisti, ki predstavljajo srednji sloj v iranski družbi. Levičarji imajo to prednost, da so močno oboroženi. Khomeinijevi vladi ni uspelo, da bi levičarske enote razorožila. Razlike med vsemi temi skupinami so obenem ogromne in bistvenega ideološkega značaja. Pereče vprašanje je, kot v vseh revolucijah: kdo bo koga. V zadnjih mesecih je že prišlo do večjih spopadov. Avtoriteta centralne vlade je minimalna in anarhija je vedno večja. Večina opazovalcev razmer v Iranu je mnenja, da stanje deluje v prid skrajnih elementov. Slej kop rej se bo pojavila želja v Iranu za vlado “trdih rok”. Naj bi bila takšna bodoča iranska vlada levičarsko ali desničarsko u-srherjena, ni mogoče vnaprej predvideti. Skoraj gotovo pa je, da takšna vlada kot seda-; nja Khomeinijeva, ne bo de-j mokratična. Voinovich za župana? CLEVELAND, O. — George V. Voinovich, ki je bil lani izvoljen za podguvernerja države Ohio, sedaj razmišlja, ali naj bi kandidiral proti clevelandskemu županu Den-nisu J. Kucinichu. Čeprav so ga mnogi opazovalci smatrali za možnega in močnega kandidata, Voinovich sam je ta ugibanja vedno odbil. Potegnil se je za Edwarda Feighana, katerega je Kdcinich 1. 1977 pre-magal Takrat je Voinovich podprl Kucinicha. Feighan je nedavno izjavil, da letos ne bo kandidiral in bo raje ostal okrajni komi-šener okraja Cuyahoga. Druga možna kandidatka proti Kucinichu, kongresnica Mary Rose Oakar ostane raje v Washingtonu. Kucinich ima že dva tekmeca. To sta drž. senator Charles Butts in clevelandski mestni odbornik Basil Russo. Voinovich je rekel, da bo govoril o morebitni kandidaturi z guvernerjem Rhode-spm, ki je trenutno na Kitajskem. Oba, Kucinich in Voinovich, imata močno podporo med clevelandskimi Slovenci- Volilna kampanja bi bila res huda. Novi grobovi Mary Černe Na svojem domu, 6207 Carl A ve., Cleveland, Ohio, je umrla po treh letih srčne bolezni 69 let stara Mary Čeme, roj. Spruk v Clevelandu, žena Franka, mati Marie Reyes (Mehiko), Angele Dezort (Westlake), Johna Barba (Strongsville), Franka Čeme, Jr. (Brunswick) in Mary Walnsch (Willowick), 27-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Franka (pok.), Frances Modic in Anna Modic, oba iz E. 68 St. okolice. Pogreb bo v četrtek ob 8:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair, v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Sv. Križa (Brookpark Rd.). Ure kropljenja danes, v sredo, od 2.-5. in 7.-9. zvečer. Joseph J. Glavic V St. Luke’s bolnišnici je v sredo zjutraj, 11. julija, umrl 74 let stari Joseph J. Glavic, s 5108 Clement St., Maple Heights, Ohio, kjer je živel z družino zadnjih 30 let. Rojen je bil v Newburghu. Bil je mož Antonije, roj. Kuhelj, in je zapustil pastorka William Wendzicki in Sabine Gibe, vnuke in' pravnuke. Bil je brat Adolpha, Mildreda Lip-nos in Victorije Schaider (Arizona). Pokojni je bil član št. 63 KSKJ in društvo Sv. Imena. Do sto j e upokojitve je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. Pogreb je bil 14. julija iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda na Lee Road, v cerkev sv. Lovrenca, nato na pokopališče Kalvarijo. -----o----- Kadinal McIntyre umrl LOS ANGELES, Calif. — V nedeljo je umrl v bolnišnici v Los Angelesu 93 let stari kardinal James F. McIntyre. Pokojni je bil povišan v kardinala leta 1953 in s tem postal 12. kardinal v ameriški zgodovini. Nadškofijo v Los Angelesu je vodil od leta 1948 do svoje upokojitve 1. 1970. Pod njegovim vodstvom je število katoličanov zrastlo od 625,000 do 1,725,000, ustanovljenih je bilo 100 novih župnij in. skoraj 200 katoliških o-snovnih- in višjih šol (High Schools). Kardinal McIntyre je bolehal od 1. 1976, ko ga je zadela možganska kap. Ameriika "podtalna ekonomija" uspeva WASHINGTON, D.C. — A-merikanci so znani kot pošteni davkoplačevalci. To velja posebno v primerjavi z nekaterimi evropskimi in drugimi državami. Tam je^ i^ogib obveznih davkov postala prava umetnost za državljane. Predvčerajšnjim je uradnik General Accounting Office izjavil, da približno 20 milijonov Amerikancev ne prijavi zvezni davčni upravi vse dohodke, ki jih zasluži. Ta vsota protizakonito neprijavljenih davkov znaša več kot sto bilijonov dolarjev. Če bi ljudje plačali obvezne davke na to vsoto, bi zvezna vlada pridobila okoli 40 bilijonov dolarjev. Letni primanjkljaj v zveznem proračunu bi bil s tem odpravljen. Ljudje v tej “podtalni ekonomiji” so večinoma oni, ki delajo samo ali .pretežno za gotovino. Tu pridejo v poštev natakarji, poljedelski in prehodni delavci in nezakoniti priseljenci. Razmeroma malo je poklicnih ali organiziranih kriminalov. Uradnik, ki je te podatke navajal, je bil mnenja, da se ameriška davčna uprava preveč zanima za tiste državljane, ki prijavijo svoje dohodke in pri tem imajo nfeznatne na- Palestinci se predali turškim oblastem Skupina štirih pripadnikov Palestinskega osvobodilnega gibanja, ki so v petek napadli in zavzeli egiptsko poslaništvo v Ankari, v Turčiji, so se predali turškim oblastem. Med napadom so ubili dva turška policaja in zajeli 17 talcev. Štiri od teh so izpustili med obleganjem in trije so pobegnili. Eden od talcev se je ubil, ko je skočil z drugega nadstropja poslaništva. Palestinci so zahtevali prekinitev diplomatskih odnosov med Turčijo in, Egiptom termed Turčijo in Izraelom. Turški ministrski predsednik Bulent Ecevit je izjavil, da bo Turčija obdržala te odnose. Obenem je Ecevit pohvalil posredovalno vlogo Palestinske osvobodilne fronte v tej aferi in obljubil, da bo POF lahko odprla svoj urad v Turčiji. Egiptska vlada je dala vedeti, da taki teroristični napadi ne bodo preprečili njeno željo, doseči obširen in trajen mir na Srednjem vzhodu. pake. Bolj učinkovito bi bilo, če bi IRS poiskala tiste, ki nič ne prijavijo in nič ne plačajo. Za več milijonov ljudi, ki žive v Ameriki, niso vladi znani nobeni zanesljivi podatki. PREVRAT V NIKARAGVI: SANDINISTI ZMAGALI, S0M0ZA ODSTOPIL Dobitniki festivala sv. Vida Joseph Leben — 2862 Fairway Blvd., $1,000.00. Olga Lappin—17717 Grove-wood, $750.00. Frank Snyder — 995 Addison Rd., $500.00. Elmer Turk Family, 17822 Brazil Rd., $250.00. Marija Kovačič, 1072 E. 74 St, $100.00. Beverly Reed -—- 17520 Scheneley, $100.00. Anthony Cimperman —7781 Skylineview Dr., Mentor, O., $100.00. Charles Russo — 1328 E. 55 St. — $100.00. Rosie Yaklic — 6708 Schaefer, $100.00. ■ John Brodnik — 4340 Bren-. ken ■ Lane, $100.00. Rose Kobal — 931 E- 236 St., $100.00. . y Helen Pisek — 1027 E. 64 St., $100.00. Mr. and Mrs. Joseph Okorn — 1096 E. 68 St., $100.00. Boris Kodrich — 1197 Norwood Rd., $100.00. Maurice^ Hammon — 436 E. 118th St, $100.00. John Yerich — 8015 Simon Ave., $100.00. Michael Sekara — 5219 E. 335 St., $100.00. Mary Figurski — 2388 De Yoe Ave., $100.00. Zakrajšek — 17406 Nottingham Rd„ $100.00. Žrebanje v dvorani Doll Raffle — Father Brue-ning Afghan — Father Boznar Pillow — Therese Littman, . 1215 E. 60th St. Prodajalci srečk , A. Mihevc — 1135 E. 60th St, $100.00. Rudy Kristaycnik — 5908 Bonna Ave.. $50.00. . Pat Hodolic — 7015 Hope Ave., $25.00. Frank Hočevar — 7223 Lockyear, $25.00. MANAGUA, Nik. — Dolgo pričakovan konec nadvlade družine Somoze v Nikaragvi, ki je trajala neprekinjeno od 1. 