ST8V. 17. P»$t*ia* plaftaaa t (»urili. LJUBLJANA, dne 8. aprila 1925. LETO VII. I ■ »••žii&i? - i'"" mm. m 1 H Sip ■ L_1 m mlmut .»*»«<*4»:«- * Din 3G-— Din 15— Din 7-56 Din !•— limite ii MMMBKMMI tCMMijiCHMVSaMVffMIMBMMMaBMMfc j Krnet si sam, Isi ml« stsl&te ¥ drtawl asravrtaj si sam! 1 .....................-L—«.««,; ^.mag^ &ti s šraufala«. Naša pot. Od raznih strani smo čuli željo, da bi naj »Kmet. list« prinesel še razlago k resoluciji, sprejeti na zadnjih sejah okrožnih odborov SKS v Ljubljani in Mariboru dne 9. in 10. marca t. 1. Take razlage doslej nismo prinesli, ker je nismo smatrali za potrebno, kajti resolucija je tako jasna, da človeku, ki je količkaj zasledoval politične dogodke v naši državi in pri Slovencih posebej, tudi razlaga ali komentar ne more prinesti nič novega. V resoluciji se zavzemamo za bratski sporazum vseh jugoslovanskih plemen. Dejstvo je, da se danes dela politika plemena proti plemenu. S tem se ne godi škoda le politično slabej-šemu plemenu, nego velika škoda se godi državi sami. Pri dosedanjem stanju plemenske razcepljenosti na zunaj ne moremo izgledati kot složna enota in vsled tega tudi ne moremo uživati onega ugleda, ki nam po naši številni in gospodarski moči gre. Država ima od tega gospodarsko in med-narodnopolitično škodo, ki je večja, kakor se je sami zavedamo. Zato smo odločni nasprotniki dosedanje politike politično močnejšega plemena in se v interesu izkoriščanih in države zavzemamo za sporazum plemen in veroizpovedarij, kakor *sio se v zajed-nici Saveza Zemljoradnika zavzemali tudi že vedno doslej in to na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in socialne enakopravnosti vseh državljanov, kakor tudi spoštovanja zakonov ter priznanja absolutne narodove suverenitete. Dosedaj se je grešilo v vseh točkah, a osobito se vsa leta krši načelo gospodarske in socialne enakopravnosti. Plemenska borba je postavila načelo Prečanov in Ne-prečanov posebno za gospodarsko politiko v državi. Zahteva po narodovi suvereniteti in široki zakonodajni samoupravi ni nova. Zastopamo jo, odkar obstoji SKS in smatramo, da je osobito čuvanje narodove suverenitete možno tudi v kraljevini, a zakonodajna samouprava je izvedljiva v okvirju predvidenih oblastnih in srezkih skupščin, za katere smo se izjavili, ko smo glasovali za ustavo. Naša zahteva po zakonodajni samoupravi pokrajin je jasna ter v skladu z enotnostjo države, med tem ko od klerikalcev zahtevana »avtonomija? Slovenije ni bila nikdar jasno precizirana odnosno vedno stavljena tako, da so plemenske strasti še bolje vzplamtevale in povzročale ljudstvu, posebno slovenskemu, vedno nove škode, pred vsem na gospodarskem polju. Istotako že od obstoja SKS obsojamo in se borimo proti onim, ki izkoriščajo vero in cerkev v strankarske namene. Razumevanje v ljudstvu za ta boj vidno raste, o čemer nam pričajo številni dopisi iz vrst podeželskega ljudstva. Dopisi često polni svete jeze radi brezverskega hujskanja politikujočih duhovnikov v hiši božji. A zasužnjenje podeželskega ljudstva od strani velekapitalizma? Sanjali smo včasih, kako se bo v Jugoslaviji živelo brez gospodarskega izkoriščanja sočloveka. Kruto smo se varali. Deloma je splošna posledica vojne, deloma posledica naše mladosti, da so se izkoriščevalci pojavili celo v večji meri, nego je to običajno dalje na zapadu. Plemenske in verske borbe so v mnogih slučajih imele samo namen, pospešiti škodljivo udestvova-nje velekapitalizma. Vse doslej ugotovljeno predstavlja naše stare zahteve. Nova pa je odločitev, da je SKS pripravljena sodelovati z vsemi onimi naprednimi strankami, ki se strinjajo z načeli naše resolucije in torej našega programa-Smo zastopniki podeželskega ljudstva; nasprotniki politike močnejšega plemena; nasprotniki verske in plemenske nestrpnosti ter izrabljanja vere in cerkve v politične svrhe; odklanjamo gospodarsko zasužnjenje podeželskega ljudstva od strani v bankah, v ve-leindustriji in veletrgovini zbranega velekapitala; zahtevamo popolno gospodarsko, politično, versko in socialno enakopravnost vseh državljanov ter zahtevamo spoštovanje zakonov, priznanje narodove suverenitete in zakonodajno samoupravo posameznih pokrajin. To so glavne naše zahteve za koristi podeželskega ljudstva. Kdor jih sprejema za svoje, z njim smo pripravljeni sodelovati. Beseda je dosti jasna! Čutimo pa tudi vsi, da je boj proti sedanjemu stanju nujna potreba. A istotako čutimo, da je potrebno združiti vse one skupine, ki so se že doslej gibale v smeri naše resolucije, toda vsled razcepljenosti moči ni prišlo do uspeha. Sedanji trenutek je primeren, da se ta napaka popravi. Izkoristimo priliko! Davčne oblasti, rešujte davčne prizive! Finančna delegacija uradno objavlja sledeče: Plačujte davke točno ob določenih rokih! Rastoče zahteve, ki se stavijo na državno blagajnico, silijo finančno upravo, da predpisane davke ne samo v polni izmeri, ampak tudi pravočasno pobere, ker sicer ne more zadostiti svoji nalogi. Radi tega je finančna delegacija naročila davčnim uradom, da naj zlasti tudi v- onih relativno številnih primerih, v katerih se je v poslednji dobi dovolilo plačevanje v obrokih, pazijo na to, da se dospeli dolg točno ob določenih terminih poravna in — ako se to ne zgodi — prisilnim potom iztirja. Ker zapade ves še neplačani davek, ako je davkoplačevalec le z enim obrokom v zamudi, in je potem treba plačati še zelo visoke eksekueijske pristojbine, se od prizadetih krogov pač sme pričakovati, da že v lastnem interesu napno vse sile, da ne pride do prisilnega postopanja. Delegacija ni štedila z obroki in bo obžalovala, ako jih bo iz navedenih razlogov celo treba reducirati, mora pa vsekakor izrabiti vsa dopustna sredstva, da v legalnih mejah zajam-či redni pritok davčnih dohodkov. — Delegat dr. Šavnik, s. r. Strinjamo se, da mora biti red tudi pri plačevanju davkov. Toda čudno se nam zdi, zakaj davčne oblasti istočasno ne skrbe za red pri sebi. Znano nam je, da se nahaja pri davčnih oblasteh že po 8 in 9 mesecev mnogo prizivov proti previsoko odmerjeni dohodnini. Vendar se davčnim oblastem do danes ni posrečilo te prizive rešiti, ne^o mučijo sedaj davkoplačevalce celo z eksekucijami in povzročajo nepotrebne stroške. Ali bi ne bilo pravilno, da se z eksekucijami počaka do rešitve priziva? Še pravilnej-še bi bilo, da se rešujejo prizivi malo hitreje. Če zahtevate red od davkoplačevalcev se ga tudi sami držite! To tembolj, ker delate ljudem grdo krivico, posebno v vseh onih slučajih, v katerih se bodo predpisani davki po prizivu morali znižati! Nova aristokracija. Z ustvaritvijo države Jugoslavije je bila proglašena odprava naslovov visokega plemstva (aristokracije), to je grofov, baronov in vitezov. Objavila se je enakopravnost vseh državljanov, brez razlike stanu in premoženja. Po tej objavi in nastopu države bi imel narod pravico, da sam vlada nad seboj, po svoji volji in potrebi. To pa se ni zgodilo! Kaj je temu krivo? Preje kot si odgovorimo na to vprašanje moramo si odgovoriti, kdo in kaj je narod. Prvotno je bil narod samo kmet, zemljedelec. Iz kmeta je izšel obrtnik, potem industrijski delavec, z delitvijo dela je nastal trgovec, kot posrednik z raznimi bančnimi ustanovami. Ta nepridobitni sloj si je popolnoma prilastil sadove pridobitnih stanov, ki tvorijo ogromno večino naroda in države, namreč stanovi kmeta, delavca in obrtnika. Nastal je tudi uradniški stan upravnih in prosvetnih činite-ljev. Jedro delovnega naroda in države tvorijo kmetski, delavski in obrtniški stan, vkljub temu imajo ostali stanovi vso oblast nad državo, t. j. nad narodom. In iz teh ostalih slojev se v prvi vrsti rekrutirajo tudi takozvani narodni voditelji, ki skrbe za moč in oblast vladajočega sjoja, ter na vse mogoče načine zatirajo narodno voljo, kmeta, rokodelca in delavca. Vsled pritiska teh narodnih voditeljev, zaščitnikov obstoječega družabnega reda, je pač narod, to je kmet in dela-več, brez moči in udejstvovanja. Iz samozvanih narodnih voditeljev, nastaja nova aristokracija, ki z silo ali prevaro tlači svobodno voljo in moč kmetskega in delavskega naroda. Moderna aristokracija je s prevaro in silo zatrla in razbila organizirano delavstvo; zdaj prehaja nad organiziranega kmeta. Torej dosledno: Kmet in delavec, ki sta narod in država ter vstvarjata vsa živila in vse dobrine za človeško družbo, ne smeta imeti oblasti v državi. Ta moderna aristokracija proglaša že od ubijstva Stambulijske-ga kmetsko gibanje za boljševiško nevarnost. Pripravlja se, da to najpošte-nejše, za družbo in državo koristno gibanje zatre z oboroženo silo. Kmetje in delavci, roko v roki v boj proti novodobni aristokraciji, za svoje družabno in človečansko pravo! Za kmetsko-delavsko vlado! Ivan Mrmolja. Narodna skupščina, (Dopis gorenjskega kmeta.) Volitve v narodno skupščino so minile. Prejšnja skupščina se je razpustila z motivacijo, da je dela nezmožna. Komaj pa se je sešla nova skupščina, od katere smo pričakovali resno j delo, je dala že takoj ob početku raz-1 očaranje. Slučajno sem zasledoval boj | in pretep v narodni skupščini v »Slo-• vencu« in »Jutru«. Na žalost kot preprostemu kmetu se mi zdi, da tudi nova skupščina ni nič boljša, zlasti pa za Slovence naravnost sramota, da se zastopniki, ki trdijo, da so izvoljeni od kmetov, obrtnikov in delavcev, vedejo v skupščini, kakor v kakšnem cirkusu. V Jutru« sem bral, kako sta Pribičevic in Žerjav nasekala kleri- -kalce. V »Slovencu« pa je poročilo, kako sta duhovnika Smodej in Hoh-njec nasekala Žerjava. Gospoda, volilci spregledavajo in po pravici pravijo: volili jih nismo zato, da bi se v skupščini slovenski duhovniki prepirali in pretepali z domišljavimi slovenskimi advokati. Čemu se tepete? Ali nimate boljšega dela? Ljudstvo Kmet n »brt»ik delata največ, a imata najmanje! je do grla sito teh poročil, posebno še, ker hočete stati Slovenci po kulturi nad Srbi! To je naravnost škandal za Slovence! Naj pride najbolj priprost kmet in magari Arnavt, pa ne bo takih prizorov v skupščini, čeprav gospoda smatra kmeta za neizobraženega. Ali tako skrbite za svoje volilce? Bog nas varuj take gospode! Kristus je vzel bič in duhovnike-barantače napodil iz templa Gospodovega. Ljudstvo naj bi posnemalo Kristusa. Vzemi bič in naženi divjake barantače iz narodne skupščine! Kaj pravi k temu predsednik >: Kmečke« zveze g. Brodar? Kot po- šten gorenjski kmet bi moral to družbo zapustiti, da brani koristi svojega stanu. Ali ni slišal, kako lekcijo je dal našim klerikalcem zastopnik hrvatskih kmetov Pavle Radič? Ali g. Brodar še vedno ni spoznal klerikalcev? Ali ve n. pr., kako so lani klerikalni komisarji vladali »na korist kmeta« v Kmetijski družbi, ko so samo advokatom zmetali 65.000 dinarjev »stroškov«? Zlasti »kmet« Jarc je bil zelo radodaren! Polno dokazov je, da slovenski kmet od take gospode nima pričakovati nič dobrega. Dogodki v narodni skupščini so nam to znova potrdili! Prizivi proti dohodnini. Davčno oblastvo izračuna dohodnino ter jo vpiše v predpisni seznam, ki ga potem razgrne v pogled vsem davčnim zavezancem. Obenem pošlje eu izvod tega seznama na davčni urad, da ga stranke tudi tam lahko pogledajo in pa da predpiše davčni urad dohodnino na konte posameznih davčnih zavezancev in jo potem od njih izterja, ako jo prostovoljno sami ne plačajo. Na posamezne davčne zavezance pošlje davčno oblastvo »Obvestila«, v katerih je naveden davčni znesek (z vsemi pribitki, vendar brez invalidskega davka) in povedano, od kdaj in do kdaj je predpisni seznam razgrnjen v pogled. Razgrnitev traja 15 dni, naslednjih 15 dni je vložiti pa priziv, ako je davek previsoko odmerjen. V »Obvestilu« je natančno navedeno, do kdaj