SVOBOD H9 S LOV E n IJ 9 Razočaranje, kot smo ga napovedovali Skoraj bo leto, ko je “Partizan¬ ka” odpeljala prve izseljence iz Argentine v Titovino. Tedaj simo mi v uvodniku napisali, da je vse to prav “Ljudje so Tomaži in je prav, da gredo tja, kamor gredo. Kdor ne verjame razočarancem nad titovino, naj gre tja in naj po¬ loži svoj prst v njeno rano. Mi jim želimo samo: Srečno pot! To¬ da prav malo pa imamo vere, da bi se mogli vrniti kaj kmalu nazaj... Kje bo prihodnje srečanje?... V razočaranju...” Prav tako smo zapisali tedaj pred letom—in pač nismo mislili, da bomo že v enem letu dobili toli¬ ko pričevanj—naši resnici, kakor sedaj kar dežujejo — od razočara¬ nih preseljencev. Oh, kako radi bi nam osebno prinesli sem pričeva¬ nje v našo korist, ko bi mogli: to¬ da tu so izgubili vse pravice, do¬ ma pa jih ne puste čez kitaj siki zid. . . Berite pisma iz domovine, ki jih zdaj pišejo ti —• komunisti v zadnjem “Izseljenskem Glasu:” Tito je zagazil v zločine proti naro¬ du in svetovnemu proletarijatu... meče v zapore najboljše in najbolj zveste sinove naroda..., da ne go¬ vorim o peklenskih mukah, ki jih morajo prenašati v njih. . ., kjer umirajo od pretepanja. ., siromaš¬ ni delavci in nameščenci so izpo¬ stavljeni lakoti in nimajo zagotov¬ ljene hrane niti za jutri. .. itd”. Toda današnji uvodnik pišemo zaradi tega, ker je tam priobčeno tudi pismo povratnika, ki je šel nazaj prav s to skupino, kateri smo mi prerokovali razočaranje. Zdai ga imamo, priobčenega v — njihovem listu in potrjuje vse to, kar smo pisali mi. N. pr. Kakšne so svobodne volitve v Jugoslaviji? Takode piše: “časopisi pišejo stoodstotno laž, ko govore o svo¬ bodnih volitvah: glasovalo je 97 ali 98 odstotkov. Ne pravijo, ali ho češ glasovati, temveč moraš in to tudi nasilno, seveda za one, ki jih oni že pred glasovanjem določijo. Kakšna demokracija je to? Bože moj, kam Sem zašel. A kakšno Ju¬ goslavijo so nam obetali, povratni¬ kom in vsem borbenim narodom? Sramota, prava sramota, izdaja povsod in na vse strani.. .” In potem govori o stradanju in draginji: “Naša vlada zna lepo na¬ rod vzgajati, da bodo vsi brez zdroba, razen nekoliko njih, ki banketirajo; z bogate mize padajo narodu samo mrvice. . . Pri nas ni treba jemati ..čistila”, da bi te pognalo: nič ti ne bo želodca obte¬ žilo. Lepa je ta, socialistična Ju¬ goslavija!, kakor jo naziva Titova skupina v svojem šarlatanstvu in gcbezdavosti!” In o prostovoljnem delu: “Po mestih in vaseh zbirajo ljudi, da jih pošljejo na državno delo — za plačo? Kakšna plača! Prisilno de¬ lo je na dnevnem redu!” Konča pa: “Skoraj bo devet me¬ secev, kar sem se vrnil v to pek¬ lensko Titovo Jugoslavijo in mo¬ gel bi pisati 8 dni brez nehanja o tem, kar sem tu preživel. . . Po¬ vsod samo nezadovoljstvo, in te¬ rorizem se izvaja neusmiljeno nad vsakim, o katerem se vsaj malo su¬ mi, da ni za titov teroristični re¬ žim. Takšne diktature ne bi mogel zamisliti sam hudič! To ni zem¬ lja, to je-pekel! To je pismo človeka, ki smo ga tedaj srečali vsega navdušenega na poti domov, ko smo zapisali: “Partizanka s harmoniko zavija v ciklcn...” in še to: “mnogo vere imamo, da bodo potnikom še ble- stdle oči od solza razočaranja. . .” Zdaj je pričevanje tu. Ne eno, sto jih je že in več. . . komunistov o komunistih. . . Kakšno mora bi¬ li šele trpljenje tistih ki so proti¬ komunisti? Kdo more še reči, da lažemo v svojih poročilih? Ne! Priznati bo moral—rad ali nerad—še to, da celo pravilno napovedujemo. Enotnost bo premagala vse težave (NAGOVOR PREZIDENTA GENERALA PERONA) V petek dne 18. februarja zvečer je prezident republike general PERON govoril