1933, je prišel včeraj, ko je 53-letni samodržec Anastaz Somoza Debayle podal ostavko na mesto predsednika države. Takoj po odstopu je odpotoval z družino s posebnim letalom v ZDA. Živel bo v Miamiju, v Floridi. Čeprav je Somoza še užival podporo Narodne garde, ni imel dovolj moči, da bi premagal Sandinistično gverilo in druge njemu nasprotne sile. Revolucija v Nikaragvi je že terjala nekaj več kot 15,000 žrtev in spopadi se nadaljujejo še danes. Ko je Somoza odstopil, je imenoval za svojega naslednika 65-letnega Francisca Ur-cuyo. Ta je bil do sedaj predsednik Spodnjega doma parlamenta. Urcuyo, ki bo začasni predsednik, je izjavil, da bo ostal na tem mestu do maja 1981. Sandinisti so medtem že imenovali začasno vlado za Nikaragvo. Če jim bo Urcuyo sprejemljiv, je zelo dvomljivo. Glavna uradna oseba pri sandinistih je 36-letni Sergio Ramirez Mercado. Druge vodilne osebe v začasni vladi predstavljajo v glavnem srednji sloj v Nikaragvi. Znano je, da je večina tistih, ki so z orožjem vodili boj proti Somozi, marksistično usmerjena. Torej zaenkrat ni jasno, katera struja bo končno zmagala v Nikaragvi in kakšna bo bodoča usmerjenost te države. Nekateri opazovalci So mnenja, da bi Nikaragva lahko kmalu postala “druga Kuba” v Latinski A-meriki. Drugi pa'trdijo, da do tega ne bu prišlo, ker se bodo. demokratični in protikomunistični elementi v državi zavedali nevarnosti, ki jim preti in bodo pravočasno izvajali potrebne ukrepe. Želja ameriške vlade je, da bi v Nikaragvi ustanovili demokratično vlado, s katero bi bili stiki z Washingtonom najboljši. Že dalj časa so raz- Beseda o Slovenski izseljeniški matici Goriški “Katoliški glas” je 28. junija objavil zanimiv članek o delovanju Slov. izseljeniške matice, ki ga je napisal K. H. Zaradi poučnosti našim bralcem ga posredujemo tu. II. Tretja stvar je pa nastopanje Slovenske izseljeniške matice same. Kaj nudi ta slovenskim ljudem v tujini? Jim prinaša domovino ali jim prinaša partijske direktive? Naj v Ljubljani ne pozabijo, da v zapadnem svetu, kjer živijo slovenski izseljenci, imamo demokratični družbeni red; da smo politično in svetovnonazorsko pluralistično opredeljeni, glede domovine pa smo si edini tako zamejci kot izseljenci. Domovi- na nam je še vedno tisti ideal, ki ga je za vse čase upodobil Ivan Cankar. Od ljudi, ki prihajajo iz domovine, pričakujemo, da nam prinašajo spomin nanjo, da nam nudijo domače vrednote, domačo kulturo, domače pesmi, domačo besedo, partijsko politiko naj pustijo v Ljubljani. Matica pa tega ne dela. Njej je prvenstveno na tem, da izvaža partijsko ideologijo, preoblečeno magari v kranjske klobase. V tujini so ljudje zelo občutljivi za to. V poročilu v Ljubljani je bilo npr. rečeno, da “so bili v Clevelandu nosilci ostre akcije proti Golarjevi “Vdovi Rošlinki” nekateri duhovniki in najvišji politični emigranti”. Resnici na ljubi je treba povedati, da je bil na- stop ljubljanskih igralcev ob tisti priložnosti zelo neprimeren in še bolj neprimerno poročanje v Delu. Ko smo bili na turneji v Clevelandu, smo še vedno slišali odmeve na tisto gostovanje, ker so bili clevelandski Slovenci po pravici užaljeni. S takšnim postopanjem si Matica zapira vrata do demokratičnih Slovencev, ki si ne želijo in ne pustijo, da bi jim kdtir koli vsiljeval neko politično prepričanje, ki pa sprejemajo in želijo sprejemati slovensko kulturo v vseh razsežnostih. Tb sta obe goriški kulturni skupini doživeli na svojem gostovanju tako v Clevelandu kot v New Yorku in Fairfieldu. O tem obisku piše profesor B. P. iz Clevelanda: “Petje in igra sta nam bili zelo všeč in naši otroci so bo- lje razumeli važnost slovenskega jezika in kulture. Vaš obisk jim je bil v veliko pobudo, da se raje zanimajo za slovenske vrednote.” Mitja Ribičič je v jubilejni številki Našega tednika izjavil: “Trditev o izvozu naše revolucije, našega samoupravnega sistema ali neuvrščenosti je tuja značaju jugoslovanske notranje in zunanje politike, bila pa bi tudi zelo kratkovidna in neumna politika, skregana z evropsko resničnostjo.” Še bolj pa z ameriško in avstralsko, bi dodali mi. Teh navodil naj bi se Slovenska izseljeniška matica držala, pa bi bilo njeno delo v resnično korist slovenskim ljudem v tujini. Toda sme kaj takega? K. H. ni ameriški predstavniki bili mnenja, da bi bilo najbolje za Nikaragvo, če bi Somoza odstopil irt zapustil državo. ------o------ Vsi člani Carterjeve vlade podali ostavke WASHINGTON, D.C. — Vsi člani ministrskega sveta (Kabineta) vlade predsednika J. Carterja, kot tudi vsi višji u-službenci Bele hiše, so včeraj zjutraj podali ostavke. Ta nepričakovan dogodek seveda ne pomeni, da bodo vsi zapustili vlado predsednika Carterja. Nekaj teh ostavk bo Carter sprejel, nekaj jih bo odvrnil. Sedaj ima predsednik proste roke, da lahko reorganizira svojo vlado. Znano je, da sta že preje izrazila željo zapustiti vladno službo 'minister za pravosodje Griffin Bell in minister za energijo James R. Schlesin-ger. Bell bi rad šel nazaj v Atlanto, Schlesinger pa je postal zelo nepriljubljen nekaterim ključnim osebam v Beli hiši in Kongresu. Govor predsednika Carterja v nedeljo zvečer je pomenil novo smer v njegovi politiki. Ukrepe o varčevanju e-nergije, ki jih je predložil občinstvu in Kongresu, kažejo, da bo bolj odločilen, kot je bil preje. Po mnenju opazovalcev v Washingtonu in drugod, je bila neodločnost ena njegovih glavnih dosedanjih napak v položaju predsednika. Reorganizacija v vladi in v Beli hiši ima isti namen. Carter se je zavedal, da če hoče uspeti s svojo politiko, bo moral imeti okoli sebe ljudi, ki so njemu popolnoma zvesti. V preteklosti se je večkrat zgodilo, da so posamezni člani vlade govorili eno, predsednik Carter in drugi člani pa drugo. To je povzročilo zmedo in nejasnost v javnosti. Carter upa, da bo tega sedaj konec. Najbolj zaupni sodelavec predsednika Carterja, Hamilton Jordan, bo prevzel popolno nadzorstvo nad vsemi u-službenci Bele hiše. Jordan je bil tisti, ki je članom ministrskega sveta sporočil željo predsednika, da bi rad dobil njihove ostavke. Prav tako je povedal vsem uslužbencem Bele hiše. Jordan bo imel naslov načelnika generalnega štaba v Beli hiši. Niagarski slapovi v nevarnosti NIAGARA FALLS, N.Y. — Niagarski slapovi so ena najbolj poznanih in priljubljenih turističnih točk v Ameriki in na vsem svetu. Sedaj jim preti nevarnost, da se bodo skale pod večjim delom slikovitih Horseshoe Falls odtrgale. Geologi, ki nadzorujejo kraj, predvidevajo, da bi lahko kmalu prišlo do padca več kot 300,000 ton težke skale. Nevarnost je največja na a-meriški strani Horseshoe Falls, blizu točke Terrapin Point. Če bi do tega prišlo, bi ! Iz Clevelanda j in okolice St. Clairski upokojenci— Klub upokojencev za St. Clairsko okrožje vabi članstvo na redno mesečno sejo. Vršila se bo v četrtek, 19. julija, ob 1:30 popoldne, v spodnji dvorani SND. Tajnik mora zvedeti kateri člani kluba mislijo iti na letošnji piknik z avtobusom. Po seji bo zabava. Abrahama sta srečala— V preteklem tednu sta praznovala svoj petdeseti rojstni dan gg. Frank Hren in Ivan Jakomin. K temu lepemu jubileju jima prisrčno čestita dramat-sko društvo Lilija, katerega zvesta in zelo delavna člana sta slavljenca, in jima želi še mnogo, zdravih let. Bog naj Vama stotero povrne! Romanje v Lemont—- Zveza oltarnih društev bo romala v Lemont, 11.