je vlagati prizive. Pri onih uslužbencih, ki plačajo dohodnino potom odbitka od plače, je v obvestilih naveden tudi invalidski davek. Višina dohodka iz »Obvestila« ni razvidna. S pomočjo tabele za dohodnino se razvidi vendar takoj lahko tudi dohodek. Ker davčna oblastva posamezne pribitke posebej zaračunijo in različno okrožajo, so pri izračunitvi dohodnine glede par malenkostne razlike. Večja razlika je le ondi, kjer je dohodek samo nekaj večji od najvišjega dohodka preidoče stopnje. V takih primerih se dohodnina z 10 ali 15% pribitkom in prav tako tudi vojni pri-bitek (ne pa tudi izredni, linearni pri-bitek) računa tako, da se plača samo davek po predidoči stopnji in se prišteje k njemu samo še presežek dohodka. Nekaj takih zgledov smo navedli že pri »Preračunitvi dohodnine«. Ako je dohodek le previsoko vzet, vloži davčni zavezanec lahko priziv. Poprej je treba vedeti pa odmerno podlago. To podlago dajo nekatera davčna oblastva kar na ustno prošnjo, navadno je prositi zanjo pismeno. Prošnja je podvržena kolku 5 Din. Pošlje se na davčno okrajno oblastvo (v Ljubljani na davčno administracijo). Drugega ni treba povedati v njej, kakor da se prosi za odmerno podlago za dohodnino, ki je predpisana za davčno leto..... Dokler davčni zavezanec ne dobi odmerne podlage, jc prizivni rok prekinjen. Dnevi, kolikor časa ta prošnja leži pri davčnem oblastvu, se v prizivni rok ne štejejo. Če je razgrnjen n. pr. predpisni seznam od 1. do 15. aprila, je prizivni rok do 30. aprila. Ako davčni zavezanec vloži pri davčnem oblastvu prošnjo za odmerno podlago dne 16. aprila, pa dobi odmerno podlago dne 24. aprila, ima potem še vseh 15 dni na razpolago za priziv. Ako bi vložil prošnjo za odmerno podlago dne 26. aprila, pa dobi odgovor dne 10. maja, ima potem še 4 dni časa za vložitev priziva. Iz odmerne podlage je razvideti, koliko se je vzelo dohodka iz zemljiške posesti, koliko iz poslopja, koliko iz posameznih obrtov itd. Povedano bo n. pr., ako se je računil kak izkupiček iz gozda in s katerim zneskom. Pri trgovinah bo povedan navadno promet in odstotek dohodka, pri gostilnah množina izločenega vina, piva itd., pa čisti dohodek od vsakega hektolitra. Iz odmerne podlage se razvidi tudi, ali in s kolikim zneskom so se upoštevale morebitne obresti od dolgov ali pa kaki drugi odbitki. Povedano mora biti tudi, ako so se uporabile kontumačne posledice in zakaj se je to zgodilo. Odmerno podlago je primerjati potem z lastno napovedjo in z odgovorom na pomisleke ter se vloži potem lahko priziv. V prizivu je izpodbijati samo večje razlike ter se ne kaže spuščati v malenkosti. Ako se je vzel kak dohodek, ki ga davčni zavezanec dne 1. januarja davčnega leta še ni imel, ali pa ako ga takrat že več ni imel, je dovolj, da se to samo navede ter predlagajo do- kazi, s tem da se gotove osebe, katerim je to dejstvo znano, zaslišijo, Velikokrat se kdo ne peča več s kako kupčijo, davčno oblastvo ga pa obda-čuje pomotno še kar naprej. Težje je izpodbijati višino prometa, zlasti ako nima davčni zavezanec poslovnih knjig. Še težje je izpodbijati pa višino dohodka. Davčni zavezanec naj navede vse okoliščine, ki govore njemu v prilog, zlasti one, vsled katerih je bil pri njem dohodek manjši kakor pri drugih podobnih davčnih zavezancih. Ako je posestnik n. pr. bolehen in mora imeti hlapca, je dohodek gotovo manjši, kakor pri enakem zemljišču, kjer ga gospodar sam obdeluje.- To velja zlasti tudi za rokodelce in obrtnike sploh. Priziv se vloži lahko tudi takrat, če je stranka kontumacirana. Uspeh sicer ni zagotovljen, vendar še vedno mogoč, ker prizivna komisija kontumačne posledice lahko izpregleda, že celo, ako navede davčni zavezanec kake res tehtne'razloge, ali pa če je davek očividno previsoko ali pa pomotno odmerjen. Priziv je vložiti na isto davčno okrajno oblastvo (v Ljubljani na davčno administracijo). Kolkovati ga je z 20 Din, morebitne priloge je kolkovati z 2 Din, ako niso že tako vsaj z 2 Din kolkovane. Paziti je, da se prizivni rok ne zamudi, sicer se priziv kot prepozno vložen zavrne. Davčno oblastvo pregleda priziv in izpopolni odmerno postopanje, ako je bilo pomanjkljivo. Če se mu zdi potrebno, uvede nove poizvedbe, zlasti ako jih je davčni zavezanec predlagal v prizivu. Ako je davčni zavezanec protoko-liran trgovec, ga pozove davčno oblastvo lahko tudi, da naj predloži poslovne knjige v pregled. To pravico ima tudi davčno oblastvo sploh tudi nasproti drugim davčnim zavezancem. Izpopolnjene spise odda davčno oblastvo vnovič cenilni komisiji, ki naredi predlog za prizivno komisijo. Cenilna komisija predlaga zavrnitev priziva, znižanje dohodka ali pa tudi celoten odpis; v malenkostnih primerih priziv lahko tudi že kar sama reši, če se prizivnemu zahtevku povsem ustreže. * Prizivi se predlože nato prizivni komisiji v Ljubljano. Polovico članov in namestnikov prizivne komisije določata velika župana, polovico pa imenuje finančna uprava sama. Prizivna komisija ima svoje seje v poslopju delegacije ministrstva financ navadno le dvakrat v letu, enkrat pozimi in enkrat poleti. Davčni zavezanec mora čakati na rešitev priziva torej najmanj pol leta. Priziv pa nima odložne moči ter davčni urad znesek terja ne glede na vloženi priziv, za katerega niti ne ve. j Ako se je davčnemu zavezancu predpisal pomotno previsok znesek, pa nima denarja, da bi plačal, mu ne kaže drugega, kakor da vloži prošnjo i za rok ali pa za dovoljenje, da plača * zaostanek v obrokih. Prošnjo je kolkovati samo s 5 Din ter jo je vložiti pri davčnem uradu, davčnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji) ali pa tudi pri delega-I ciji ministrstva financ v Ljubljani, kjer kdo hoče. Prizivna komisija reši prizive konč-; neveljavno ter je z njeno odločbo in-| stančno postopanje zaključeno. Možna je pač še pritožba na upravno sodišče v Celju, toda to odloča le o morebitni nepravilni uporabi zakonskih I predpisov, ne pa o višini dohodka. | Višino dohodka določata samo ce-j nilna in prizivna komisija; ako je bi-; lo pa formalno postopanje napačno, j upravno sodišče postopanje lahko ; razveljavi; toda prizivna komisija odloči glede višine dohodka tudi vnovič po svojem lastnem prevdarku. i Če se je davčni zavezanec n. pr. j pritožil samo proti višini dohodka iz kmetije, pa je prizivna komisija priziv zavrnila, bi bila pritožba na upravno sodišče brez pomena. Vse drugače bi pa bilo, če je davčni zavezanec izpodbijal v svojem prizivu ta doho-! dek iz kmetije sam na sebi, n. pr. za-| radi tega, ker je kupil kmetijo še le i nekaj dni po 1. januarju davčnega leta, tako da je imel priti ta dohodek v'smislu zakona šele za prihodnje leto v poštev. V tem primeru bo upravno sodišče tožbi ustreglo in odločno prizivne komisije zaradi nepravilne uporabe zakona razveljavilo. Pritožbo na upravno sodišče v Celju je vložiti v 30 dneh, ko je dobil davčni zavezanec odločbo prizivne komisije. Vložiti jo je v dveh izvodih; enega je kolkovati s 50 Din, drugi izvod je kolka prost. Pritožbi je vložiti tudi dva prepisa odločbe prizivne komisije, katerih enega je kolkovati z 2 Din. Zoper razsodbe upravnega sodišča je mogoča še pritožba na državni svet v Beogradu, kar omenjamo le zaradi popolnosti. Ako se tekom davčnega leta razmere pri davčnem zavezancu izpremene, uplivajo te izpremembe šele na davek prihodnjega leta. Če se je vendar vsled teh izprememb dohodek na manj kot dve tretjini znižal, sme prositi davčni zavezanec za popust dohodnine. Prošnjo je vložiti pri davčnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji) tekom 14 dni. Kolkovati jo je s 5 Din; obenem je priložti kolek za 20 Din za rešitev. V ostalem se upoštevajo izpremembe tekom leta le pri izselitvi v inozemstvo, pri službenih prejemkih in pa, če davčni zavezanec umre in s smrtjo obenem dohodek preneha. f- I^aečk« povest Iz predvojno dob«. Spisal Metod Dolene. (Nadaljevanje.) VIII. Na svetega Jurja dan je bila skoraj vsa Celina v mestu. Slučajno je bila ta dan sodba zoper Tr-čka, in pa pravda Martina Baniča zoper Andrejčiča radi plačila vina. Trček je dobil zaradi krivega pričevanja v eni izmed mnogih pravd radi razžaljenja časti tri mesece ječe. Obdržati so ga hoteli kar v preiskovalnem zaporu, ako bi se pritožil, češ, utegnil bi jo kam popihati. Trček pa se je premislil. Nastopil je še tisto uro dosojeno mu kazen, da pride vsaj kmalu ven; — Tožbo zoper Andrejčiča je Banič dobil. Ali plačila le še ni bilo, ker se je Andrejčič po dr. Oražnu pritožil na višje sodišče. Baničevim je trda predla. S posojilom pri šent-lovrenški posojilnici ni bilo nič, Klemenčič je sicer pritrdil, da bo za poroka, če bo tudi Kosem ali Trpinec podpisal. Ta dva pa nista hotela ničesar slišati o poroštvu za Baniča. Župan bi se morda sam podpisal za poroka, ali Martin ga na noben način ni hotel iti prosit. Kmalu je prišlo do cenitve posestva. Žabkar-jev odvetnik je zahteval svoje stroške, ki so vsled eksekucije še narastli. Ker ni bilo plačila, je vložil prošnjo naj se polovica posestva, ki je prepisana na Martina, proda na prisilni dražbi. Tri tedne za tem je bila že cenitev. Mica se od sramu ves dan ni prikazala iz hiše. Martin pa je tisti dan nekam izginil. Štiri dni ga ni bilo domov. V nedeljo proti večeru se je vrnil. Ženi je povedal, da je bil na Hrvatskem pri bratu in sestri, ali posoditi mu nista mogla ničesar, ker sama nimata. Žena mu je povedala, da jo je obiskal brat, ki je zvedel od Medvedke, da je bila cenitev. Posodil ji je, kar je imel, pa bilo je le stopetdeset kron. Rabila bi za gospodinjstvo, za obleko in druge potrebne priprave okrog petdeset kron. Prosila ga je, naj bi šel on v mesto k advokatu, mu nesel sto kron odplačila in ga lepo prosil, naj z dražbo odneha ... do nove letind... Na ta način bi šlo menda vendar brez dražbe ... Banič je bil zelo pobit. Obečal je, da pojde. Drugi dan je bil res v mestu. Prosil je dr. Ora-žna. Ta mu je pa rekel, da mora biti tudi Žabkar s tem zadovoljen, ker on takisto zahteva plačila. Dr. Oražen mu je zelo prigovarjal, naj se z Žabkar jem pobotata in spravita; čas bi že bil... Banič je sedel dolgo časa tiho, glavo opirajoč z obema rokama na kolenih. »Ali ne bi hoteli Žabkarja sem poklicati, da bi se tu pred vami izgovorili?« je rekel slednjič. »Kaj bi tisto! Če ga vi doma ne prosite, še sem ne pride, to vem. Saj ga poznam,« odvrne odvetnik. Banič je globoko vzdihnil. Vstal je, vzel klobuk in rekel: »Bom že videl, kako naredim. Z bogom.« Bilo je že proti mraku, ko se je Banič vračal proti domu. Hudo razburjen je bil, pa tudi malo vinjen. Sklenil je, da počaka pred vasjo; šele v mraku pojde domov. Tudi njemu je bilo že mučno kazati se o belem dnevu škodoželjnim sosedom... Pod hrastom poleg pota je mislil in mislil, pri tem pa skoro zadremal. Prideta mimo Medvedka s Kosmovko. »Dober dan Bog daj!« reče Medvedka; Ko-smovka pa je šla kar naprej. »Bog daj!« reče Banič, vstane in jo krene hitro kar čez polje proti Celini. »Kakšen je!« meni Medvedka proti Kosmov -ki. »Še zmešalo se mu bo!« In šli sta proti Celini. Medvedka je sklenila, da ostane pri Kosmovki čez noč. Kosmovki je bilo to všeč. Banič je prišel domov. Žena ga je vprašala, kako je bilo. Sedel je za mizo. »Daj večerje!« je rekel. Mica je molče prinesla skledo žganjcev z mlekom. Sedla je, jela, pa molčala. Med jedjo reče Banič zamolklo: »Da bi šla midva Žabkarja prosit, da naj počaka, je rekel dohtar.« »Ti in jaz?« vpraša Mica. »Jaz bi še šla. Saj veš, da se ž njim nisem nič sporekla.