Politični ogled. Avstrijske dežele. Drža^ni zbor je sedaj, ko imajo 7 njem konser^ati^no-narodni poslanci 7e8ino, 87itlemu cesarju na prestolni go^or odgo7oril, kakor se je spodobilo : spra^lji^emu go^oru dal se je spra7lji7 odgo7or, 8era7no 80 to liberalci na vse kriplje skušali zabraniti; 7si ao hoteli go^oriti, 7e8 kakor 30 se jib je uže za go^orjenje, oglaailo: toda naši, ko so svoje povedali, prerezali ao liberalcem nit in sklenili eprejeti odgo^or 87itlemu cesarju, kakor ga je elo^enski poslanec grof Hobenwarth 8esta7il. Nasprotno glaso^ali so med dragimi tudi: dr. Fonegger, dr. Duba8, Earneri, Lobninger, Pauer, Hakelberg, kranjaki Š^egel in Tauferer, koroški Mori8, Oti8, Edelmann itd. Splob toti nemški liberalci ni80 za mir in spra^o, kakor svitli ceaar, ampak za 7e8ni prepir in razprtje. Izmed go7orniko7 ua našej atrani odliko^ali ao se poslanci Dunaje^ski, Elam Martinec, knez Czarto- riski, knez Alfred Licbtenstein, zlasti pa 6eski vodja dr. Rieger in naposled dr. Vošnjak. Lepo razdeljeni so pa res bili; poljski, 6eski, nemskokon8er7ati7ni, in alovenski poslanci so izjavili uzroke, zakaj se okoli grofa Hohenwartha zbirajo in vknp držijo, namre6 zato, da nemake liberalce 7 manjšini puščajo, ob enem pa tako do svojih uarodnib, verekib, in gospodarstvenih pravic prodirajo. Izvr8tno in prav državniako pobijal je grof Hohenvvarth ugovore liberalcev: Suessa, Plenerja in Herbsta. Hobenwarth je naposled zmagal z večino 14 glaaov. — Veliko dela našim poslanceru dai bo proračnn 1880. Eer še niso odstopili 781 liberalni ministri, kazalo bi, ako bi večina le provizorično proračun odobrila proti temu, da se nameato Stremajerja, Horata in Erteka pozovejo konaervativno-narodni poslanci v ministerstvo in do pribodnje seje izdelajo postavne načrte, vsled katerib bo mogoče sedanjo aistemo predruga6iti in državne stroške zmanjaati. Na podlagi centialične sedauje sisteme se ne da boljai proračnn predložiti, kakor je g. Ertekov. Par tiso6 goldinarjev tu pa tam odakrcniti ne pomaga ni6. Vnanje države. Črnogorci so turške Albance sre6no in brabro zapodili v pobeg in zasedli pokrajino v Gusinjah in Plavi. Turakemu 8ultanu ho6ejo Angleži vzeti celo Malo-Azijo in žugajo z brodo^jem priti pred Carigrad; sultan se pa brani in misli Rase pozvati na pomoč. V pruski Nem6iji 80 zgubili zopet izvrstnega generala, brabri Podbielski je naglo umrl; tudi Bismark baje boleha. Na Francoskem ae prepirajo Btraake uže črez red, nekateri se bojijo revolucije. Španija trpi neizmerno zarad groznih nalivov in po^odenj, veliko hiš je pokončanih in ljudi usmrtenib pa tudi krščanska Ijubezen se kaže sijajno ; nek pobožni Munnoz je siromakom daroval 6 milijonov franko7. Proti Turkmenom so Rusi zadnji 6as imeli nesrečo, morali so 86 umakniti nazaj do morja, kder izbarkavajo novo vojsko 20—30.000 mož. V Japonskem razsaja kolera; ve6 kakor 100.000 ljudi je nže pobrala. V Ameriki so Chilenci na morji premagali Peruvijance in tem uničili zadnjo ladijo oklopnico ,,Huaskar".