-12. avgusta. Vse članice in prijateljice, ki se jim hočejo pridružiti, naj se čimpreje odločijo. Vožnja, hr^na in prenočišče stane $55.00. Ob kateri uri bo skupina odšla, bo objavljeno pozneje. Oglasite se osebno, ali pa po telefonu, pri Mrs. Mary Marinko (486-5156) ali Mrs. Anna Brodnik (361-3948). Dve darili Ameriški Domovini— Slovenski športni klub je daroval Ameriški Domovini $20.00. Ga. Ro?J Luzar, Indianapolis, Indiana, je darovala $10.00 za tiskovni sklad v spomin pokojnih dopisnikov Ameriške Domovine. Najlepša hvala! Izlet v Toronto— Štajerski klub bo imel izlet v Toronto. Skupina bo odšla iz Clevelanda v soboto, 11. avgusta, in se bo vrnila že drugi dan, v nedeljo. Člani Štajerskega kluba in tudi drugi zainteresirani naj za rezervacije in druge podrobnosti pokličejo tel. 951-0501. Newburski dan— Newburška društva Ameriške dobrodelne zveze Mir Bled in Kraljica miru prirede v soboto, 21. julija, svoj vsakoletni ‘'Newburški dan” na Izletniškem središču ADZ v Leioyju, Ohio. Na ta veseli piknik vabijo vse svoje članstvo, pa tudi vse druge slovenske rojake in rojakinje. Začetek bo ob dveh popoldne, cb petih , pa bo daroval polka mašo č.g. Balasko ob spremljavi Vadnjalovega orkestra. Ples bo od 6.-10. zvečer. Avtobus bo na razpolago. Zainteresirani naj pokličejo Alice Arko (341-7540). imel ta del Niagarskih slapov novo podobo. Kar je znano, je, da strokovnjaki ne bodo mogli preprečiti ali kontrolirati padec skale. Narava namreč zahteva svoje. VREME Danes bo sončno. Najvišja temperatura okoli 80 F. Nocoj jasno in hladno, temperatura okoli 55 F. &MZBigK£ JULY 1[t- 1979 ■ S \ /Iiiieri$ka Domovina Mi >i | a >11 r’+i SIPCni j L n SSESSmmSSka «117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA DOMOVINA ffSSN 0164-680X)____________________ Jame* V. Debevec — Owner, Publisher PubluEid'Mon., Wed., i’ri., except iioiidays and 1st two week* in July ' NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 ra 3 ’ Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mereč« Petkova izdaja $15.00 na leto_________ ’ 1 1 * ■ ■ SUBSCRIPTION RATES: United States: , $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months H FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio ~ No. 78 Wed., July 18, 1979 Časi se spreminjajo Že stara modrost je govorila o resnici, da se časi spreminjajo, kar nam potrjuje zelo znani latinski.izrek: Tempera mutantur. Dodan pa je temu izreku se drugi del: et nos mutamini cum illis (in z^ njimi (časi), se spreminjamo tudi mi). V njem je obsežena življenjska norma, da se morata človek in družba prilagajati spremembam, ki jih s seboj prinese tek časa. Mnog'e med njimi so take, da jih brez velike škode, ali pa sjiloh ni mogoče prezreti ali odkloniti, pa tudi take, ki bi se jim bilo treba upreti in jih onemogočiti, a to se ledno ne dogodi. Naš čas, to je čas po drugi vojni, je bolj kot kate-rikola doba v zgodovini poln ogromnih sprememb. Ce bi jih začeli naštevati, bi ne prišli do konca, a vsrjih na svoj način čutimo in prenašamo — radi ali neradi. Številne med njimi so posledica velikanskega znanstvenega tehniškega razvoja in niso nastale naenkrat, pn njih posameznik, pa tudi človeške skupine mmajp besede. So nujne, neobhodne, ena sledi drugi. Doživljamo pa spremembe, ki se dotikajo ali tudi globoko posegajo v etično in moralno področje življenjske stvarnosti. Pri teh je prizadet vsak človek in vsaka družbena plast, ker'hočejo spreminjati^ življenjska nespremenljiva načela, smisel in končni namen slehernega človeškega bitja; padejo na vest in tam obležijo, dokler jih vsak ne reši tako ali tako. Politične akcije, zlasti mednarodno politične poteze posameznih držav pedkokdaj spadajo v to zadnjo kategorijo. Spremembe v odnosih med državami so kaj pogoste, povzročajo jih razni činitelji politične,^socialne, gospodarske in tudi ideološke narave, a z njimi se utegne zamajati ali celo podreti dotedanje medna-rodno ravnotežje. V preteklih mesecih — recimo ■ se je po svetu mnogo pisalo o vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnosov med Ameriko in rdečo Kitajsko in prikazovalo kot nenadni, stoodstotni preokret ameriške politike, ki naj služi za vzor, kako celo svobodoljubna Amerika skoraj čez noč spremeni svoj odnos do najbolj obljudene komunistične diktature na svetu. Toda ta razvoj je bil povsem naraven, da_ se ne reče nujen. čangkajškov tajvanski režim je vojno s komunisti dokončno zgubil že pred 80 leti, in s tem mora svet računati, tudi Amerika. Povsem novo obliko mednarodne važnosti je dobil pekinški režim po sporu z Moskvo pred 20 leti. Ta pisec je že 1. 1962, tj. pred 17 ieti, v Domoljubu (vestnik SLS) zapisal sledeče: “Spor med Hruščevim in Maom nudi svobodnemu svetu doslej nepredvideno priložnost, da se spor s pametnimi ukrepi poglablja in pritira do točke, kjer sprava ne bo več mogoča. S kakšnimi političnimi, gospodarskimi in drugimi sredstvi je to ipogoče doseči, zavisi od razvoja dogodkov med komunistimi samimi in pa od modrosti in dalekovidnosti zapadnih državnikov ...” (Domoljub, št. 11, februar 1962.) Ne more biti dvoma, da je politično ozadje zapoznele normalizacije diplomatskih odnosov med Ameriko in rdečo Kitajsko, ki je namenjena notranjemu rušenju komunistične monolitne moči identično z idejnim konceptom, izraženim pred mnogimi leti v Domoljubu; seveda so igrali svojo vlogo tudi gospodarski in vojaški vidiki, ki so nagnili Ameriko k temu koraku. Vsekakor je korak tako pomemben, da_ si ga je izposodil celo slovenski avstralski list “Vestnik” da bi z njim potrdil svojo gorečnost za sodelovanje z režimom v domovini, sejal zmedo in rušil enotnost v odporu zoper ta režim v vrstah političnih izseljencev po svetu. Namen je očiten, ko piše: “... Komu je koristno ponašanje onih, na naj bodo na levi ali desni strani politične mavrice, ki še po tolikih letjh ne morejo sprejeti dejstev ... Vsako zanikanje stvarnosti, in ena od. teh je obstoj države Jugoslavije ter mednarodno priznanje njenih predstavnikov, je nerealno in samo nekoristno za našo skupnost.” Tendenca avstralskega lističa je jasna: Upoštevajmo dejstva in sprejmimo stvarnost, da v naši domovini vlada brezbožni, diktatorski režim mednarodno priznanih (komunističnih) predstavnikov in ustavimo vsako akcijo proti njim, ker je nerealna in nekoristna za našo “skupnost”. Ameriški preokret do rdeče Kitajske nas uči. . . . Toda le počasi, vi demokratično oblečeni misijonarji tovarišije! Slepomišljenje z “mednarodno priznanimi predstavniki” v naši domovini in z “nerealnostjo” borbe zoper brezbožni absolutizem partije ne bo zmedlo slovenske povojne politične emigracije po svetu. Njeni temeljni principi za odpor neizmerno pre- segajo vsako trenutno realnost, zametavajo vsako menjavanje časov, se ne ustavljajo pri mednarodno priznanih predstavnikih. Zgrajeni so namreč na nespremenljivi resnici. Ta resnica pa pravi, da je Človek najvišja vrednota na svetu, je otrok božji, in tej vrednoti mora vse drugo služiti. Ostvaritev tega ideala je sicer zelo težka, ovirajo jo razni koletivni družbeni sistemi, v prvem redu marksizem, v drugem kapitalizem, a zaradi tega ideal ni nič manj vreden. Sistemi se menjavajo, resnica pa trdno stoji. Človek ima neodtujljive naravne pravice. Kdor mu te krati tako ali drugače, češ da to zahtevajo časi, ki se spreminjajo, ravna zoper naravni in božji red in s tem dela zlo. To je, kar smo zgoraj imenovali etično in moralno področje življenjske stvarnosti, in tega menjajoči se časi ne morejo spremeniti, lahko prezirajo ali celo zavržejo, a resnica ni nič manj veljavna in ne more propasti. In na tej skali sloni naš odnos do realnosti in stvarnosti doma in kjerkoli drugod. Res se časi menjajo in človek se mora