« Banič i je dejal, da pojdeta jutri. — Drugi dan se je Banič motal dolgo po hlevu, šel na polje, šel spet v hlev ... Mica je prilično stopila za njim. »Včeraj si rekel, da pojdeva k Žabkarjevima«, mu je dejala. »Popoldne pojdeva«, reče zadirljivo Banič. »Če bo le res«, odvrne žena. — Proti poldneva je šel Banič po vasi. Nekaj ga je vleklo na stranpoti k! Žabkarjevi hiši, kakor da bi hotel vedeti, kod bo šel popoldne ... Ko bi imel le nekoga, ki bi šel ž njim, kakšnega soseda ali znanca ..., je razmišljal. Kar zasliši z Žabkarje-vega vrta sem smeh. Ozre se proti vrtu. Žabkarica in Medvedka tičita skupaj in se ozirata po njem. Kri mu je zavrela. »Kaj pa se smejete, babe...?« je zaklical hripavo. »Kaj pa tebe to skrbi?« se odreže Medvedka, Žabkarica pa mu reče kriče: »Mar bi plačal dolg, pritepenec, da ti ne bo treba odnesti šila in kopita, kakor si prišel!« Banič kar nič ni odgovoril. Pograbil je za debel kamen na poti in ga zalučil z vso silo Žab-karici v glavo. Zadel jo je. Kri se je pocedila po licu. Žabkarica je javkala, Medvedka klicala na pomaganje. Pritekel je Žabkar, naročil, naj denejo ženo v posteljo, sam pa je tekel po žandarje. Banič je pritekel domov ves razburjen. »Zdaj pa ima Žabkarica! Jaz ji bom dal, mene zmerjati s pritepencem!« je dejal hlastno. Mica je komaj izvlekla iz njega, kaj je naredil, ko pride Kosmovka pravit, da je prišla Medvedka k njej z glasom, Žabkarici je silno slabo, najbrže je kost prebita itd. Mica je skoraj omedlela, ko je čula, da je tekel Žabkar po žandarje. Banič je hotel zbežati. Mica ga je prosila, naj je vendar ne pusti same, v težkih časih, v težki uri, ki pride. Banič je ostal. Žandarja prideta. Smrtne nevarnosti za Žab-karico ni bilo, ali pokostnica (tenka kožica ob kosti) je bila prebita, poškodba težka. Žandarja izprašujeta Baniča. Povedal je vse odkritosrčno, kako je bilo. Ako bi se ženske ne bile smejale, bil bi šel popoldne Žabkarja prosit, da ga počaka za plačilo. Povedal je tudi, da bi bil lahko ušel, ko bi ga ne bi bila pridržala žena... Žandarja nista našla povoda, da bi Baniča odvedla v zapor, ker ni niti tajil, niti ni bil bego-sumen. Odšla sta rekoč: »Ovadba se pošlje na državno pravdništvo. Kazen bo! Da vas še danes ne odvedemo v zapor, za to se imate zahvaliti svoji ubogi ženi!« — (Daljo prik.) Razne politične vesti. POLITIČEN POLOŽAJ. Z lojalnim priznanjem obstoječega stanja v naši državi od strani radi-čevcev in z njihovim prihodom na realna tla legalne parlamentarne borbe se je politični položaj silno spremenil. Posebno so prizadete stranke, ki so bile svoje piskrčke pristavile k ognju dosedanjega abnormalnega stanja. To so vprvi vrsti samostojni demokrati in naši klerikalci. Pribičevič-Žerjavovci so postali večji Srbi od samega Pašiča., ker so mislili, da bodo v tej vlogi hrvatsko-srbski spor naj-ložje izkoriščali. V tej lastnosti so samostojni demokrati Hrvatje in Slovenci prenesli celo najhujše izžemanje prečanskih krajev od strani Beograda ravnodušno in mimo in radi so glasovali vselej, da se tako stanje nadaljuje. Kot hlapci velikosrbske Pašiceve stranke so mislili, da tudi v Sloveniji lahko najdelj vladajo. Ti računi se bližajo svoji likvidaciji in zato so višek humorja napisali v tem delu režimskega časopisja, da je preokret v taktiki Radičeve stranke — čujte in strmite! — uspeh Narodnega bloka! Ko se reši srbsko-hrvatski spor, je končana vloga vseh onih, ki so bili zgradili svojo eksistenco na tem sporu. Za klerikalce je postala situacija pa še posebno težka. Dotlej so vedno lahko nastopali pod kakšno drugo firmo in lahkoverno ljudstvo jim je verjelo. Bili so Jugosloveni, potem samo Slovenci, pa kmečka stranka, pa krščanski socijalisti, pa monarhisti, pa nato republikanci, pa za edinstveno državo od Triglava do Soluna, pa zopet samo prečani in vse kar more srce v politiki zaželeti, samo da so zakrili svoje jedro, bistvo in pravi namen stranke. Pavle Radič pa jih je prisilil, da so se razgalili. Oni so klerikalci, vse drugo je samo lišp za lov na kaline. Na eni strani so gospodje izračunali, da je prišel moment, ko jim Radičevci niso več nevarni doma, na drugi strani pa, da je zopet odprto polje, da lahko vkoraka klerikalizem v Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Vojvodino. Zato so ubrali svojo posebno pot »samoslovenstva«, »zvestobe« programu in najradikalnejših šlagarjev. Čez dva dni so že temeljito opsovali svoje prejšnje zaveznike, pobratime m prijatelje, na katere so zadnje dve leti naslonili vso svojo politiko. Prej so govorili, da bodo zadovoljni v Sloveniji z vsem, kar bodo Hrvatje za Hrvatsko dosegli, danes pa že trobenta-jo pred hrvatsko Jeriho, da so Hrvatje »izdali« Hrvate in vlečejo Šimrake. Bariče in Frankovce iz starega železa, da to hrvatstvo pod Koroščevo komando rešijo. Takšni so in takšni so bili in ker smo to robo dobro poznali, zato zemljoradniški klub ni hotel v »opozicijski blok«. Razvoj dogodkov nam je dal prav. Pripomniti bi bilo še to: Klerikalci vedo, da si bo slov. ljudstvo moralo dobro premisliti, ako je v njegovem interesu, da je vedno le štafaža fašistovskih interesov, ali pa naj zasleduje in brani tudi svoje koristi in potrebe. Ker pa so gospodje mojstri v izbiranju sredstev, so za najnovejši saltomortale že izdali nova gesla. Inteligenco so pričeli že uverava-ti in preko te pojde na deželo, da vse kar delajo, delajo le v sporazum* z Radičevci. NARODNA SKUPŠČINA. Ker seveda ljudstvo nima nikakih potreb več — davki so že povišani! — zato so vladajoče stranke poslale poslance kar do 25. aprila domu! »SRBE NA VRBE!« S tem klicem so naši klerikalci slovenske fante leta 1914 gnali v svetovno vojno. Danes si ne upajo več upiti »Srbe na vrbe!«, toda svoje sovraštvo do Srbov pokažejo, kjer le morejo. Posebno v klerikalnih listih je mnogo dokazov za to trditev, a še več so hujskali proti Srbom na skrivnih sestankih. Nas zanima to posebno radi tega, ker klerikalci s takim hujskanjem neizmerno škodujejo slovenskemu ljudstvu. Ako Slovenija od države ne dobi toliko, kolikor potrebuje, je v veliki meri posledica klerikalnega hujskanja proti Srbom, ker si Srbi mislijo, da jih sovraži vse slovensko ljudstvo. A Srbi so končno tudi ljudje; vsi pa vemo, da celo duhovniki svojim nasprotnikom vračajo s sovraštvom in maščevanjem, kjer le morejo. Pa tega ne bi storili navadni ljudje? Tudi v tem pogledu se vedno jasnejše vidi, da je klerikalna politika za Slovence prava nesreča! PAVLE RADIČ PRI KRALJU. Zadnji četrtek je bil Pavle Radič sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala dve in pol ure. S tem je Radi-čeva stranka prvič stopila v stik s kraljem. Radič se je odpovedal re- Naročajte »Kmetijsko Matico«! 3 publiki, to je odpovedal se je boju zoper kralja. Izgleda, da se pripravlja med radicevci in radikali ožja zveza. Demokratarji so radi tega silno vznemirjeni, ker se boje, da bodo sfrčali iz vlade. Vznemirjeni pa so tudi klerikalci, ker vidijo, da jih zapuščajo doslej verni prijatelji radicevci. NEZANESLJIVI ČASOPISI. Važni dogodki so se odigrali in se še odigravajo v Beogradu. Človek bi se rad poučil o pravem stanju, toda če vzameš v roke slovenske klerikalne in demokratske časopise, si razočaran. Včasih si pravo zadel, ako si vsakemu vrgel polovico. Sedaj pa tudi s takim polovičarstvom ne moreš nikamor več, ker si klerikalni in demokratski listi v poročilih popolnoma nasprotujejo. Kar je klerikalcu belo, to je demokratarju črno in narobe. Vsak govori o svoji zmagi in piše tako, da bi vzbujal čim več rešpekta in spoštovanja. Seveda če čitaš obadva, potem te mine veselje spoštovati kateregakoli od obeh. In končno sam prideš do prepričanja, da nobeden od obeh ne zasluži tvojega spoštovanja. Kajti resnica je, da s preokretom v Radičevi stranki niso zadovoljni niti klerikalci, niti demokratarji! Odtod čudna pisava teh listov. NOVI DAVKI. Zopet se vidi vsa pokvarjenost klerikalcev. Upijejo proti novemu davku in povišanju državnega proračuna. Toda, ko so lani klerikalci vladali s štirimi ministri, so izdelali državni proračun, ki je bil za 6 milijard večji cd prejšnjega, kar pomeni, da bi se po klerikalnem proračunu tudi davki zvišali za 6 milijard. Sami so pomagali grob kopati kmetu in obrtniku, sami so kradli, a sedaj na druge upijejo: Držite tatu! Res so pokvarjena družba ti klerikalci! KLERIKALNA DOSLEDNOST. Klerikalni »Slovenec« čveka, da se je klerikalna stranka vedno dosledno držala enega in istega svojega programa. Samo poglejmo! V rajni Avstriji je ta banda delala dunajsko politiko, da je mogla s pomočjo Nemcev preganjati narodne neklerikalne Slovence. Najbolj je sovražila Srbe. »Sr-be na vrbe!« je klerikalna pesem! Ko so lumpje videli, da se njihova ljubljena Avstrija podira, kakor se je doslej podrla še vsaka klerikalna država, so postali navdušeni Jugosloveni. Celo imena »katoliški« so se začeli sramovati, kar dokazuje sprememba imena »Katoliške tiskarne« v »Jugoslovansko«, »Katoliške knjigarne« v »Jugoslovansko«. Ni dolgo trajalo in banda se je iz Jugoslovanov spreme- nila v najostudnejše sovražnike Jugoslavije, a posebno Srbov. Pa bodo taki tiči govorili o svoji doslednosti! Da, dosledni ste, toda samo v goljufanju ljudstva! POBOŽNI »DOMOLJUB« se silno jezi na nas in našo stranko. Nas to zelo veseli, ker nam jeza teh ljudskih sleparjev najlepše dokazuje, da smo na pravi in zmagoviti poti. Ne boste več tako dolgo goljufali in slepili slovenskega ljudstva, kakor ste ga že! »KLERIKALIZEM SAMOSTOJNE-ŽEV«. Pod tem naslovom piše Lažiljub sledeče: »SKS ne more živeti brez duhovnikov. V vsaki številki se jih primerno spomni. V 15. štev. letošnjega leta jih »Kmet. list« kar petkrat počasti, enemu posveti kar dve koloni drobnega tiska. Pepčkom, ki jim vse verjamejo, pa seveda zraven dopovedujejo, da niso proti duhovščini! Le kaj bi ti reveži pisali, če ne bi bilo duhovnikov! Ali niso ti ljudje najhujši klerikalci, ko kar naprej in pišejo o črnih suknjah ...« Na to odgovarjamo hinavsko-pobožnemu lažnjivcu sledeče: Tudi v naprej bomo napadali duhovnike, ki v cerkvi hujskajo proti pristašem naše stranke ter sploh cerkev, vero in pobožnost ljudstva izrabljajo v politične namene. Nismo pa nikdar napadali in ne bomo vere in pravih duhovnikov, ki se s politično hujska-rijo ne pečajo. To tudi vi sami dobro veste in vendar v »Domoljubu« lažete! V SOBOTO BO ŽE! Namreč poslovna vlada bi imela biti imenovana že zadnjo soboto, tako so nam ata »Narod« prav vsak dan prejšnjega tedna zatrjevali. In so seveda vedeli povedati, da bo v tej poslovni vladi tudi cela rajda samostojnih demokratarjev. Seveda smo precej vedeli, da iz te moke kruha ne bo, kajti to, kar ata »Narod« v politiki napovedujejo, se še nikdar ni izpolnilo. V Pribičevič - Žerjavovi okolici vlada veliko vznemirjenje. DEMOKRATSKA KULTURA. Premeščen je iz Marnberga naduči-telj g. Mirko Lešnik, izvrsten šolnik in izvrsten narodni delavec. Je mar klerikalec? Ni, samo demokratar ni, sicer je skoz in skoz napreden. Na tem slučaju se zopet jasno vidi, koliko je verjeti demokratski protiklerikalni trobenti. Samo za komando gre par ljubljanskim in mariborskim mladi-nom. Še klerikalci bi postali, če bi jim klerikalna stranka izročila komando nad seboj! Shodi in razne prireditve. Sv. Bolienk pri Središču. Ker se radi velikega delokroga dosedanje krajevne organizacije SKS Sv. Bolfenk pri Središču ni moglo delo pravilno vršiti, se je sklenilo na zadnji seji, da se organizacija razdeli na dva dela. Prvič: za Kog in Jastrebce. Drugič: za Vodrance in Vitan. Radi tega se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije SKS za občini Kog in Ja-strebci dne 25. marca 1925. Spored zbora je obsegal tele točke: 1. Pristop članov. 2. Poročilo in pojasnilo tov. Žnidariča Jakoba iz Središča. 3. Volitev odbora krajevne organizacije SKS za občini Kog in Jastrebci, katere naslov ostane »Krajevni odbor SKS Sv. Bolfenk pri Središču«. 