prilagoditi, a nikdar naj tega ne napravi na račun nespremenljive Resnice. Ker to priznavamo in skušamo po tem živeti, smo zapustili domovino in jemo kruh izseljenstva. v L. P. Obhajanje zlafega jubileja kaloliškega shoda LEMONT, 111. — Med vseslovenskim romanjem 30. junija in 1. julija 1979 smo obhajali zlati jubilej, “prvega vseslovenskeča k a;t o liškega shoda v ^Ameriki”. Naj večja skupina romarjev je bila iz Clevelanda; pripeljali so se z dvema busoma pod vodstvom Slomškovega krožka. Romarji so prišli iz teh držav: New York, Pennsylvania, Ohio, Indiana, Michigan, Minnesota, Wisconsin, Illinois, Iowa, California, Kanada in verjetno še iz kake druge države. Program romarskih pobožnosti je bil sestavljen tako, da je bil v vseh točkah vključen primeren spomin na katoliški shod. Ker so množice katoliških ameriških Slovenskih pred 58 leti poslušali ure in ure govore in pridige, smo tudi v obhajanju zlatega jubileja posvetili malo več časa posameznim točkam programa. Obhajanje zlatega jubileja je začel p. Fortunat z uvodnimi besedami v soboto pred večerno mašo. Glavna misel uvodnih besed je bila: Vse zdravo v narodu izhaja iz tradicije. Ameriški katoliški .Slovenci imajo dolgo tradicijo, ki sega nazaj v čase, ko še hi bilo ZDA. Prvi slovenski misijonar v Ameriki je bil Anon Kapus, veliki zemljepisni raziskovalec celine Severne Amerike, ki je prišel v to deželo samo 67 let po pristanku ladje “Mayflower”, in sicer že leta 1687. Lahko rečemo, da je on položil temelj ame-riško-slovenske duhovne- de diščine. Oplodili so jo slovenski škofje: Baraga, Mrak, Vrtin, Trobec in Stariha; dalje Pirc, Lavtižar, Skola, Čebulj, Buh in številni drugi. V novejšem času pa p. Kazimir Zakrajšeškj p. Hugo Bren, p. Bernard Ambrožič, P. Aleksander Urankar, p. Odilo Hajnšek (vsi so bili frančiškani) ; dalje msgr. John Zaplotnik, Vital Vodušek, Ivan Zorman, škof Gregorij Rozman, msgr. Anton Merkun, Zdravko Novak, Karel Mauser, Marjan Jakopič ter bara-goslovca Joseph Gregorich in p. Bertrand Kotnik Of M- Ameriško-slovenska duhovna dediščina je dobila viden izraz na “prvem vseslovenskem katoliškem shodu v A-meriki” leta 1929. Tri točke programa so bile posvečene zlatemu jubileju: sobotni večerni program po maši, obisk pokopališča v ne: deljo dopoldne in nedeljska romarska maša pri lurški votlini. ,/* ‘ i : { V sobotnem večernem pro,- gramu smo se najprej seznanili z resolucijami shoda pred 50 leti. V devetih oziroma desetih točkah'so zajele zelo cfoširno področje dejavnosti ameriške skupnosti katoliških Slovencev, njihovo organizacijsko in prosvetno delo ter družinsko življenje. Nato je sledila točka, ki ni bila pripravljena; . razvila se je iz živahnega razgovora, med katerim smo spoznali navzoče udeležence, ki so bili pred 50 leti na shodu: John Škrabec, Mr. in Mrs. Anton in Josie Škrabec (Anton ni bil pri tem delu programa, ker se je slabo počutil) in George Bončur. Na shodu pred 50 leti je bil tudi naš sobrat Robert Hochevar OFM, ki je prišel kot član “Orličev”, ki so nastopili na shodu. Poleg njih je p. Fortunat naprosil Malevža Tekavca za besedo. On je znan publicist, ki je v svojih številnih člankih sledil skoraj vsem kulturnim in verskim dogodkom in pojavom med ameriškimi Slovenci. Nato je bil govor, ki ga je imel Jože Likozar. Ta govor in pridiga ter nagovori bodo objavljeni v AMK 1980. Nato je nastopila skupina učencev in učenk slovenske sobotne šole iz fare sv. Štefana, Chicago, 111., pod vodstvom Jožeta Rusa. Doživeto so izvedli zborno recitacijo “Friderik sanja”. Glavna misel recitacije je bila posvečena Baragovi želji po duhovniškem in misijonskem poklicu. Pri tem večernem programu kakor tudi med mašo naslednji dan sem poudaril, da bo program dolg in da pridiga ne bo kratka. Kakor so Slovenci pred 50 leti veliko Žrtvovali za uspeh shoda, tako moramo tudi mi žrtvovati nekaj časa, da bomo spoznali pomen shoda in sadove resolucij. V nedeljo je bil dopoldanski program v zvezi z romarsko mašo. Najprej smo šli v procesiji na pokopališče. Ta del programa je bi} posvečen spominu pokojnih 'ameriških Slovencev, ki so bogatili našo duhovno zakladnico. Pridiga med romarsko mašo pri lurški votlini je bila v celoti posvečena katoliškemu shodu. Vodilna misel je bila: vseslovenski katoliški shod je imel določeno smer: izpove- dovanje katoliške vere in pri-padhosthkatoliški Cerkvi: na vseh področjih udejstvovanja ‘ v ameriški družbi. V dosego tega namena je tudi danes važno, da rastemo iz zdrave tradicije in na njej gradimo vse svoje skupno delo in svo ja skupna prizadevanja. Kdor tradicije ne pozna, je podcenjuje ali celo zametuje, je odvisen od tega, kar mu nudi sedanja družba. Naj večji uspeh shoda je bil začetek dela za Baragovo beatifikacijo in v zvezi s tem ustanovitev Baragove zveze. To delo je blagoslov za ameriške Slovence. Slovenski misijonarji v Ameriki so gradili vse svoje delo na tradicijo vernosti med slovenskim ljudstvom. Največji v tem je bil škof Friderik Baraga, ki nikoli ni pozabil, da je izšel iz slovenskega ljudstva. To je bilo posebno vidno na dva načina: Prvič, vse njegovo delo za Indijance in imigrante raznih narodnosti je slonelo na vsem, kar se je naučil v teologiji in v delu za preprosto ljudstvo. “Milost predpostavlja naravo” zanj ni bilo mrtvo načelo, marveč vodilno posebno v delu za Indijance. Zato nikoli ni v njih uničeval ali odpravljal, kar je bilo zdravega v njihovi poganski vernosti, ki je bila tesno povezana z božjim stvarstvom, marveč je to ohranil in na to gradil, kar je tudi razvidno v njegovem jezikovnem delu za Očipvejce. Drugič, kot misijonar je pisal, tudi za Slovence. S svojim književnim delom je vplival tudi na druge misijonarje. Za nas je ameriško-slovenska duhovna zakladnica dragocena, zato jo spoznavamo in iz nje zajemamo duhovno bogastvo in vrednote, katere predstavlja in niso nikoli zastarele. Ker danes vsi Slovenci ne izpovedujejo katoliške vere, čeprav je velika večina tu in v domovini ostala zve-. sta katoliški Cerkvi, je izraz “ameriški katoliški Slovenci” še vedno upravičen in potreben. Pojavlja se namreč misel, vsaj od nekaterih strani, da bi pozabili na izraz “katoliški” in medsebojno sodelovali samo kot Slovenci. V tem čutimo nestrpnost, ki ji lahko rečemo verska nestrpnost, ker naj bi v svojem javnem delu upoštevali, da nekateri ne morejo trpeti poleg sebe vernih ljudi, še manj pa z njimi sodelovati. Zapadli so nestrpnosti, ki so jo nekdaj očitali Cerkvi. Gotovo je, da so nekatera področja, na katerih lahko omejimo svoje sodelovanje v okviru narodnosti. V takem primeru pa je primerno, da nas upoštevajo z vsem, kar smo kot katoliški Sloven-, ci in ne žalijo naše katoliške vernosti. Za nas so področja, na katerih ne moremo zatajiti, da smo katoličani in udje katoliške Cerkve. Iz Leksikona Cankarjeve založbe v Ljubljani (1973) je razvidno, da katoliško Cerkev istovetijo s klerikalizmom. To omenim tu zato, ker sem bil opozorjen, da v obhajanju zlatega jubileja prvega vseslovenskega shoda v Ameriki ne smemo biti pod vplivom klerikalizma. V omenjenem Leksikonu je v prvem stolpiču na strani 440 ta opredelitev “klerikalizma”; “1) polit, ali ideološko gibanje kat. cerkve; 2) podpiranje katoliške cerkve in njene usmeritve.” Kdor v skladu s to opredelitvijo nastopa proti izrazu “katoliški'’, je versko nestrpen. Vračati se moramo h “koreninam”, ker nočemo biti izkoreninjenci. Nam ne gre toliko za iskanje rodu, iz katerega smo izšli, ker se dobro zavedamo, da smo Slovenci. Imamo pa razne narodne običaje in navade ter narodno nošo in se nam zdi raziskovanje, odkod vse to izvira, naravno.- Velik del folklore je verskega izvora. To ppjasni, kaj razumemo pod iskanjem žalostna usoda Frančiškanske knjižnice v Kamniku mu zaščitenih. Vprašujejo me, kje je vzrok za takšno stanje-Kaj naj jim odgovorim, da ne “Veliko obljub je, da bodo re- bo no koga padla senca? Če bo šili vprašanje naše knjižnice, a šlo vse dalje po tej poti, potem ni skoraj niti ena izpolnjena. V bo čez deset let kulturni sporne-časopisih so objavili sporede raz- nik v Šlandrov! ulici 2 kup različnih prireditev ob 750-letnici valim” Kamnika, o knjižnici ni nikjer Junija lani je kamniški muzej nič omenjenega. Kot da je ni,” ocenil stanje knjižice in slik. je potožil predstojnik franči- Pri pregledu je komisija ugoto-škanskega samostana v Kamni- vila, da so ti prostori vlažni, pre-ku. tesni, prašni in zato povsem ne- Frančiškanska knjižnica p. Do- primerni za shranjevanje slik. nata Valvasorja (Valvasorjeve- Ker niso prekrite ali kako druga sina, ki je bil v Kamniku gače zaščitene, se na njih nabi-gvardijan) je bila ustanovljena rata prah, vlaga, umazanija, okrog L 1490. Šteje okrog 10,000 mrčes pa načenja platnice in li-knjig in brošur. ste- Komisija je na koncu ugo- Nemški okupator je med zad- tovila: “Če bo namenjeno ohra-njo vojno knjižnico barbarsko nitvi nekdaj zajetne frančiškan-razdejal in izropal. Nova oblast ske knjižnice tako malo pozor-je velik del samostana naciona- nosti kot doslej',' bo njena uvr-lizirala. Za knjižnico ni bilo več stitev ,v IL kategorijo postala primernega prostora. Kamniča- vprašljiva.” Knjižnico so nam-ni so ogorčeni nad tako brezw reč leta 1974 uvrstili v drugo brižnostjo do naše kulturne de- kategorijo in ne več v prvo. diščine. Tudi te “ugotovitve” so do V pismu Zavodu za varstvo danes ostale brez Prave kulturnih spomenikov je L 1952 (Podjetje) “Kočna’’ima v nek-p. Glavnik moral z grenkobo danP frančiškanski jedilnici svo-priznati: “Do skrajnosti sem u- J>-maJ° uporabljano - skla-žaljen nad tako ozkosrčnostjo, dl^e: slike, knjige, samostan m da ne rečem abderitstvom (o- druge dragocenosti še naprej mejenostjo) nekaterih dejavni- propadajo, p. Papež pa še ni dokov. Če je tukaj kdo, ki si z vso bil odgovora na pismo, ki gaje vnemo prizadeva za vzpostavi- ^ 12. maja 1978 poslal skupsci-tev knjižnice v stanje, ki bo za- m Kamnik ^ njo primerno, pa dobi namesto (Družina, 29. IV. 197 podpore le polena pod noge, je to ne samo obsodbe, ampak kazni vredno.” Narobe vrstni red Pod tem naslovom je v ljub- "'N”*"., . • m ' . Ijanskem listu Delo objavil Novi predstojnik samostana p. v. „ v 5 L .i ., Branko Podobnik sledeči sesta- Papez je v prošnji za vrnitev frančiškanske jedilnice, ki jo je VeKako . č da j trf,0- januarja 1978 poslal krajevni ] f .. ’ , , . . Ja vec v maloprodaji za delo, ki gd skupnosti Kamnik, zapisal j Go- g ^ da steklenico vina, tovo vam je znano koliko si nas ^ ^ ^ vzame s t0- samostan v Kamniku prizadeva, vorn k ki vino pripeije v da bi mu vrnili odvzete samo- . . jkv . . , Ur0 , . skladišče, m jo postavi na poucu stanske prostore Samostan je ^ ^ 25% o(J pr0. kulturni spomenik 1. razreda Je d ^ ^ ^ mogo. zaščiteni. Prav tako je zaščitena ^ da prQda vinogradnik naj- samostanska knjižnica. Samo- bolj kvalitetno grozdje po 7> 8 stan sam je v žalostnem stanju. d. y za kn a y til„i Streha nad delom, kjer stanuje- p& liter vina iz njegovega jo stranke, je v obupnem s a- & ^ 6() dinarjeV. nju. Ravno tako tudi dimniki. Sram mg . ko poslušam be. Vhodna vrata, stopnišče m hod- rem q ^ da bomo uvozili gU. niki so popolnoma uničeni po- rovo maslo Sram zat0j ker bi čečkani, popackani, sipe razbite, lahko doma predeMi doV0lj uničena električna napeljava in mleka Zaradi kratkovidne po- vrata. Skratka, do konca zane- litike smo lanske presežke mle- marjeno in neodgovorno. Vsak, ka letos spremenili y primanj- ki pride v našo hišo, obstane in kjjaj nima besed, da je to sploh mož- ^ pravijo kmetje Ta vpra- no‘ .... šanja so sicer različna, imajo Pa Pridejo turisti, romarji, kul- skupen ^ Porajajo se zaradi turniki iz inozemstva, da bi si neuveljavljenih d o h odnikov* ogledali knjižnico, ki je v sezna- odnosov. Za pravično razdelit^ gre. Koliko naj dobi proizvaja' “korenin”. Narodna ali ljud- lec-kmet, koliko tisti, ki njegov® ska tradicija je velikokrat po- pridelke predeluje v končni pr°' vezana s tem, kar nam je kot izvod, in koliko tisti, ki to Pr°' vernim Slovencem drago. Za- da. Očitno delitev pogače ni v to tradicijo cenimo. Papež Ja- sozvočju z vloženimi sredstvi h1 nez Pavel II. je isto poudarjal trudom. Namesto, da bi se nO' med svojim romanjem po rod- skladje zmanjševalo, kaže, s°' ni Poljski. Kraji, ki jih je o- deč po tarnanju briških vin°' biskal, so bili zanj priča polj- gradnikov, ki so še pred časen1 ske pretekle vernosti, ki je ni trdili, da imajo odnose s svoj0 mogoče pozabiti, ker je iz nje zadružno kletjo vzorno urejen®-zrastlo vse, kar je danes polj- da Se povečuje, skemu narodu sveto, a mora, Delitev, v kateri si sedaj svoj žal, stati na braniku svoje delež najprej vzame trgovin®-vernosti. Isto velja za nas ver- Za njo pa predelovalci, kmetj® ne Slovence. Bolj smo ukore- kooperant) e pa dobijo, kar ost J ninjeni v svoj narod, ako ce- ne, vzbuja med kmeti vse ve nimo duhovno dediščino pre- negodovanja. Trdijo, da bi rn°. teklih stoletij, čeprav živimo rala biti bolj pravična, torej n®J izven rodne domovine, kot pa bi v njej bolj upoštevali vlož® oni, ki uživajo sadove in so- na sredstva in delo. Račno kove slovenske zemlje, a so se kmetov so čisti in jih ponujaj® izneverili duhovni dediščini “na ogled”, dodajajo pa, da slovenske preteklosti. Za nas bilo treba pregledati tudi str°^ zgodovinski spomeniki slo- ške in njihovo upravičenost venske preteklosti ne spadajo predelovalnih kmetijskih org® v muzej ali knjižnice, marveč nizacijah in pri trgovcih. so zakladnica naše vernosti, | ---- v kateri so zaraščene naše ko- Prikaz dosežkov renine, da lahko iz nje črpa- slovenskih izumiteljev mo življenjske sile, ki jih po- V avli “Iskrine” stavbe trebujemo v današnji družbi, Kranju je bila razstava ki je obremenjena z mnogimi cije — združeno delo 79”, na problemi.;- t . teri šo razsta vij ali dosežke s*° P. Fortunat Zorman OFM venskih izumiteljev. VcaaasffLfafl** atiM r i SHERI^S D0MD¥IN2S, ^ JULY IS, 1973 ^ MMUM DOMOVINA Praznik sv, Hešnjega Telesa TORONTO, Ont. — Letošnja nedelja, 17. junija, je bila za naše ljudstvo poseben dan. Obhajali smo praznik sv. Reš-njega Telesa. Na Slovenskem letovišču se je za tradicionalno procesijo zbralo mnogo ljudi. V zgodnjem jutru je sonce spremljalo romarje, ki so prihajali od vseh strani in obetalo lep sončni dan. V prijazni dolini ob kapelici Marije Pomagaj se je do sv. maše zbrala dosedaj naj večja množica vernih ljudi, vseh staro-» sti in vseh poklicev. V dobi potrošništva in posvetnosti še 1 gori luč vere in zvestobe -Stvarniku, od katerega prihaja življenje in vse dobro. Med sveže gozdno zelenje so se izgubljali na trak posneti glasovi domačih zvonov. Toda v naših srcih je bila to polnost doživetja, občutje prazničnega veselja in vzvišenosti. Te-lova procesija je veliko duhovno bogastvo, je javna izpoved naše vernosti Č. g. Tone Zrnec, župnik pri Mariji Pomagaj, je daroval sv. mašo in potem s