4. Slučajnosti. Novemu krajevnemu odboru je doslej pristopilo 42 članov. Tov. Žnidarič nam je v lepem govoru poročal o političnem in gospodarskem položaju v državi, pojasnil je pomen naših organizacij ter nas poživljal na delo. V odbor krajevne organizacije so izvoljeni: Ožji odbor: preds. Bolfenk Gregorin-čič, gostilničar, Kog; podpreds.: To-mažič Ignac, viničar, Kog; poverjenik: Nerad Vinko, zasebnik, Kog; blagajnik: Levanič Franc, posestnik, Kog; kolporter: Vogrinec Štefan, viničar, Kog. Odborniki: Kos Matija, posestnik, Kog; Kolarič llirko, kmet, Jastrebci; Rotar Ciril, posestnik, Kog. — Širji odbor: Odborniki: Govedič Alojz, ključavničar, Kog; Cmagar Jurij, viničar, Kog; Dajčar Maks, posestnik, Kog; Lašič Franc, posestnik, Lačaves; Kolarič Franc, poseSnik, Jastrebci. Sv. Peter na Melvedovem selu. V nedeljo se je vršil pri tov. Turnšku v Kačjem dolu občni i>or krajevne organizacije, na kateren je poročal tov. Debelak o političnen položaju in o delu v stranki. Tovarše je predvsem zanimal nov položaj, kije nastal vsled izjav radičevskih voditeljev. Iz pogovora, katerega so se uceleževali skoraj vsi navzoči, je zvenea želja, da bi se hrvatski kmetje kmdu pridružili čistemu kmečkemu gibaiju in poma- gali zrušiti sedanje reakcionarne stranke. Že danes spoznavajo na Štajerskem pristaši Radiča pravilnost srednje poti, kakor jo zastopa SKS in po kateri je edino mogoče izvojevati zmago kmetske demokracije v državi. Nova bremena je pričakovati vsled odglasovanih dvanajstin, ker povzroča tovarišem mnogo skrbi, ker že sedaj ne premorejo ogromnih dajatev. Med volilci vse obljubljajoče klerikalne stranke je zavladala vsled tega velika potrtost, kajti zaupali so danim obljubam in z gotovostjo pričakovali vsaj delno izboljšanje težkega položaja. Sedaj se mnogi posvetujejo s samostojnimi kmeti, kako naj bi se v bodoče preprečilo tako nizko izigravanje kmečkih interesov. Tako bo potreba sama uvrstila vsakega tja kamor spada — naše kmete v lastno stanovsko organizacijo. Občni zbor si je izvolil v odbor krajevne organizacije sledeče tovariše: Predsednik Ivan Turnšek, posestnik v Kačjem dolu, podpredsednik Ignac Stiplovšek, posestnik na Hajnskem, tajnik in blagajnik Simon Debelak ml., posestnik na Kristan, vrhu, odborniki: Jožef Šket, pos. na Kristan, vrhu, France Smole pos. v Droršem, Janez Kleine, pos. v Sv. Petru; preglednik Anton Šuc, pos. v Kačjem dolu. — Občni zbor je sklenil naj se nemudoma začne delovati v smislu strankinega programa, da se bo to tudi storilo nam jamčijo imena odbornikov, ki so vsem znani kot zavedni in pošteni kmetje. Št. Rupert na Dolenjskem. — V nedeljo po prvi maši je priredila SKS javen shod. Predsedoval je tov. Župančič, st., poročal pa tov. posl. Pucelj o dvanajstinah, o položaju in najnovejših dogodkih na političnem torišču. Shod je bil jako lepo obiskan in je vsestransko zelo lepo uspel. V Vel. Laščah se je vršil letni občni zbor kr. org. v prostorih tov. Jožka Hočevarja v nedeljo pop. ob 4. uri. Pred prehodom na dnevni red je poročal o polit, položaju tov. Pucelj. V novi odbor so izvoljeni: za predsednika Lovro Hočevar, za podpredsednika Jože Žganjar, za blagajnika Štefan Ivančič in za tajnika Hočevar Jožko, v odbor pa: Brodnik, Glavan, Hočevar Kari, Žužek, Škender, Peterlin, Hočevar Lojze, Nachtigall, Prhaj, namestniki pa: Hočevar Fr., Zakrajšek, Vesel in Puh. Delegati za strankin občni zbor Nachtigall, Ivančič, Lovro Hočevar in Jos. Hočevar. Mošnje. Sestanek in občni zbor kraj. organizacije SKS je bil v nedeljo dne 5. aprila. Udeležili so se zastopniki vseh vasi. Izvoljen je bil sledeči odbor: Janez Reš, Mošnje, načelnik. Odborniki: Janez Rozman, Gorica, Janez Vesten, Sp. Otok, Ant. Jane, Vrbnje, Janez Gogala, Zg. Otok, Fr. Marolt, Gvorska vas, Janez Klinar, Noše, F. Zupan, Mošnje, Jakob Pogačnik, Sp. Otok, Anton Kosel, Sp. Otok, Janez Biček, Mošnje. Pri slučajnostih so se podrobno obravnavale občinske zadeve, zlasti priprave za občinske volitve. t Kranj. Pri nabito polni dvorani se je vršil sestanek kraj. organizacije za kranjski okraj. Zastopniki vseh kraj. organizacij so z napetostjo sledili poročilu tov. posl. Puclja, ki je podal jasno sliko o političnem in gospodarskem položaju. Pretipal je do kosti radikalno - demokratske dvanajstine, s katerimi so nam strahovito povišali davke. Živo je orisal politični položaj, ki je nastal po izjavi voditelja hrvatskih kmetskih zastopnikov Pavle Radiča, s katero je priznal sedanje stanje v državi. S tem svojim korakom v smeri sporazuma so smrtno prizadeti samostojni demokratje, a klerikalci so izločeni na celi črti. Tajnik kraj. organizacije tov. Benedik je zaključil krasno zborovanje s pozivom, da čim preje skličejo sestanke vse kraj. organizacije, da obvestimo naše pristaše o novem položaju. Dopisi. KRANJSKO. Z Iga. »Domoljub« št. 11 prinaša dopis z Iga, v katerem nekdo blati naše sokole, opisuje sokolsko maška-rado na pustni večer, piše o pretepu, ki se je vršil po končani maškaradi in grize nekaj tudi občinsko gospodarstvo. Hinavski dopisnik pa ne pove, da se je vršil pretep zgolj med klerikalnimi pristaši, ki so vzgojeni po katoliškem »Domoljubu«. Resnica je bila tako: Sokolska maškerada se je vršila na pustni večer do polnoči v lepem redu. Oprema mask je bila dostojna, da je bila v zadovoljstvo vsemu občinstvu, katerega je bilo v veliki sokolski dvorani nabito polno. 0 polnoči pa pridrvi v dvorano klerikalna družba, po večini pijana, in se je takoj začela med seboj prepirati. Sokolski reditelji so napravili mir s tem, da so zlepa glavne kričače spravili iz dvorane. In ko je ta družba iz dvorane odšla, se je na potu med seboj stepla. — Klerikalni dopisnik hoče s tem dopisom mazati druge, pa bije sebe po zobeh. Dalje piše: Kaplanija nujno prosi poprave in pravi, da bo več povedal o tem, ko bo zvedel, kako je s stvarjo. Mi mu pa že sedaj povemo, da bo kaplanijo popravljal gospodar, ko bo z ostalimi sobami, ki ne gredo g. kaplanu, gospodaril po svoje, pa naj bo to občina ali pa kdo drugi. Kdo je odstranil dobre lončene peči? Kdo je po nepotrebnem uničil tlak v spodnji sobi? Kdo pobira od sedanjih gostačev stanarino? To naj dopisnik pove! Dalje pravi: V šoli se okna ne smejo odpirati, lahko se zgodi nesreča, da kdo izgubi življenje. No, če se pripeti slučaj, da se za hip pokvari kak tečaj, ni še v tako veliki nevarnosti, da odbije okno dopisunu dolgi nos, ki ga vtika povsod, tudi tam, kjer ga ni treba. Dopisun dalje kritizira, ker je občina prosta vseh naklad, češ: zakaj ni vsaj na vino in mero občinskega davka? Dopisun bo gotovo najbrž kak gosposki frakar, ki ne more trpeti, da bi kmet in obrtnik bila prosta davčnih bremen. Iz selške doline. Kako krivično odmerjajo davčne oblasti dohodnino, naj služi tudi tale slučaj: Nekemu tovarišu je bila odmerjena dohodnina za leto 1924. v znesku 6910.50 Din predvsem na podlagi izjave tajnega zaupnika, da je prodal za 100.000 K lesa, čeprav ga ni prodal niti za eno krono. Na podlagi napovedi imenovanega tovariša znaša njegov celokupni čisti dohodek 3055 Din, torej znesek, ki ne pripada dohodnini. Na priziv mu je deleg. min. financ določila kot prvi obrok 1200 Din, katerega mora plačati ne glede na napoved in priziv do določenega roka, ako pa ne plača do tedaj, mu zapade celotna dohodnina. Žalostno je, da se tajne ovadbe maščevanja polnih zaupnikov več upoštevajo, kakor poštena napoved kmetov samih. Koliko stroškov, sitnosti in potov napravljajo s tem davčne oblasti davkoplačevalcem in to vse na podlagi lažnjivih napovedi zaupnikov. Apeliramo na davčno oblast, da že enkrat upošteva ta dejstva pri odmeri dohodnine, ako neče popolnoma uničiti vere v pravičnost oblasti. Kamna gorica. — V februarju je »Kmetijski list« prav dobro poročal o nekih razmerah, ki vladajo v naši vasi. Zaradi tega sem se tudi jaz namenil Vam povedati nekoliko novic. Pred dobrim tednom so bile zopet volitve v upravni svet klerikalnega kon-sumnega društva Kropa in Kamna gorica. To je ono društvo, ki se ne strinja s protialkolholnim gibanjem. Na željo župnika iz Krope je bil zopet izvoljen nadučitelj iz Kamne gorice. Župnik ve, da je nadučitelj dober gospodar in znal bode tudi čuvati in zastopati njegove pravice, katere možnosti je že pokazal pri zadnjih občin- skih volitvah. Do zadnjih občinskih volitev je bil nadučitelj tudi občinski tajnik. A pri volitvah v juliju 1924 je bil župan izvoljen po želji pristašev samostojne kmetske stranke in nekaj drugih naprednjakov, in ne po želji klerikalcev. To je g. nadučitelja tako zjezilo, da je odložil mesto občinskega tajnika. In proti g. župniku je tako zabavljal čez pristaše Sam. kmetske stranke in demokrate, da je končno tudi g. župnik odklonil mesto občinskega odbornika. S tem delom se je g, nadučitelj najbrže hotel hvaležnega izkazati proti knezoškofu, kateri ga je pri birmanju dne 2. junija 1924 na prižnici javno pohvali, češ, da imamo Kamnogoričani dobrega nadučitelja. — Kamnogoričan. Turjak. — V nedeljo zjutraj je umrl po komaj tridnevni -pljučnici tukajšnji posestnik in gostilničar Jože Kožar, po domače Prajer. Bil je ugleden mož, svoječasno župan, dolgoleten obč. svetovalec, član načelstva Posojilnice v Vel. Laščah ter splošno priljubljen in daleč na okoli poznan. Bil je dober gospodar ter zvest in vnet somišljenik naše stranke takoj od njenega začetka. Pogreb je bil v torek dopoldne in obila udeležba je pričala, kako zelo priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Naša stranka izgubi ž njim v Turjaku mnogo, in ga bomo težko pogrešali. Prizadetim naše so-žalje! Preserje. Prosim, gospod urednik, da bi popravili v članku v »Kmetijskem listu« št. 16., »Zloraba spoved-nice v politične namene«, da ni to storil g. kaplan, ampak g. župnik. To pa zato, ker se g. župnik sedaj izgovarja, da njega članek ne zadene, do-čim je bil v resnici prizadet g. župnik. On je tako ravnal z dotičnim dekletom pri spovedi. Gorje pri Bledu. Dne 22. marca smo pokopali v Gorjah gospo Marijo Jan, soprogo Jakoba Jana iz Podhoma, bivšega večletnega župana in svoj čas poverjenika za kmetijstvo. Umrla je v ljubljanski bolnici na posledicah operacije. Pokojnica je bila velika do-brotnica gorjanskim in tujim revežem, kateri jo bodo pogrešali. — V soboto 28. marca pa smo pokopali g. Alojzija Kobal-a, posestnika in trgovca v Gorjah, v najboljši moški dobi 45 let. Zadela ga je kap ter je v par urah izdihnil. Pokojnik je bil vzoren gospodar, mnogoletni občinski odbornik, cerkveni ključar, šolski svetovalec itd. Pokojnik je bil tudi zvest pristaš SKS. Naj bo obema prerano umrlima žemljica lahka! Zg. Šiška. Naši sam. demokratarji se že sramujejo svojega imena, zato si ga izposojajo pri JDS, to pa zato, ker so si s svojimi lažni in klevetami napravili tako blamažo, da si s pravim imenom ne upajo več na solnce. Govore o naših mahinacijah, ko se jih pa pozove, naj jih obrazlože in pojasnijo, se pa poskrijejo, kakor miška v luknjo. Kakšne mahinacije imajo sam. demokratarji, naj Vam pove tale slučaj: Zadnjič smo poročali o neki učiteljici, da je bila imenovana in isti dan odslovljena; za vzrok takrat nismo vedeli, danes nam je pa znano, da je bilo to potrebno samo zato, da je ostalo to mesto prazno za hčerko tukajšnjega sam. demokratarja. Svetujemo preds. kraj. šolskega sveta, da počasi pripravi še druge prostore za isto rodbino, če že ni mogoče takoj, pa vsaj do takrat, ko bo nova šola pod streho, upamo, da bo to do jeseni, samo do katere? Obenem sporočamo dopisniku »Jutra«, da je bila pritožba naslovljena na srezko poglavarstvo in na občinski svet, ker ga Zgor. Šiška sploh" nima. Če je radoveden, kdo jo je spisal, naj si jo ogleda, če pa slabo vidi, naj si izposodi pri g. gerentu cvikar. Razdelitev podpor je bila tako prikrojena, da ni bila podpora, ampak nagrada za volitve. Junaku v mišji luknji pa vesele velikonočne praznike. ŠTAJERSKO. Št. Rupert nad Laškim. Klerikalci se radi hvalijo s svojimi zmagami. Tako tudi pri zadnjih volitvah. Dobro je, imamo res v Sloveniji 19 klerikalnih tigrov. Zato pa, dragi klerikalci, sedaj prodajamo živino, mlade prašičke, les itd. prav po nizki ceni. In tako, dragi klerikalni volilci, pomagate vsemu kmečkemu stanu na rob propada, ker klerikalnim poslancem ni mar dobrobit podeželskega ljudstva, ampak jim je le za lasten žep. Zahvaliti se imamo torej v prvi vrsti klerikalnim volicem, ki so se dali omamiti od raznih klerikalnih obljub (avtonomijo, znižanje davkov, slovenske fante iz Macedonje itd.). Vprašajte sedaj, kje so obljube? Še naš g. kaplan je s prižnice rekel dne 8. februarja: »Pa le vsi, vsi na volišče, da bo naša zmaga! Le tedaj bo srečen kmet, če zmaga SLS!