čč. gg. Kopačem in Mejačem vodil procesijo. Osnovna misel mašne pridige je bil Jezusov mimohod, srečanje z Njim, hoja s Kristusom. Jezus je naš Prijatelj, Svetovalec, Tu lažnik. V naših srcih se srečujemo z Njim ne samo na Telovo procesijo, temveč vsak dan svojega življenja. Da, Ja-zusov mimohod smo praznovali. Mogočno in slovesno je nih donelo petje združenih pevcev pod vodstvom g. Dušana Klemenčiča. Deklice v dolgih belih oblekcah so kot angelska družina obdaj ale baldahin. Lepo je bilo videti številno skupino narodnih noš, med njimi fante in dekleta Marijine družbe, ki so glasno molile rožni venec, skavtsko mladino in naši lovci v uniformah in potem dolge vrste mož in žena, ki so spremljale Jezusa po tem prijaznem domovanju torontskih Slovencev. j h ^ >\ Pri štirih kapelicah se je Gospod ustavil in blagoslavljal. Prvo kapelico so zgradili župljani Marije Pomagaj, drugi oltar je bil pri Baragovem kipu, tretja kapelica je posvečena Svetogorski Kralji ci, četrta za hribom pa je po, stavljena v spomin Tratnikovemu sinu. Ob takih izrednih dnevih postane Slovensko le tovišče daljna domača zemlja Vračamo se vsak v svoj rodni kraj, v čase, ko smo tan javno častili Boga in ob praznikih hiteli v domače cerkve k slovenskemu bogoslužju. Svete so bile nedelje, posvečene Bogu, molitvi in počitku. In sreča in mir sta prebivala v mladih srcih. Naj naša zbiranja ob prazniku sv. Reš-njega Telesa ostanejo živi in trajni klic, glas domačih zvonov vsem Slovencem v Ka- j nadi — posebno mlademu J rodu, ki ga v rasti obdajaj mrzli hlad brezbožnega _sveta — k edinopravni sreči v Bogu in lepem zglednem krščanskem življenju. Potem bo vsak naš dan praznik, srečanje in sprehod® z Gospodom. Izginila bo bojazen negotovosti in nemir posvetnosti, miru srca ne bodo kalili valovi obupa ... Na našem duhovnem nebu bo žarela Luč večne Resnice. Bodimo žive priče Gospodovega evangelija, ne samo v Telovi procesiji, temveč vsak dan, vsak čas, vsepovsod do konca dni naj po nas ...” ... hvali svet Odrešenika, hvali svetega Vodnika, slavospev naj Mu doni...!” Dom Lipa Vesti iz Slovenije Zbirno jezero pri Domajinčih naj služi tudi turizmu Pri Domaj inčih so na Leda-vi zgradili pregrado, za katero je nastalo jezero, ki varuje del Goričkega in Kavenskega pred poplavami. Sedaj razmišljajo, kako bi to jezero uporabili tudi gospodarsko in turistično. Za-vcj-u^apauiii am ——• drževalnik oziroma Ledavsko meuupui.e, onzu jezero jma 135 hektarov površi- ■Uimaas m xixguway ^ ie^.i ne in v njem je 2.5 milijona ku-0 anrov porozne zeiinje, ooua- bičnih metrov vode. Ta je čista ne z arevjem. uo vznozju, in čisto hočejo tudi ohraniti, preno naravnega parna reče vendar mislijo, da bi bilo mogo-poiok, iu aaje rej zemijr po- na jszeru in ob njem uvesti sebno privlačnost. Med drev- turizem. Jezero bi naj delno jem, odmaknjena od ceste, se služilo tudi za umetno namaka- , . , ■ • nje polj m travnikov ter s tem skrrva hrsa. IN a belr ograj r prr L , ., , , , , , . povečalo pridelek na preosta- vhodu beremo 52 Nerison Dr. Uh plodnih tleh; ko so moraIi Pripravljalni odbor Doma jezeru odstopiti teh 135 ha. Lipa je vložil ponudbo za na- ____ kup te zemlje. Dne 3. maja je ' Škodljivi zrak bila ponudba sprejeta. Celot- Onesnažen zrak je v Sloveniji na cena je 320,000 dolarjev, poškodoval že skoraj 18,000 ha G. Albin Blatnik, predsednik kmetijskih površin, popolnoma gradbenega odseka Doma Li- uničil 1500 ha gozda, na 20,000 pa zasluži vse naše priznanje hektarih Pa §a je močno okrnil. za to pomembno akcijo. Zdaj Načel ^ že ^evilne kulturne , . , . , . . , spomenike in brez dvoma tudi dobiva delo za slovenski sta- -tj- , , , • . , . , . , zdravje ljudi, so s konkretnimi rostm dom smisel m stvarno podatki opozorili razpravljalci podlago. Treba bo zavihati ro- na posvej;U 0 varstvu zraka v kave, ko smo še pri moči in 0kviru Ljubljanskih ekoloških zdravju, da nas ' pozna leta dni. dobijo pripravljene. Pameten Kljub neizpodbitnemu dejstvu gospodar urejuje svoje gospo- 0 škodi, ki jo povzroča preko-darstvo smiselno in načrtno, memo onesnažen zrak — in tak modra gospodinja skrbi za ju- je zrak v skoraj vseh večjih trišnji dan. Ontarijski Slo- naseljih v Sloveniji — se var-venci pa bomo začeli graditi stVa zraka še vedno nismo lotili temelje Doma Lipa. dovolj učinkovito. Tekom letošnjega leta smo Res Meteorološki zavod SRS izdelali študijo o slovenskem ze pripravlja kataster vseh one-življu v Ontariju. Predsednik snaževalcev zraka, skupaj z in-Pripravljalnega odbora g. stitutom Jožef Stefan pa je raz-Peter Čekuta in pravni sveto- vil avtomatiziran merski sistem valeč g. dr. Karl Vipavec vzdržujeta stalne stike s pristojnimi oblastmi. Vse to je nujno potrebno za pravo pot k Domu Lipa. Slovenski starostni dom je zdaj naša srčna zadeva. Zdaj je čas plemenitih src, nesebičnih žrtev in dobrih rok. Naj bo Dom Lipa spomenik naše hvaležnosti Bogu za svobodo in dobro življenje, ki smo ga deležni na kanadski zemlji. Naj nas simbol lipe spominja rodnega doma, domačih vrtov in vasi, o-pojnega vonja cvetočih lip in belih miz, ob katerih smo sedeli in rastli v življenje. Pripravljalni odbor se vnaprej priporoča in zahvaljuje za vsak dar, ki ga poklonite Domu Lipa. Vaša plemenitost bo zapisana v knjigah slovenskega starostnega doma in Gospodar življenja vas bo poplačal za vsako dobro delo, ki ste ga storili Njegovim bratom. Za vse pa velja pregovor: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. V maju so za Dom Lipa darovali (v dolarjih): L. Rigler 30, F. Mate 100, Marijine sestre 30, S. Klemenčič 30, v spomin Betti Platnar (J. Kas- za varstvo zraka, vendar smo v telic 20, I. Kastelic 20), A, K. v Sloveniji, kot smo lahko sli-50, K. Oberstar 60, A. in L. šali, odpovedali predvsem pri Stezinar 50, S. Vovk $20, v širših akcijah. Tako kljub šte-spomin na moža N. Štukelj 50, vilnim prizadevanjem ni prišlo č. g. Kopač 500 (kampanja). do prerazdelitve čistejših goriv Vsem dosedanjim dobrotni- na območja z onesnaženim o-kom in prijateljem Doma Li- zračjem, ni prišlo do oblikova-pa iskreni Bog plačaj! nja novih standardov za dodat- Pripravljalni odbor no razžveplanje goriv niti še ni uresničeno zakonsko določilo o finaciranju varstva zraka. (Delo, 10. V. 1979) MALI OGLASI • Potovanja skupinska In • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov Ra obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44ie> Phone 431-3506 OFFICE CLEANING Local business needs person for light janitorial-cleaning work. Female preferred. Duties include offices, washrooms, etc. Steady full-time, employment. Benefits, good working conditions. Call 861-1510 , (77-78) :;,V; A;:: a - W SA V ZELO DRAG IN LJUBEČ SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEČEGA MOŽA IN PREDRAGEGA OČETA DOBREGA SINA, BRATA IN STRICA Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo v Richmond Heights Odprta na ogled v soboto in nedeljo od 1. do 6. ure zvečer. Krasen ranč s 3 spalnicami na y2 akra obsegajočem gozdnatem zemljišču. Velika družabna soba in obednica. Svetla družinska soba, kuhinja z vdelano opremo; kopalnica in pol; klet; priključena garaža za 2 in pol avta; dvorišče; velik vrt. Več drugih ugodnosti. Blizu avtobusne linije RTA in šol; Lastnik se seli izven mesita. Cena v visokih 80-ih. Dajte ponudbo! 