-« Ker smo pa morali Šentruperčani iti volit v Št. Lenart, je tudi g. kaplan tekel bojda celo pot. Med potjo so se slišali pozdravi: »Auf biks, Gaberje!« No, g. kaplan, to je pa lep pozdrav, kaj ne? Vaša agitacija iz svetega mesta in tisto živahno gibanje po kaplaniji v tisti družbi —. Al se to strinja s svetim pismom? Vas vaša vest peče, ker sedaj slišite, kako kmetje v obupu tarnajo, ko ne morejo prodati živine, les itd. po taki ceni, da bi zamogli kriti svoje stroške? Vam pa, dragi tovariši in sotrpini po celi naši lepi Sloveniji, na srce polagam: Delajmo na to, da se v prihodnje vsi zberemo pod zelenim praporom SKS. Odvrnimo nezavedne od drugih strank! Le v združenju je naša moč! Združimo se vsi v SKS! Zavedati se moramo, da od nekmečkih strank nimamo pričakovati nič dobrega za kmeta, pač pa vse nasprotno, ker gosposke stranke vselej in vsekdar zastopajo dobrobit meščanov, ne pa kmetov in delavcev. Živela SKS! V boj za staro pravdo! — Samostojni Šent-ruperčan. Sv. Bolfenk pri Središču. Že 1.1920. sem ugotovil, da je edino SKS, ki deluje na to, da dobi podeželsko ljudstvo, od kmeta do zadnjega viničarja, svoje pravice. Tudi jaz sem viničar-skega stanu, zato mi je dolžnost, da svojim stanovskim tovarišem pojasnim svoje mnenje. Neštetokrat sem slišal, da ljudje, posebno viničarji, preklinjajo današnjo politiko in pravijo, da ni poslanca, ki bi delal za nas. Ali, dragi tovariši, to ni res. Gotovo se še vsak spomnija zadnjih volitev. Tudi jaz se jih prav dobro spominjam, kajti često sem dobil prijazen pozdrav od današnjih naših največjih sovražnikov. Vse mogoče je izkoristil, samo da je vplival na tebe pri volitvah. Ali zdaj te spet prezira, kakor garjevo ovco in še danes bi te najraje spravil s poti! Gospoda gleda na nas, kakor na najbolj nekulturen del naroda, kar je deloma tudi res. Sami smo si krivi, kajti sami si delamo svojo sodbo, ko s krogljico v roki odločamo o svoji usodi. Toda mi moramo biti složni in skupaj moramo nastopati. Pred vsem se organizirajmo v krajevne organizacije SKS, kajti ta stranka je po svojem gospodarskem programu edina primerna za nas, a ne kakor večina vas trdite, da je klerikalna stranka prava, ker gospod fajmošter tako rečejo. Res je le, da klerikalci znajo gledati za sebe, tebe, bedni narod, pa pustijo, da propadaš. Klerikalno stranko vodijo gospodje duhovniki in profesorji, par kmetov pa vzamejo za slepilo, da lahko farbajo, da je to kmečka stranka. A teh par kmetov ne pustijo predaleč, oni morajo to delati, kar gospodje rečejo, če ne, ga pa po-strašijo s peklom. Pri njih ne odločajo volilci! V tem vam je, dragi tovariši, velikanska razlika, zato sem proti njim in želim, da tudi drugi spregledate. Prihodnjič bom več govoril o tem, za zdaj vas pa pozivam, da pričnemo resno delovati. V to svrho se najprej organizirajmo v krajevne organizacije SKS, ki vam jamči za pošteno in stvarno delo. — Vinko Nerad. Jareniua. Tu imamo gospoda, ki se je drugo nedeljo po volitvah v narodno skupščino na cerkvenem prostoru v imenu g. Žebota zahvalil vsem tistim, ki so za Žebota glasovali. — Mi pa pravimo, da g. Žebot v teku treh let ni še čisto nič storil za Jareninča-ne. Pač, izpolnil je željo nekega Lojzeta, namreč, da ne smejo več priti dohodninski izkazi na občine, da ne bo vedel vsak tepec, koliko dohodnine plačajo klerikalci. Nekemu invalidu pa že nosi dve leti podporo iz Beograda, a prinesel je še ni toliko, kolikor so stali koleki in zdravniška spričevala. Bogatinu je ustregel, re- 4 Kmet, vedno brani ugled in čast svoje S. K. S.! "3JBC veža pa je zasipal z obljubami. Ljudstvo, spoznaj klerikalne škorpijone! Št. Rupert nad Laškem. Kakor povsod, tako se tudi pri nas SKS lepo razvija. Poprej smo mislili, da je pri nas vse bolj klerikalno, pa temu ni tako. »Slov. Gospodar« se joče in pretaka krokodilove solze zaradi nekaterih naših pristašev, ki nočejo biti v njihovi stranki. Posebno na Janeza Perti-nača p. d. Pušnika Janeza, strelja z največjim kalibrom. Vrag vedi zakaj. Menda zato, ker je cerkveni ključar in ker vse za boglonaj stori. Pa tudi druge ima »Slov. Gospodar« v zobeh. Očita nam, da smo plašljivi zajčki. Pa temu ni tako. Na dan volitev nas je naš maziljenec srečaval in pozdravljal z »aufbiks Gaberje«. Mi kot pošteni volilci nismo vedeli, če on korajže išče in da se mu je zahotelo po svežih hrastovih batinah. Seveda mu ni nobeden nič žalega storil. Mi že vemo, za katerim grmom je zajec skrit. BOHINJSKI KOT. Vesele velikonočne praznike, mnogo pirhov in najslajših kolačev žele vsem somišljenikom SKS in prijateljem zdravega kmetijskega pokreta načelstvo bohinjskih organizacij SKS. -Mlekarska šola. Opozarjamo še enkrat na zborovanje zastopnikov vseh bohinjskih gospodarskih zastopnikov glede perečega vprašanja ustanovitve mlekarske šole, ki se vrši 15. aprila 1925, t. j. na zaobljubljeno sredo po veliki noči v veliki dvorani hotela »Sv. Janez« ob Boh. jezeru ob 11. uri. Pripomnimo, da na to zborovanje odpošlje g. veliki župan ljubljanske oblasti svoje zastopnike - strokovnjake, istotako »Kmetijska družba za Slovenijo«. Mislimo, da ni treba posebej naglašati, da je dolžnost vsake bohinjske gospodarske organizacije, da se tega zborovanja udeleži po najštevilnejših odposlancih, ker se na ta način zavaruje lahko proti morebitnim očitkom slepomišenja in neiskrenosti. Nadejamo se pa tudi, da se tega zborovanja udeleže tudi zainte- resirani gospodarski krogi izven Bohinja, katerim kličemo že vnaprej: »Dobro došli!« Tečaj za cepljenje sadnega drevja. Mladi gospodarji in bodoči naši voditelji! Udeležite se tem številnejše tega tečaja, ki se vrši, kakor že objavljeno, na sv. Marka dan v Bistrici. Tudi to pridobitveno polje je velike gospodarske važnosti za nadaljni obstoj in razvoj vašega lastnega gospodarstva. Uspešno uničevanje poljskih škodljivcev. Na inicijativo na novo ustanovljenega »društva kmetskih fran-tov in deklet« v Boh. Bistrici se vrši v nedeljo 10. majnika 1925 predavanje strokovnjaka na tem polju, združeno s praktičnimi poizkusi. Na to predavanje opozarjamo že danes s pripombo, da natančni vzpored še pravočasno objavimo in da se predavanje vrši samo v slučaju, ako je do 30. aprila 1925 prijavljenih vsaj 20 udeležencev. Prijave sprejema društveni tajnik Janko Sodja, Bistrica 21. Pevski zbor. Bohinjski pevci so bili pred kakimi 40 leti znani sirom cele takratne vojvodine Kranjske. Kljub takratnim skrajno neugodnim prometnim zvezam se jih je klicalo v tistih časih marsikam, da vzbudijo tudi drugod navdušenje za lepo slovensko pesem. Bohinjski pevski zbor se je vzdržal, spopolnjeval, napredoval dotlej, da so pogorele nekdanje Zoisove fužine. Od takrat naprej pa je začelo to družabnost pospešujoče združenje hirati in je popolnoma zamrlo, ker so odšli v svet in tudi na drugi svet požrtvovalni in vztrajni voditelji. — Razne prilike v zadnjem času so znova pokazale, da Bohinj razpolaga še vedno s prav dobrim, še vedno izvežbanim glasovnim materijalom, da pa manjka glavnega — složnosti in dobrega voditelja. Ali ne bi bilo mogoče pod okriljem ustanovljenega Društva kmetskih fantov in deklet poklicati zopet v življenje pevski zbor, ki bi tudi na tem polju razširil sloves Bohinja vsaj v mejah naše države? A. M. ilovice. Umrl je v pondeljek po kratki bolezni v Jurki vasi na Dolenjskem bivši dolgoletni in zaslužni dež. poslanec g. Jože Dular. Zastopal je novomeški okraj. Naj v miru počiva! Rodbini in sorodnikom naše sožalje! Umrla je v Lešah na Koroškem po dolgi mučni bolezni gospa Marija Ja-nežič roj. Kobentar iz znane narodne rodbine. Žalujočim ostalim naše sožalje! Opozarjamo, da se baje dobe v Ma-cedoniji lepa posestva po nizki ceni, ker se še vedno mnogo Turkov izseljuje v Turčijo. Kdor bi se za ta nakup zanimal, naj se obrne na naslov: »Slo-venia«, trgovska družba, Tetovo, Južna Srbija. Brez dobrih informacij naj se nihče ne odpravlja na pot! V Št. Jerneju na Dolenjskem se letni sejem za konje, govedo, svinje in krarnarijo vsled velikonočnih praznikov vrši dne 14. aprila 1925, to je v torek po veliki noči. Zastrupila se je na Gornji Polskavi žena ključavničarja Šuntarja. Oblasti so zaprle moža, vendar njegova krivda še ni dognana. Pes nar. posl. g. Kelemine v Središču ob Dravi je že pred mesecem obgrizel v hlevu domačo kravo in bika, a kmalu nato tudi domačo hčerko in sina. Krava je prva pokazala znake steklosti. Ko jo je gospodinja zdravila se je sama ranila in okužila. Na to je zbolel bik. Šele sedaj so se spomnili, da prihaja vsa nesreča od psa, ki je bil stekel. Gospo Kelemina, hčerko in sina so takoj izročili zdravniški oskrbi. G. poslanec je o strašni nesreči zvedel šele v Beogradu. Poljske miši so se v velikem številu pojavile na Dravskem polju med Mariborom in Ptujem. Kralj je podpisal ukaz, s katerim postanejo Domžale trg. Izplačila še ne likvidiranih osebnih prejemkov (pokojnin, drag. do-klad, potnin, odpravnin itd.) iz prejšnjih let bo deleg. min. fin. za Slovenijo odredila, čim se ji otvori po dotič-eni kreditni partiji na osnovi zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april — juli t. 1. potrebni kredit. Ker je ta zakon narodna skupščina že odobrila in je mogoče, da bo zakon določal povsem drugačne tehnično-administrativne mere glede zahteve za otvoritev kredita, naj vsi interesenti potrpe in naj se ne obračajo z nepotrebnimi vlogami na delegacijo, dokler ta ne prejeme od drž. računovodstva dotičnih navodil. Iz strahu zblaznela. V selu Jaseri-ca pri Mostarju se je dogodil pred dnevi nenavaden slučaj. Devojka Ru-ža Matanovic se je v mraku vračala preko pokopališča domov. Devojke, ki je bila nekoliko bojazljiva, se je polastil nenavaden strah in začela je preko grobov teči domov. Krilo pa ji je na begu obviselo na nekem križu in je padla na tla. V blaznem strahu je devojka obupno kričala na pomoč. Prihitelo je nekaj seljakov, toda nesreč-nica je med tem že zblaznela. Tresla se je po vsem životu in so jo morali prinesti domov. Med transportom je umrla, kajti zadela jo je kap. Svinja požrla otroka. Grozen slučaj je bil te dni odkrit v selu Meles v Vojvodini. Dveletni sinček seljaka Miloša Grujiča se je igral na dvorišču, držeč v roki kos kruha. K otroku je prišla svinja in mu poleg kruha odtrgala desno roko. Nato so ostale svinje planile po otroku in ga popolnoma požrle. Ko so prišli nesrečni roditelji domov, so našli samo še detetovo okostje. Samomor detomorilke. V vasi Za-vojani v Hercegovini je imela devojka Milka Starič ljubavno razmerje z nekim vaškim fantom, kar ni ostalo brez posledic. Milka je dete takoj po porodu zadušila. Čim so to seljaki zaznali, so hoteli nesrečno*devojko ubiti. Milka je zbežala v gore, dokler jo nista mraz in lakota pregnala nazaj. In zopet so jo hoteli seljaki linčati. Ko so vdrli v njeno hišo, so jo našli obešeno. Sodila je sama sebe. Vlovljena tatica. V neki vasi v goriški okolici je pred tremi leti na plesu ukradla plesalka plesalki površnik. Okradena plesalka je molčala, tatica pa tudi, ker ni bila za »kapot« še dorasla. Čakala je tri leta, da bi zavila svoj životek v lepi, toda preveč obilni kožuhek. Pogum velja! Pa pride preteklo nedeljo k maši. In glej nesreče! Pride tudi okradena plesalka. Njen orlovski pogled se vstavi takoj na »kapotu«. Celo mašo ogleduje in premišljuje. Sklep je storjen. Ko zavre ljudstvo iz cerkve, stopi okradena pred tatico: »Čegav je ta kapot?« Tatica prebledi: beseda ji ne gre iz grla. »Sleci kapot! Pred tremi leti si mi ga ukradla na plesu! Sleci takoj!« Osramočena tatica je morala pred vsem ljudstvom sleči kožuhek in ga vrniti pravi posestnici. — To je smeha in šale po vasi na račun plesavke in tatice. Grozna nesreča pri vojaških vajah. Na Nemškem se je zgodila pri vojaških vajah ne daleč od mesta Hausber-ge grozna nesreča. Čez most, ki so ga postavili vojaški pionirji, je šla gosta masa vojaštva in most še je udri teži ter se zrušil v jezero. Pod težo popolne opreme se je rešil le malokdo. Življenje je zgubilo pri tej nesreči 81 vojakov. Vest je povzročila v vsej okolici grozen utis. A najžalostnejše je bilo, ko so prišli sorodniki ponesrečenih in so na mestu nesreče iskali vsaj trupla svojih dragih. Mnogi sorodniki so se obnašali kakor blazni. Vojni ujetniki v Sibiriji. Nemški konzul v Novonikolajevskem je poslal nekemu nemškemu listu poročilo o nemških vojnih ujetnikih v Rusiji. Med drugim piše, da je sovjetska vlada ukazala odpraviti v letih 1920-22 domov vse one ujetnike, ki so želeli vrniti se v domovino. V Sibiriji pa je ostalo več sto nemških ujetnikov, ki se tega ukaza niso poslužili. Večinoma so se ti oženili z ruskimi ženami, ali pa so živeli z njimi v ožjem razmerju. Te žene pa navadno niso hotele oditi s svojimi možmi na Nemško, zato so pregovorile može, da so ostali v Rusiji. Skoro vsi ti niso hoteli povedati oblastem vzroka, zakaj se nočejo vrniti v domovino in tudi domov niso pisali, ali pa so se njih pisma izgubila. Da omogoči še ostalim nemškim vojnim ujetnikom povratek v domovino, je sovjetska vlada 1. 1924. odredila novo vračanje nemških vojnih ujetnikov in to v sporazumu z nemškimi konzulati. Vsi nemški ujetniki so bili štirikrat obveščeni o po-vratku in ponuden jim je bil denar za potne stroške. Uspeh te akcije je bil malenkosten, za povratek v domovino se je javilo samo 21 ujetnikov. Konzul v Novonikolajevskem je dognal, da se nahaja samo v njegovem okrožju 200 vojnih ujetnikov, od katerih pa so samo 104 Nemci. Število ujetnikov, bivših avstrijskih vojakov, pa je še mnogo večje, kakor število nemških ujetnikov. Gotovo je med temi tudi več Jugoslovanov, ki se iz kakršnegakoli vzroka nočejo vrniti v domovino in o katerih mislijo svojci, da so že davno mrtvi. Zgodi se tudi prav pogosto, da pride pismo od ujetnika, ki se deset let ni oglasil. — Večina ujetnikov na Ruskem se bavi s poljedelstvom, mnogi pa se nahajajo v službi državnih podjetij kot delavci in mojstri. Doktor - pek. Pred komisijo, ki je usposabljala kandidate za pekovsko obrt v Linzu na Gor. Avstrijskem, je stal te dni tudi dr. Kari Panuschka. Napravil je izpit teroretično in praktično s popolnim uspehom, postal pek, nadaljeval bo obrt svojega očeta, ker se je prepričal, da pride človek dandanes prej do kruha, če ga peče, kakor, pa, če ga služi. Osem let živ zakopan. Blizu mesta Vilna na Poljskem so razvaline skladišč nekdanje ruske armade. Skladišča in kleti je ruska armada pri umiku 1. 1916 deloma sežgala, deloma razstrelila; niso hoteli, da bi bogate zaloge prišle v druge roke. Med raz-strelbo zalog je padel neki vojak v klet; nihče ga ni opazil in Rusi so pozneje mislili, da se je izgubil ali pa da je padel. Poljska vojna uprava sedaj tam zopet zida in so te dni eno od kleti odprli. In kaj so dobili notri? Človeka, ki je celih osem let prebival tam, sam in zapuščen. Najbujnejša domišljija nam ga ne more opisati: popolnoma je bil poraščen, divja zver, zgubil je bil spomin in vid. Kajti le malo svetlobe je prihajalo v klet skozi majhno zamreženo okence. Njegova obleka je bila seveda samo še cunja. Živel se je izključno le od zalog in konserv, ki so bile v kleti shranjene. Ven ni bil mogel, ker je bil vsled eksplozije vhod s kamenjem in bruni popolnoma zaprt. Peljali so ga na prosto in mu dali jesti in piti. A ni prenesel solnčne luči in svežega zraka, in je čez tri dni umrl, ne da bi bil spregovoril besedico. Poljska vlada ga je dala pokopati na pokopališču v Vilni z vsemi vojaškimi častmi. Stoletnica lokomotive. Prva železniška lokomotiva je zdrdrala na Angleškem 1. 1824. A malokomu se je vožja po železnici zdela varna in še 20 let pozneje so rekli zdravniški izvedenci, da popotniki radi hitre vožnje lahko znorijo. In vendar je prva lokomotiva vozila na uro le 36 kilometrov, medtem ko se danes dobe že lokomotive, ki vozijo na uro mnogo nad sto kilometrov. Morda so zdravniki bili podkupljeni od lastnikov poštnih kočij, ki so do tja prevažali ljudi iz enega kraja v drugega. Sicer se pa lokomotiv niso bali le zdravniški izvedenci, nego tudi ljubljanski frančiškani. Železnica Dunaj—Trst je bila otvorjena do Ljubljane 1. 1845. Kakor poročajo Bleiweisove »Kmetijske in rokodelske Novice«, je pri otvoritvi železnice pridigoval v Ljubljani nek pater frančiškan, da si je lokomotivo hudič izmislil. Bilo se je bati, da bi ljudje vsled te pridige delali škodo železnici. Zato je moral frančiškan na j škofovo zahtevo svojo izjavo prihod-I njo nedeljo na prižnici preklicati. I Proti pijančevanju. Tirolska deželna ' vlada je predložila deželnemu zboru ; zakonski načrt proti pijančevanju. Zakon določa, da se osebam, ki so bile dvakrat zaradi pijanosti kaznovane, prepove za eno leto obisk gostiln in točilnic. Za izvršitev ukaza so odgovorni tudi gostilničarji. Naročnikom! Izžrebane nagrade naročnikom »Kmetijskega lista«, katere doslej še niso dvignjene, so: Št. 3508 Jože Mencin, Zabukovje, dobitek valjar; „ 1102 Franc Mauč, Radovlje, dobitek klešče; „ 2579 Marko Cesar, Podgorje, dobitek nogavice; „ 3546 Jože Kisel, Moravče, dobitek cedilo; „ 575 Ivan Knific, Sretje, dobitek ribež-nik; „ 2776 Pavel Jamnik, Škofjaloka, dobitek rešeto; „ 2901 Jure Mike, Drugovič, dobitek milo; „ 3026 Anton Kavalar, Rateče, dobitek milo; „ 448 Martin Sušnik, Šenčur, dobitek milo; „ 1217 Franc Slak, Zdole, dobitek pina; „ 2578 Tom Zabukožek, Dramlje, dobitek koledar; „ 2923 Jakob Žemlja, Selo, dobitek koledar; „ 2510 Anton Špeliž, Šahovo, dobitek klešče; „ 2560 Tom. Holc, Zagorci, dobitek ribežen; „ 186 Ivan Klenovšek, Zabukovje, dobitek kosa; „ 1701 Mart. Umek, Hrib, dobitek koledar: „ 2682 Anton Zorko, Bučvas, dobitek ri-bežnik; „ 539 Ivan Vidmar, Gaberje, dobitek koledar; „ 471 Ant. Erženšek, Luterje, dobitek kosa; „ 1435 Franc Rupar, Leinjake, dobitek moka; „ 2822 Matija Jakše, Semič, dobitek sladkor; „ 3478 Janko Zalokar, Vrh, dobitek rokavice; „ 2758 Ivan Mis, Gorjuša, dobitek ruta; „ 272 Franc Simonič, Jablance, dobitek gate; „ 1721 Ivan Cemažar, Sv. Lenart, dobitek zračnice; „ 2448 Mat. Plemelj, Zagorica, dobitek moško blago; „ 2430 Jan Veršček, Buč, vas, dobitek nogavice. „ 2516 Ant. Rakuša, Ivanjci. Vse zgoraj navedene naročnike pozivamo, da dvignejo izžrebane dobitke najkasneje do konca tega meseca, sicer zapade vrednost v prid tiskovnega sklada. — Upravništvo. Gospodarstvo. NAČRT ZAKONA 0 KMETIJSKEM KREDITU. Vlada se je odločila za nov načrt zakona o kmetijskem kreditu. To je menda že četrti, če ne peti načrt. Organizacija je zamišljena na podlagi zadrug. Ustanovijo se krajevne zadruge oziroma oblastne zveze takih zadrug, ki se bodo pečale s tem delom. Te zadruge imajo lahko omejeno ali neomejeno zavezo. Deleži za krajevne zadruge bodo po 100 Din, za oblastne pa 1000 Din. Zadruge potrjuje sodišče. Krajevna zadruga se lahko ustanovi, ako se združi v ta namen najmanje 20 oseb. Posojila bi se dajala samo za pospeševanje kmetijstva ter bi bila kratko-dobna (za obdelovanje zemlje, nakup semena in gnojil, nakup krme, spravljanje in predelovanje pridelkov), srednjedobna (nakup živine in strojev, naprava vinogradov in sadovni-kov, manjše melijoracije in nakup manjših delov zemlje) ali dolgo-dobna (nakup zemlje v večjem obsegu, zidanje raznih poslopij, velike melijoracije). Kratkodobno posojilo se da na poroštvo ali zalogo vrednostnih papirjev in se vrne po izvršenem poslu, radi katerega je bilo dano, naj-dalje pa tekom enega leta. Srednje-dobno posojilo se da na poroštvo, zalogo vrednostnih papirjev, živine, strojev in hipoteko; vrača se v letnih obrokih in se vrne najdalje v 10 letih. Dolgodobno posojilo se da na hipoteko, najdalje za 25 let. Odplačevanje se vrši v letnih obrokih. Člani oblastnih zvez so krajevne zadruge in osrednja kmetijska udru-ženja dotične oblasti. V odbor zveze pošlje kmetijski minister dva člana, dve najmočnejši kmetijski organizaciji vsaka po enega, ostale voli občni zbor zveze. Zveza daje posojila krajevnim zadrugam. V Beogradu se ustanovi direkcija za kmetijski kredit. Ta centrala sprejme od države denar, ki ga razposoju-je oblastnim zvezam. Za začetek bi se predvidelo v to svrho v budžetu kmetijskega ministrstva 100 milijonov dinarjev, a ta kapital bi se letno poviševal. Krajevne zadruge in oblastne zveze bi smele sprejemati tudi hranilne vloge od vsakogar, od člana in nečlana. Obrestna mera za posojila bo primerno nizka. Že obstoječe kreditne zadruge (posojilnice) bodo lahko sodelovale, ako spremene pravila tako, da bodo odgovarjala novemu zakonu. Pozdravljamo načrt, ker vidimo da se je po hudem večletnem boju vendarle doseglo to, da bo ljudstvo samo imelo precej vpliva na celo ustanovo. Obenem opozarjamo na nujnost cele zadeve, kajti stanje našega kmetijstva je danes že žalostnejše, nego je bilo 1. 1914! 