1955 Chelford (od Chardon RdO Pokličite 481-4133 For Sale Air Conditioner, 1 year old, couch and chair, refrigerator, and gas stove 2 years old, white metal credenza almost new, 1 twin bed, vacuum cleaner in good condition. Person moving out of state soon. 881-9166. (78-79) V najem Petsobno stanovanje zgoraj, z garažo oddajo v najem. 1249 Norwood. Tel. 432-2446. (78-79) MALI OGLASI SNAŽILNA OPRAVILaT v razstavnih prostorih zlatarne na St. Clair Ave. Polni ali delni čas. Pokličite Mr. Richard: 861-1510, (78-79) MARTIN VINGEG / Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 13. julija 1977 v Sloveniji. Dve leti sta že minili, odkar si zapustil nas, srce predrago je zastalo in utihnil sladki glas. Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš, -radost v bridko nam trpljenje z enim mahom spremeniš. For Sale 4 Bedroom aluminum, sided Ranch in Richmond Hts. Full žalujoči; basement, plastered walls, hard wood floors. A-l condition. R.TA. at door. 60’s. 261-9651 or 442-3830. (78-79) Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi Ti, duša pa naj srečo uživa, tam v rajski večnosti. Room for rent. Prefer older person. 481-6497. (78-791 žena Elizabeth hčerka Elizabeth H. sinek Martin brat Jože Vincec z družino mati Rozalija oče Martin sestra Ana brat Ignac z družinami V Sloveniji ter ostali sorodniki v Kanadi, Clevelandu in Sloveniji. Conventional Kenmore Washer for sale. 6217 St. Clair Ave. 881-1393. (78-79) Housekeepipg Duties ' St. Clair Ave. Jewelry Showroom. Furl time or part time. Call Mr. Richard 861-1510. (78-79) For Rent J/5 Duplex near E. 156 & Lake Shore Blvd. 681-3545. (78-82) Woman for cleaning 3 hours a week. 881-5033. (78-80) Help Wanted Cleaning woman needed for photo studio in St. Clair-Col-linwood area. Please call 432-0040 (78-79) Wanted Bar rtianager or a couple to manage bar. Good opportunity. Call 481-0047 or from 7-9 p.m. call 431-5378. (x) Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. (x) FACTORY HELP^~ FEMALE Light assembly and furnace brazing operators. Apply in person 9 a.m. to 4 p.m. TECHNICAL METAL PROCESSING 5476 Lake Court off Shoreway at E. 55 St. (x) COFFEE SHOP Full-time help needed. Also part-time: two days a week. Pleasant, clean surroundings. Convenient to transportation. Call: 861-5337 (77-82) PREŠA NAPRODAJ 881-9250 29 jun, 18 jul) *flwr Society" ONB PA! RUNE DRIVE JOLIET, IL 60434 Since 1914... ,.. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: ^ 1. Schola? ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nun*. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officers • *»»- •• • - - • ■ • President First Vice-Presidept Second Vice-President Secretary — Treasurer ............ Recording Secretary First Trustee............ Second Trustee ....... Third Trustee First Judiqal —— Second Judicial .. Third Judicial..... Social Director .... Spiritual Director Medical Adviser .. v, 1 .™. Joseph J, Konrad ___ Ronald Zefran ___ Anna Jerisha Robert M. Kochcvat ___ Anton J. Smrekar ___ Nancy Osborne ... Joseph Šinkovec ___ Frances KTunak ... Anthony Tomazin ,, — Mary Riola j ___ John Kovas ...Frank Toplak ...... Nancy Osborne — Rev. Aloysius Madic. O.F.M, ...... Joseph A. Zalar, M.D. J From the Homo Offko of Holy Family Socioty The Holy Family Society of the U.S.A. will hold its Semi-Annual Board Meeting on Saturday, July 21, 1979. The meeting will begip at 11:00 a.m. at the Home Office in Joliet, III. ROBERT M. KOCHEVAR, Secretary \ MULULLY POGREBNI ZAVOD V Bii ilBW illiiSJIlLiSf? MULLAU.Y a v jVneral Kome a ta .,-v£ D.y.v—LT'—r" Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 15Cth St. KE 1-9411 ■k Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi •A- Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. \ it FapfcirEČ prostor. Zračevalni sistem. \ 24 erna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-srice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina. Se priporočam*,: MHY H3GEY&R in mm\ Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 NEW ENLARGED & REVISED EDITION! A SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK ! \ WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN \ To order, send $6.00 including postage, per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432 SATURDAY, JULY 21 PIGHIG - 2 P J. -MUSJ0-6-iOP.M. IT’S NEWBURG DAY! AT AMLA RECREATION CENTER LEROY, OHIO PICNIC POLKA MASS SATURDAY, JULY 21 MASS - § PM, Fr. Baiasko gseampanied fey “T!?e Vadnals” - VADNAL ORCHESTRA S I ^».B^ REFRESHMENTS - FAMILY FUN OUTING HDBBSS BABBVIBI AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 18, 1979 Vaclav Benes-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN In ko pritrdijo Svantovitov prapor na vojvodski šotor, katerega so zgradili že prej kar najpripravnejše so mogli, pride starosta za starosto, da se pokloni Niklotu in mu naznani koliko mož je pripeljal. In vsi si ogledujejo vojvodo, kakor da se hočejo še enkrat prepričati, če je to res on in jih vendar morebiti kdo ne vara. Vojvoda to hitro opazi, vstane in sname s sebe gornje oblačilo. Nato razpne tudi plašček, in očem starost se pokaže okoli njegovega vratu težki, železni obroč. “Zvesti moji ljudje, ali poznate ta obroč? — Ali ga poznate in se spominjate, kako je prišel na moj vrat?” “Kako bi ga ne spoznali, svetli vojvoda! — Kako bi se tega ne spominjali, jasni knez? — Naš spomin — spomin gavranov. Dnevi slabi in dobri — in obojih je bilo na tisočev tisoče ' — so ločeni v možganih drug od drugega!” Pred šotorom se naenkrat oglasi čuden šum.. Med klicanjem ljudstva, ki se polagoma polega, se začuje krik, o katerem ni bilo mogo- če povedati, ali prihaja iz človeškega grla ali iz ptičjega kljuna. Niklot odide tak, kakor je bil — z razgaljenimi prsi in železnim obročem okoli vratu, ven, in na njegovo ramo sede kakor strelica dobri znanec, v bodrski deželi naj starejši iz rodu rarogov... A njegove peruti so pobarvane s krvjo, ki v potočkih teče po svetlem perju. In že tretjič se strese zrak vsled ostrega sokolovega krika... V krempljih sivorjavega ptiča je bilo , nekaj žoltega kakor kosci pergamenta. Ljudstvo ne ve, katerega naj si prej ogleda, ali čudnega ptiča ali železni obroč okoli vratu svojega vojvode. Vse povesti, ki so šle o starem knezu Niklotu po bodrskih zemljah od ust do ust, jim naenkrat pridejo na misel. “Pozdravljam te — pozdravljam — ti zvesti, stari moj tovariš! — Nisi me mogel najti — kajne, da nisi mogel? — Toda tvoj gospod se ni rodil, in tvoj gospod ne u-mira, glede mene bodi čisto brez skrbi... Bilo mi je že tesno po tebi. — In krvaviš, stari prijatelj.” Sokol sede na Niklotovo ramo, kar naj prikladne j še more. In zdi se, da vojvodine besede popolnoma razume. Glavo, na kateri se mu je rdečila zvesta sokolska kri, nagne' k starčevim licom ter diha pro-stejše in lažje. Niklot vzame kose pergamenta kar najvarnejše more iz ptičjih krempljev, jih poskusi zložiti in prečitati obseg pisave ... In posreči se mu. Tako je mogoče soditi po izrazu, ki se razlije po njegovem obličju. A ne pove ničesar, kaj je čital, samo zravna se in zakliče na ves glas: “Kvišku srca,' moje ljudstvo; pričakujte kar najsijajnejših uspehov! — Bogovi so nam naklonjeni v naj višji meri!” Nato se umakne v šotor, sokol se ne loči od njega niti za trenutek in za nekaj časa gre notri tudi Premisi. Imenik raznih društev DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. ; Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Robert Prince Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnjkaca —- Marie Estanek Finančna-tajnica — Pauline Ste-pic Nadzorniki — Marie Estanek, Marie Zeitz, James Prince Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. Ipavec Auditors: Mary Dolšak, William Janša, Pauline Stepic Legal Counsel, Charles F. Ipavec FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV OFFICERS FOR 1978: President — Frank Mahnič Vice President — Anthony Sturm Secretary Treasurer — John Ha-bat, 299 East 257 St., Euclid, Ohio 44132 • Corresponding Sec’y. — Ella Šamani ch Recording Sec’y. — Rudy Pivik Executive Sec’y. — Charles F. KLCB LJUBLJANA Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Steffie Janša, tajnica Mae Fabec, 6015 Cedar Wood Rd., Mentor, Ohio 942-3785; blagajnik Tony Yerak zapisnikar Louis Lod-vik. Nadzorni odbor* Josie Škabar, Eddie Hampiri, Anna Braeklow. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Pevovodja Frank Rupet. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave. SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, OH 44110 President —. Sophie Magayna Vice-Pres. — Frank Ferra Financial Sec. — Frank Koncilja Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — rank Hren Eleven Nationalities Now Reside at Sh Glair Place St. Clair Place, a privately managed, new 12-story building designed for: persons 62 years or older, still has a limited number of one and two-bedroom suites for rental. Eleven different nationalities now reside in these easy-to-care-for, air-conditioned apartment-homes which offer privacy, safety, 24-hour-secu-rity, social and recreational facilities. A full-service supermarket, churches, library, etc. are within very easy walking distance. The rent is 25% of the tenant’s monthly income, with no minimum income limit set for eligibility. All utilities are included in the rent except the tenant’s private telephone. (See the advertise-ment in this issue for details. Suites are open for inspection at 1380 E. 14th St. (at St. Clair Ave.). Further information may be obtained by calling: 439-3800. Za zanesljivost in stvarnosf cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St, Glair Ave. le!. 881-2388 Housing for the ^ elderly •' < ■■ f Lively people, places & things to do l\ are waiting for you downtown! 1 a> .Lij i ^ ui St. Clair Ig Place SUPERIOR AVE® 1 Who may live at St. Clair Place and how much does it cost? Anyone who is 62 or older is eligible. In the case of married couples, one of the spouses must be at least 62. Handicapped persbns — of any age — are welcome here, too. There are maximum income limits -For single persons $10,450 a year For couples $11,950 a year Your rent is 25% of your monthly income. All utilities, including the air-conditioning throughout your suite, are a part of your rent payment. This new, 12-story apartment building is designed to make life more interesting and economical for men and women who are 62 or older and for handicapped persons. Everything is here — a convenient location; outdoor space for relaxation; first-floor social and recreational facilities; and — best of all — easy-to-care-for, air-conditioned, one or two-bedroom apartment-homes. Each suite has carpeting, drapery rods, a complete kitchen with modern appliances, smoke detector, sprinkler system, and other safety & security features. / St. Clair Place 1380 East 14th Street between St. Clair and Rockwell Cleveland, Ohio 44114 Come visit now. For rental information, call 439-3800 EQUAL HOUSING OPPORTUNITY Managed by Owners Management Company Auditors: Al Marn, Ike Kocin, Frances Somrak House Committee: Louie Legan, Jack Videtec, Frank Podlogar. Remaining directors: John. Habat, Adolph Koresec, August Dragar, Jeanne Somrak Delegates to Federation: John Habat, Joe Ferra, Louis Legan. Alternate: Sophie Magayna Meetings every fourth Monday Of each month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN'S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 President — Anthony Sturm 1st V-Pres. — Steve Shimits 2r.d ice-Pres. — Mary Dolsalc Fin. Secy. — Millie Bradač Treasurer — John Prince Rec. and Corresp. Secy — Cecelia Wolf ( Auditors: Ann. Kristoff, Chmn., Frank Bittenc, Steve Shimits, Frank Grk, Stanley Grk House Committee: Frank Kristoff, Chmn., F. Grk, Frank Koss, John Pretnar, Frank Tolar, William Ba-yuk, S. Grk, Karl Družina. Trustees: Frank Grk, Tony Umek Alternates: Karl Družina and Robert Devlin Legal Advisor —. John Prince Meetings held every fourth Thursday or the month at 8 p.m. Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Officers for 1979 President: Jennie Marolt Vice-Pres.: Mary Dolšak Secy-Treas: Cecelia Wolf Rec. Secy: Florence Slaby Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan Publicity: Josephine Torusic Fish fry and other dinaers every Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available — 481-5378 SLOVENSKI NARODNI DOM. MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, Millie L>'nos, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Stokar, Louis Kastelic in Robert Hočevar, Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE ‘BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik — Pavle Lavriša Tajnik — Stane Mrva ml. tel. 881-G762, 1056 E. 67 St., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar — itko Sleme Blagajnik —• John Hočevar ml. Odborniki Slavko Grajžl, Janez Hočevar st., Metod Ilc, Nada Kozjek, Tone Lavriša ml., Frank Leben, Frank Lovšin. Mary Malovrh, Filip Oreh, Marjan Ovsenik, Lojze Petelin ml.; Slane Frisian, Mimi Režonja, Stane Rus, Ferdinand Sečnik, Dorothy Šemen, Rudy Špehar, Janez Varšek. Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tei. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Jennie Fštur -Nadzorni odbor: Mary Kobal, Pauline Burja, Josephine Trunk Zastop. za fed.: Frank Karun, John Kavšek, Frank Česen Jr, Tony Mrak, William Kennick. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Kecher Ave. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica Josie Zakrajšek, podpredsednica Mary Jeraj tajnik Frank Capuder, 6210 Schade Ave., Tel. 881-1164 blagajnik Andrew Kavcnik zapisnikarica Cecilija Šubel nadzorni odbor John Skrabec, Anton Žakelj, Jennie Vidmar veselični odbor Frances Ta vzel, Michael Vidmar Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave. Delegati j za Fedr. seje so Cecilija Subelj, Lloyd in Neva Patterson in Michael Vidmar. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik — Walter C. Lampe Podpredsednik — Steve Shimits Tajnik-Blagajnik — Albert Co-merschek, 924 E. 223 St., Euclid, O. 44123, tele. 731-8698. Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki — Celia Wolf, Ann Kristoff, Joseph Mateyka Družabni odbor: Steve Shimits, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Alice Božic, Celia Wolf. Porčevalea v slov. in eng. —Celia Wolf, Ann Kristoff. Delegatje federacije upok. klubov — Al Comenschek, Steve Shimits, Joe Bajec, Louis Jartz, Honorary : Walter C. Lampe. Glavna kuharica, Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek, v mesecu ob 1. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo Rd. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik, Tone Zgoznik Podpredsednik, Rudi Pintar v-Tajnica, Slavica Turjanski i -Blagajničarka, Kristina Srok .. Gospodar, Janez Goričan Pomočnik, Konrad Peklar Odborniki , Rose Jaklič, Agn.es Viderv jemamo še novo članstvo. ■ Redarja: Lojze Petrach, J0' ^—