0 PRIDELOVANJU LANU. Z ozirom na veliko važnost pridelovanja lanu v naši gospodarski sa-moosvojitvi smatram za svojo dolžnost podati našim kmetovalcem nekaj navodil za uspešno pridelovanje istega. Lan naj se seje spomladi in ne jeseni, kajti če tudi ima jeseni posejan lan nekoliko boljše zrnje za olje, kar pri prodaji navadno ne pride v po-štev, ima pomladanski toliko boljše, tanjše in daljše steblo in je torej za vlakno veliko večje vrednosti. Pridelovanje lanu je ugodno posebno radi tega, ker za njim posebno dobro uspevajo pšenica in drugi poljski pridelki in ker kmetovalci lahko laneno seme ter lanišče radi zgodnje dozoritve preje prodajo kot pa druge poljske pridelke, j Zemlja, na katero naj se seje lan, i mora biti močna, ne presuha, ne pre-i mokra ali prepeščena. Najbolje uspe- va na ledini ali pa po krompirju, so-čivju in detelji, katerim pridelkom se je popreje dobro pognojilo. Laneno seme ne prenese svežega gnojenja. V tem slučaju poganjki kaj radi zaru-mene in sploh ne dorastejo, ampak ostanejo kakor požgani. Na polje, kjer je popreje rastel lan, naj se istega 6—7 let ne seje več. Polje za lan naj se pripravi že v jeseni; takrat naj se zorje, prevleče in odstrani ves plevel. Spomladi naj se še enkrat zorje in to kolikor mogoče globoko. Seje naj se šele takrat, kakor hitro se ni več bati slane in je polje že osu-šeno; čim bolj zgodaj se seje, tem boljši je lan. Pri nas, mislim, da bi moral »biti lan do konca aprila že v zemlji. Zgodnja setev ima za kmetovalce tudi to dobro stran, da se lan pred drugimi poljskimi pridelki žo lahko spravi domov; kajti lan je v treh mesecih že goden za ruvanje. Spomladi, ko je polje že suho in se hoče pričeti s setvijo, se mora njiva, na katero se je namenil lan, potem ko je bila preorana, dobro prevleči z brano in odstraniti ves plevel-. Po prevlačenju z brano naj se prevleče še z valjčki, ker sicer pride seme pregloboko v zemljo. Poseje naj se na en joh do 100 kg lanenenga semena, in sicer kolikor mogoče gosto; seje naj se z obema rokama po dolgem in počez, kajti če je lan gosto sejan, je steblo tanko in visoko, trava in plevel ne morejo tako zrasti in rastlina dela sama sebi senco tako, da se pri hudi vročini zemlja kakor tudi steblo ne posuši, olje, katero je v steblu, ne izhlapi, vsled česar je vlakno pozneje mehkejše in fi-nejše, ker steblo lanišča ne postane grničasto in debelo. Ko je njiva posejana, naj se jo še enkrat prevleče z brano in nato s srednje težkim valjčkom, ker sme biti seme samo 2—3 cm pod zemljo. Ko je lan 10—15 cm visok, se pokaže tudi že plevel, katerega je treba popleti, pri čemer naj se po njivi ne stopa s težko okovanimi čevlji, da se ne uniči rastline. To delo naj vrše otroci in ženske bosi; ko je lan enkrat večji, se ga ne more več opleti, ker bi se ga polomilo in tako uničilo. Lan dozori, ko prično od stebla odpadati listki, ko dobi steblo rumenkasto barvo in ko mu prično rume-neti glavice. Če se čaka, da so stebla in semenske glavice že rjave in suhe, potem je vlakno grobo, surovo, prhko ter vsled tega manj vredno. Lan naj se ruje tako-le: z obema rokama se trikrat do štirikrat potegne tako, da se dobi polno pest, odrsa naj se od korenine zemlja in pokla-da na tla. Plevela se pri tem ne sme ruvati. Poruvan lan naj obleži toliko časa, da steblo porumeni in postanejo glavice rjave, kar se doseže v 3—4 dneh. Potem naj se lanišče obrne, da porumeni še od druge strani, ki je še zelena. V tem času, torej skupno v enem tednu je lan suh in glavice rjave. Lan naj se potem poveže v majhne snopiče in postav; poševno drug k drugemu (kakor streha) v vrste, dolge 1—2 m. V eners tednu je tudi seme popolnoma dozorelo. Kdor ima na razpolago kozolec, naj ga dene vanj, kajti ni dobro puičati lanišča predolgo na solncu, ker pri tem izgubi vse oljnate snovi. Dozorele semenske glavice naj se ne odstranijo »d stebla s tolčenjem, ampak lanišče naj se osmuče skozi nalašč v to prpravljene redke grebene, katere za lastno ceno tudi tovarna, Anton Šiikovec d. d., Grosuplje, odstopi. Lanšče naj se potem poveže v večje sno>e in se že lahko proda. Če se pa eden ali drugi kmetovalec ne more odočiti prodati še negodeno lanišče, ntj godi isto, vendar mora delati to 7 vso previdnostjo in natančnostjo; tajti neizmerne množine le- Koristi kmečkega ljudstva nesebično zastopa samo S. K. S.! 5 pega pridelka se vsako leto pokvari z nepravilnim godenjem. Že takoj pri razprostiranju naj se pazi, da lanišče ne pride v dotiko z golo zemljo. Lanišče naj se razprostre ako le mogoče na strnišče ali pa na pokošene travnike in to tako na redjjo, da se skozi lanišče vidi trava, kajti le tako je mogoče, da je ves lan enakomerno goden in pa, da v slučaju večdnevnega dežja ne začne gniti. Lanišče naj se med godenjem vsaj enkrat obrne, za slučaj dežja pa večkrat, ker sicer bo gornja plast prej godena kakor pa spodnja, kar zelo vpliva na močnost, mehkobo in čistost vlakna. Obrača naj se vedno v dnevih, ko ni prehudega vetra, ker sicer se spravi vse lanišče iz reda. Godi naj se 4 tedne, vendar pa je mogoče, da je lanišče že v treh, pri slabem vremenu pa šele v 6 tednih godeno. Preden se lan spravi, naj se isti večkrat preizkusi. Kakor hitro gre vlakno vsaj tri četrtine dolgosti od stebla, naj se vzdigne, ker je bolje, da je manj godeno kot pa pregodeno. Pri vzdigovanju naj se, kot že preje pri razprostiranju omenjeno, pazi, da ostane lanišče lepo v redu, ker se iz zmešanega lanišča ne da otreti lepo predivo. Laneno seme za pomladansko setev, in sicer originalno rusko, se dobi pri Mehanični vrvarni, terilnici lanu in konoplje ter predilnici, Anton Šinkovec d. d., Grosuplje pri Ljubljani. Tudi vsa pojasnila glede setve, pridelave in izdelave daje ista brezplačno, katera pa tudi, kot edina terilnica v Sloveniji, vsako množino lepega go-denega kot negodenega lanišča kupi po najvišji ceni. Glede dobičkanosnosti pridelovanja lanu bi še omenil, da se na en joh pridela okrog 2000 kg lanene slame in ca 250 kg lanenega semena. Lane-na slama se je plačevala lansko leto, negodena po 1.25 Din, godena pa čez 2 Din za 1 kg, dočim je bila cena za laneno seme okrog 7 Din za kg. Kmetovalci naj preračunajo in če vidijo, da bi se jim pridelovanje lanišča izplačalo, naj napravijo poizkus. Anton Šinkovec, Grosuplje. KMETOV ALCEM IN KMETIJSKIM KORPORACIJAM V PLANINSKIH KRAJIH MARIBORSKE OBLASTI V POBUDO. (Konec.) Nekam čudno zveni za priprostega kmeta, ako naglašam, kakor bi po naši volji lahko vzrejali in ustvarjali našo živino. — Pa je vendar le res, da si je človeški duh in razum v novejši dobi uklonil in podredil svoji volji ne samo mrtve sile v naravi, ampak deloma že sile v življenju. Novejša znanost nas ni učila uporablja- j ti samo paro in elektriko, prišla je že 1 deloma tudi na sled zakonom, po katerih se vrši, ustvarja in spreminja življenje. —Vsak praktični kmetovalec ve, kako različne so živali, kako različen je zarod kake obitelji. V vsakem rodu opazimo boljše in slabše živali. Obstoja pa naravni zakon, da se v življenju uveljavi navadno to, kar je boljšega, primernejšega. To je zakon naravne izbire ali selekcije. In ako obrnemo pogled par tisočletij nazaj, ni nič čudnega, ako opazimo, da so bili predniki naše živine neprimerno slabši in zaostalejši z ozirom na razne užitke, posebno z ozirom na mlečnost. Narava sili vsepovsod k izpopolnitvi, k izboljšanju. Naša naloga je samo, da naravo v tem stremljenju podpiramo ali pa, da jo celo vodimo. In tudi tozadevno nam stoje razna sredstva na razpolago. Pripro-, sti kmet se ne more poslužiti vseh | sredstev za zboljšanje živine, ne mo-j re n. pr. preizkušati z raznimi našimi ! plemenjenja, pač pa se lahko posluži najbolj enostavnega, če tudi počasi učinkujočega sredstva, to je smotrene izbire plemenske živine. Podpirati moramo naravo v njenem stremljenju i ter izbirati za pleme samo najboljše j in najhasnovitejše živali iz domače ] reje. Samo na ta način bomo prišli j do boljše živine, do boljših molznih krav. Prišli bomo počasi, a sigurno. . In mogoče še pride čas, ko s sodelo-; vanjem naših znanstveno-rejskih za-j vodov, ki lahko uporabljajo in poizku-j šajo vsa sredstva in vse zakone ple-! menjenja, izpopolnimo našo domačo ] živino do one stopnje kakor v Švici, kjer dajejo krave povprečno na leto 3000 do 5000 litrov, na Holandskem 6000 do 8000 litrov, mleka, ali pa kakor v Ameriki, kjer so razstavili lansko leto kravo z nič manj kot 30.000 funtov mleka na leto. Naravno je, da se more z izbiro vzporedno zboljšati tudi oskrbovanje živine. Praktično naj bi se vršila izbira pač naj ta način, da bi se uporabljale za pleme samo najboljše molznice in biki, ki so potomci z ozirom na mlečnost najboljših krav ter teleta — zarod od roditeljev, ki so v mlečnosti prvovrstni. Izkušnja nas uči, da se nobena lastnost ne prenese tako sigurno na j zarod, kakor mlečnost. I Izbira naj se vrši v okraju, oziro- ma v občini vzajemno, ako hočemo imeti popolen uspeh. Plemensko ži- , žino vseh naprednejših živinorejcev j je imeti v evidenci ter je redno ugo- j tavljati in preizkuševati nje uporabnost z ozirom na mlečnost. Organizirati je redne poizkusne molže in na podlagi teh je predvsem vršiti izbiro. j Nekatere občine v planinskem delu mariborske oblasti, kjer je le malo posebnih gospodarskih organizacij, imajo že svoje kmetijske oziroma živinorejske odseke. Ti so poklicani, da za zdaj enkrat vzamejo v roke vse delo glede izbire in pravilne reje in sicer dotlej, da se ne izvede enotna organizacija za povdigo živinoreje v vseh okrajih. Okrajni ekonomi jim bodo pomagali z nasvetom in dejanjem. Razen izbire je za zboljšanje mlečnosti pravilna in čista molža s temeljitim obdelovanjem vimena ter pravilno oskrbovanje in krmljenje krave velike važnosti. Vendar je za zvišanje »mlečnosti v splošnem« krmljenje znatno manjšega pomena, kot do-slednja izbira, čista molža in pravilno, naravi živali primerno oskrbovanje, vkljub temu, da pravi pregovor: »da krava molze pri gobcu«. Pri vsem pospeševalnem delu pa se moramo zavedati, da sedaj enkrat od države nimamo pričakovati znatnejšo pomoč. Pomagati si moramo predvsem sami. In uspehi v drugih državah kažejo, da gre tudi tako in — mogoče celo bolje. Da gre skraja tudi s samopomočjo ; — to nam najbolje svedočita občini Mežica in Črna v Mežiški dolini. V 1 obeh občinah je močno razvita industrija in gospodarsko življenje, in v obeh občinah je tudi veliko povpraševanja po gospodarskih pridelkih, predvsem po mleku. Domače mleko dosega ceno 4.50 do 5 Din za liter, mleko iz Maribora, ki se uvaža tu sem, pa se plača po 4 Din. Pri tem pomanjkanju in razmeroma prilični ceni mleka sta občinska odbora, kateri, katerih člani so povečini delavci in meščani, sklenila, da vzameta sama v roke pospeševanje kmetijstva, predvsem živinoreje in da dvigneta produkcijo domačega mleka. Radi tega je v zadnji seji občinski odbor v Mežici v svrho zboljšanja travništva in zvišanja produkcije krme votiral samo za preizkuse z umetnimi gnojili znesek Din 10.000. Tudi občinski odbor v Črni je na incijatiVo svojega kmetijskega odseka določil večjo vsoto v svrho zvišanja kmetijske produkcije in zboljšanja kmetijstva. Odločil se je n. pr. za nabavo boljših plemenjakov za obsežne poizkuse z umetnimi gnojili, za nabavo travniške brane, razpisal je nagrado za najboljšo živino in za najboljša gnojišča ter gnojnične jame itd. Najzanimivejše in najbolj značilno na stvari pa je, da stoji na čelu kmetijskega odseka v Črni župan, pri-prost tovarniški delavec. Koliko je bilo moje presenečenje, ko je ob priliki zadnjega kmetijskega gospodarskega zborovanja nastopil ta simpatični mož, po vnanjosti čisto neznaten, v priprosti delavski obleki, težkih a preudarnih kretenj, upalih lic in plamtečih oči: proletarec ..:, ki stanuje v pusti in mračni delavski koloniji in nima niti pedi lastne zemlje; pa je v tako vznešenih besedah pozival navzoče kmetovalce k povzdi-gi kmetijstva in zvišanju produkcije, predvsem pa k skupnemu organiziranemu pospeševalnemu delu, da je navdušil tudi najbolj zakrknjene in konzervativne gorjance. Prepričal nas je, da se da z dobro voljo, z vztrajnim delom in z ljubeznijo do stvari vse doseči. In pridružujemo se tudi mi njegovim izvajanjem, češ: naj ne napreduje samo industrija in obrt, ampak vzporedno z njo tudi kmetijstvo, ako hočemo priti do boljše in srečnejše bodočnost! Fran Wernig, okr. ekonom. SADITEV KROMPIRJA. O sajenju krompirja sem že pisal članek v Kmetovalcu. V splošno zadovoljstvo moram poudariti, da se je letos večina krompirja sadila pod plug v vsako drugo brazdo. Pri tem pa moram pripomniti, da naši kmetovalci puščajo podoran krompir do kale-nja nepobranan. To je velika napaka. Nekatere sadike sploh niso pokrite in j kot take ne morejo kaliti. Zemlja se ; na ta način preveč presuši in je nujno i potrebno, da vsak, ki je na ta način j krompir pustil pod surovo brazdo, njivo dvakrat mestoma pobrana. To je storiti takoj. Povlečena zemlja se bolj sprime, na sadike pritisne, votline pod kepami zasujejo in brazde raztrgajo, vsled česar bo krompir enakomerno in močno vzkalil. V taki zemlji i se lažje vkoreniči in plevel ga ne more prerasti. Nujno potrebno je, posebno na lažji zemlji, da se zasajeno zemljišče po brananju z valjarjem povalja. Ko se začne vskaljen krompir vrstiti ga moramo z lažjimi branami pobra-nati, vsled česar se morebitna skorja na površju zrahlja, da krompir lažje ven pride. Videl sem kmetovalca, ki je na sveže izorani in pobranani njivi hotel jarkati in krompir v jarke saditi. Sajenje krompirja v jarke je najbolj priporočljivo, ampak za to mora biti zemljišče v jeseni pognojeno in globoko preorano. Drugače je na težki zemlji jarkanje ~elo naporno in taka njiva je rada plevelna. To naj si vsi oni, ki se tega niso držali, zapomnijo. Malasek. Tržne cene v Mariboru dne 1. apr. 1925: (v Din) 1 kg govedine I. vrste 20, II. vrste 16 do 17.50, III. vrste 15; teletine I. vrste 20 do 22.50, II. vrste 17.50; svinjina 15 do 30; salo 25—30; slanina sveža 22.50, papricirana 32 do 33, prekajena 32 do 33; mast 30 do 35; prekajeno meso 25 do 40; šunka 38 do 40; konjsko meso I. 12, II, 9 do 10; piščanec mali komad 30, večji 35; kokoši 40 do 45; gosi 80 do 100; purani 75 do 140; 1 kg krapov (ribe) 28; mleko liter 3 do 3.50; smetana 12 do 15; maslo surovo, 60, kuhano 60; sir emendolski 125 dinarjev, sir pol-emendolski 70 do 80; trapistovski 30 do 35; 1 kos sirčka 5 do 8; 1 jajce 0.75 do 1.25; jabolka I. vrste 6, II. 4, III. 2; suhe slive 16 do 18; hruške I. 10; II. 7, III. 4; orehi 9 do 12, zluščeni 40 do 45; olje namizno 25 do 30, bučno 22 do 25; kg pšenice 4 do 4.50, rži 4 do 5, ječmena 4, ovsa 3.50, koruze 3.75, prosa 4.50, ajde 3, fižola 4 do 5, ! graha 4 do 6, leče 10; pšenične moke i »0« 8, »2« po 7.50, »5« po 7, »6« po j 6.25, »7« po 5; otrobi po 2.50; 1 q sladkega sena 65 do 100; otave 60 do 70; ovsene slame 55 do 70; 1 m3 trdih drv 175 do 200, mehkih 125 do' 150; 1 q premoga trboveljskega 44 do 50; velenjskega 27 do 30; liter petroleja 6.50 do 7, 1 komad zgodnje solate 1.50 do 2.50, glavnate 1 do 2; krompir 1.50 do 2.50; kislo zelje 3.50 do 4, repa kisla 1.50 do 2 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. aprila t. 1. se je i pripeljalo 317 svinj in 5 koz. Prodalo se je 126 komadov. Cene so bile sledeče: Prašički 5—6 tednov stari 62.50 do 100, 7—9 tednov 125 do 150, 3—4 mesece 225 do 325, 5—7 mesecev 470 do 560, 8—10 mesecev 720 do 850, 1 leto stari 1225 do 1350, za 1 kg žive teže 12 do 13, za kg mrtve teže 16.25 do 17.50. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče in stric, gospod JOŽE DULAR posestnik in bivši dolgoletni deželni poslanec itd. v pondeljek, dne 6. aprila po kratki mučni bolezni umrl. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 8. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vavto vas. Jurka vas, dne 6. aprila 1925. Jože, Ivan, Albin, Vinko, Matija, Ema, Olga, Vilko, otroci. — Giza Dular roj. Volkar, Mici Dular roj. Žagar, Zorka Dular roj. Popovic, snahe. — Lojze Vinter, zet. — Dušan, Darinka, Desa, Vida, Vojka, vnuki in vnukinje. EKONOM osrednja tjosjjodarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z omej. z. Račun§ki zaključek za leto 1924. Članstvo: Koncem leta 1925 je bilo 728 članov s 1620 deleži po Din 50— Leta 1924 je pristopilo 31 članov s 34 deleži po Din 50 — Din 81.000-Din 1.700- 759 članov s 1654 deleži po Din 50 — Izplačalo se je leta 1924 3 članom 7 deležev po Din 50"— Stanje: 756 članov s 1647 deleži po Din 50 — Med temi je 11 zadrug s 3542 člani (1. 1923)._ Din 82.700-Din 350- Din 82.350 — Promet v letu 1924, račun izgube in dobička ter račun bilance so bih sledeči: Dati I. Promet v letu 1924. Imeti 1. Blagajna...... 2. Tekoči računi .... 3. Blago....... 4. Dolžniki...... 5. Upniki....... 6. Premičnine..... 7. Nepremičnine .... 8. Deleži...... . 9. Deleži pri drugih zavodih 10. Obresti in provizije . . 11. Upravni stroški .... Din 4,638.956-68 2,892.667-28 7,040.390-04 7,459.555-09 6,377-600-55 13.333-94 148.605-48 350"— 11.250"— 4.758*93 344.10460 1. Blagajna....... 2. Tekoči računi..... 3. Blago ........ 4. Dolžniki........ 5. Upniki....... 6. Deleži...... . 7. Specijelni rezervni zakladi 8. Obresti in provizije . . . 9. Upravni stroški .... ©in Izguba 28,931.57259 II. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924. 4,633.103-76 2,555.629-11 7,121.760-51 6,332.327-44 7,934.866-81 82.700 — 151.262-59 105.651 07 14.271-30 28,931.572-59 Dobiček 1. Upravni stroški..... 2. Odpis pri inventarju . . . 3. Poslovni prebitek v 1. 1924 . Din 1. Kosmati dobiček pri blagu . 2. Na obrestih in provizijah . . 3. Vrnjeni predujmi .... Din 344.104-60 4.30550 52.67316 285.919-82 100.892-14 14.271-30 401.083-26 401.083-26 V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa Marija Janežič roj. Kobenter ▼ pondeljek, dne 6. aprila, po dolgi mučni bolezni preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 8. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Št. Jakobu v Rožu. Lese na Koroškem, dne 6. aprila 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Aktiva III. Čista bilanca dne 31. decembra 1924. Pasiva 1. Gotovina 31. 12. 1924 . , . 2. Tekoči računi...... 3. Vrednost zaloge 31. 12. 1924 4. Razne terjatve..... 5. Inventar premičnine . . . 6. Inventar hiše...... 7. Deleži pri drugih zavodih . Oin 5.85292 337.03817 204.54935 1,127.227-65 13.33394 148.605-48 11.250"— 1,847.857-51 1. Deleži....... 2. Specijelni rezervni zakladi 3. Upniki....... 4. Odpis pri inventarju . . 5. Poslovni prebitek v 1. 1924 D m 82.350-— 151.262-59 1,557.266-26 4.305-50 52.67316 1,847.857-51 NACELSTVO: Ing. Fran Zupančič 1. r. Lj. Plavsak 1. r. B. Skalicky 1. r. Ivan Perko 1. r. Jernej Grad 1. r. Ivo štrumbelj 1. r. Ivan Rus 1. r. Dr. Drago Marušič 1. Janei Pirnat 1. r. Janko Bukovec 1. r. Alfom Mencinger 1. r. Dr. Janko Kersnik 1. r. Frane Pustotnik 1. r. NADZORSTVO: Ferdo Vode 1. r. Štefan Lamper 1. r. Ivan Urek 1. r. Anton Vovk 1. r. Ponikvar Franc 1. Ivan Vidic 1. r. Kmet, redno brani ugled in čast svoje S. K. S.! ZAJČEK DOBRO VE, DA JE NAJLEPŠE r Cf V* VELIKONOČNO DARILO ■ ' M te : - ■ SffcrV'J;A —M —. MILO f '".-'A'; p-.'" '.: as,-.'-.; •, Apapsli L BR •v. . . ,>■ -.i V. iaS!BBSHaSESBa*BnMIIBBIiaBH»B*nRSBBBBaill(BBBaBBBBSMIBa B Edino najboljši Šivalni stroji so le 5 JOSIP PETELINC-a g Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke Cs2*IiSEEier in Adler za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago polago ! lasflKM IVAN A. GROSEK, trgovec v Trebnjem je ravnokar dobil iz prve roke po izjemno nizkih cenah ^ j zg najnovejSih — lepih vzorcih. — Znatno je znižal cene '< tudi vsemu drugemu blagu, posebno volnenemu 'blagu za ženske in moške obleke. V zalogi ima zajamčeno kvalitativno najboljši cement iz Trbovelj. Pozor mesarli Id trgovci Na prometnem kraju t bližini Ljubljane, tik farne cerkve, se proda mesarija t. gospodarskimi poslopji ia en« njivo. Naslov pova ■prava »Kmet. lista«. ■BBBBBBBBBBBBBROD Posestvo se proda ali pa da v najem t vsem potrebnim inventarjem, eventualno tudi e živino. Naslov M izve pri upravi »Kmet. lista. Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična vrvarna, terilnlca lanu in konoplje ter predilnica ANTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani. Naive^jp vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji OincktiKonja i« drugovi, . družba se omej. asa v., Maribo?. #?H«JveSjl l*bor ramo vratnih plemenitih »adaib dre (čepov) v najplemenitejšib vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi repe in podloge istih. Neme selenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje t loncih in ramo ukrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike! DIONICKO DRUŠTVO preje Mini zavodi v Plinu 1.15. Dobavlja: Separatorje ia mleko »Libella«, 46—400 litrov, ročni in strojni pogon; kanle za odpremo mleka, vsakovrstne in v vsaki veličini; parna avtomobile (Seutiuel), promptna odprema iz skladišča Zagreb. Ponudbe in prospekte pošlje: Zastopstvo: a. mm i Ljubljana. Vošnjakova ulica it. 20. Popolnoma varno naložite denar v 8 93 O Telefon št. 9. r. z. z o. z. Telefon št. 9. Ljubljana, Mestni trg št. 6. Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestujejo po Vloge z odpovednim rokom višje po dogovoru Izvenljubljonskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. nkaso faktur in menic. Trgovski krediti. Priporočamo tvriko Ljubljana (bliin Prešernovega gp»-monika ob Ljubljanici) NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šiiona. kravat, raznih gumbov, žlie, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanj® trt. Na veliko in malo! ,,EKONOM" I osrednja gospodarska zadruga v Ljub- |H ljani, reg. zadr. z omej. zaveza šif i vabi vse svoje člane na HH H III. redni občni zbor, H ki se vrši i dne 6. maja 1925, ob 11. uri dopoldne i| \ v zadružnih prostorih v Ljubljani, |=j Kolodvorska ulica št. 7. DNEVNI RED: j§ : 1. Nagovor predsednika. S 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. |§§ \ 3. Poročilo uačelstva. | 4. Poročilo nadzorstva. E 5. Odobrenje računskega zaključka za I. 1924. == \ (>. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. == ž 7. Slučajnosti. = Opomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši == = pol ure pozneje na istem prostoru in z istim == = dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa § ž brezpogojno. | | Računski zaključek je članom od 10. aprila | | t. I. v zadružni pisarni na vpogled. | »EKONOM« osrednja gospodarska zadru- | | ga v Ljubljani, reg. zarir. z omej. zav. 1 6š 99 TRGO V.-II!GIFSTR!iSE(A DELČKA DRUŽBA rssssj? Masa Vabilo na m ZBOR Hranilnice in posojilnice v Središču reg. zadruge z neomejeno zav., ki bo ua belo nedeljo, dne 19. aprila 1925, ob 3. tiri popoldne v posojilnici s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. PoračiU uačelstva ia nadzorstva. — 2. Potrjenje račuaa za leto 1924. — 3. Volitev dveh članov uačelstva. — 4. Slučajnosti. Če bi občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se bo vršil v smislu § 35. pravil eno uro kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno. i. Ktemenčie s. r. Maks Robič s. r. SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13. TtlEFBl iT. 552. Tiska časopise, knjige, posestnice, letake, cenike, brošure, pravila, račune, lepake in razglednice. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi uradne tiskovine. Lastna knjigoveznica. o) (oYcToiq (oVcTol fo^l ^ in solidno y Teodoi* Slabič W osrednja gospodarska zadruga ^ Ljubljani, r, z. i o. e, ima v zalogi: . Semenski oves.....po Din 5,— Domačo detelj« .... po Din 32,— Lucerno.......po Din 31,— Pasjo travo......p« Din 30,— Laško Ijuliko.....po Din 19,— Angleško Ijnlik« .... po Din 18.50 Mačji rep.......p0 Din 18.— A se vrste pese.....po Din 22,— nndalje sledeča ___■•, umetna gnojila: Apneni dušik 16/17% . . po Din 320,— Thomasovo žlindro 18% . po Din 135,— Rudninski superiosiat 16% po Din 95,— Kostni superfosfat 18% . po Din 150,— Kalijevo sol 42% ... po Din 160,— Kajnit 15%.....po Din 100,— Cene se razumejo iranko Ljubljana. Vse zgoraj navedeno blago se dobi tudi pri poslovalnici v Kamniku. Prometni zavod za premog D. D. V LJUBLJANI prodaja premog IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11. •M osrednja gospodarska zadruga Maribor Meijska uiica 12 (na dvorišču) nudi svojim clauom: umetna gnojila — galico žveplo — rafijo — cement koruzo — deteljno seme: črno in lucerno. — in modni ševijol za moške obleke. U. MIKLAUC LJUBLJAMA Velika izbira7 Niake cene! u- Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Raksk, Slovenjgradec, Siovenska Bistrica Dunajska cesta št. 4 Cv lastni staubi). Kapital in rezerve Din 19,000.000 - 139 146'458 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: TRGOVSKA. EKSPOZITURE: Logatec. Prevaije Urednik: MILAN MRAVLJE. Natiaaila tlakama »Merkur«, trg.-ind. i. d. v Ljubljaat. 01220215