ogromni množici de¬ lavstva, ki se je zbrala v prostorih poletnega gledališča v Palermu. Tam je bila velika slovesnost na čast tistim delavcem, ki so prejeli posebne diplome od odhodu na razna važna mesta v inozemstvu. Zborovanja so se poleg prezidenta republike udeležili njegova soproga ga. Marija Eva Duarte de Peron, podpredsednik republike dr. Quija- no in vsi člani ter tajniki vlade. V uvodu svojega govora je gene¬ ral Peron podčrtal velike socialne pridobitve argentinskega delavstva v času, odkar je na čelu njegova vlada. Opozoril je, da so glavni nasprotniki vsega rednega in mir¬ nega dela v državi komunisti in so¬ cialisti. Nato je nadaljeval, da se je začela v Argentini "vojna govoric”, ki troši med ljudi najbolj smešne trditve in novice. Tako se širi med ljudmi, da je republika prišla v po¬ lom, da je gospodarstvo pred ban¬ krotom in da peso nima danes no¬ bene vrednosti. Toda ljudstvo naj ve, kaj vse je država prevzela v zadnjih letih; železnice, telefoni in druga važna javna sredstva niso več v rokah tujcev. Takrat ko je tu¬ jec vsako leto odnašal iz Argentine polne žepe dobička, takrat bi naj bil peso več vreden ko pa danes, ko železnice, telefoni in ladjevje prina¬ šajo ves izkupiček Argentincem sa¬ mim. Povdaril je, da se res naha¬ jamo v pravi gospodarski vojni, to¬ da to zato, ker vlada ne mara pro¬ dati države in argentinskega boga¬ stva tujcu. Ob koncu svojega govora je pre¬ zident general Peron podčrtal, da bodo vse težave premagane in vse ovire odstranjene, če ostane narod strnjen okrog svoje vlade in svojih voditeljev, ki hočejo domovini sa¬ mo dobro. Govor je ponovno prekinjalo nav¬ dušeno odobravanje poslušojočih. Nazadnje je spregovorila še nekaj besed soproga prezidenta, ki je tudi razdelila posameznim delavskim delegatom njihove diplome. «i Cerkev ne bo uničena ii VATICAN. 20. febr,— Italijan¬ ska katoliška akcija je v nedeljo dne 20. februarja priredila pred baziliko sv. Petra velikansko pro¬ testno zborovanje zaradi obsodbe kardinala Mindszentyja. Na trgu se je zbrala ogromna množica rim¬ skih katoličanov; bilo je nad 300.- 000 oseh, ki so prišle poslušat sv. očeta Pija XII, ki je po sv. maši govoril zbrani množici z balkona bazilike sv. Petra. Sv. mašo je v baziliki v. Petra imel generalni vikar Rima nad¬ škof Traglia, po službi božji pa je prišel na balkon sv. oče, ki je med drugi izvajal: “Dejstvo, da je vlada, ki je sov¬ ražna veri, obsodila kneza katoliš¬ ke Cerkve, ki ga je ljubila in spoš¬ tovala ogromna večina vernikov njegovega naroda, ni osamljen slu¬ čaj, ampak je samo člen dolge ve¬ rige preganjanj, ki so jih sprožili diktatorski režimi proti načelom krščanskega življenja”. Dalje je še rekel: “Rimljani, ka¬ toliška Cerkev koraka po poti, ki ji jo je začrtal njen božji Reše- nik; ona ve, da je večna in ve, da ne bo mogla biti uničena; najhuj¬ še nevihte je ne bodo uničile in zato ne prosi uslug. Cerkev se ne boji groženj in psovk svetnih ob¬ lasti ; ona se ne vmešava v politič¬ ne in gospodarske zadeve in prav tako ne mara soditi o koristnosti ali nekoristnosti te Mi one oblike vladavine”. Pred tem ogromnim protestnim zborovanjem pa je sv. oče po taj¬ nem konzistoriju sprejel v poseb¬ ni adijenci ves diplomatski zbor, ki je akreditiran pri sv. stolici. Zbranim diplomatom je govoril o dogodkih na procesu v Budimpešti Nuesiro Porvenir Las familias de los anticomunistas eslovenos, que todavia llagan en el pais — muchos milliares venie- ron — llevan časi todas consigo nu- merosos nihos; despues de tantas miserias llegan en el pais los nihos inocentes que sufrieron hambre, frio Y increibles persecuciones. Venie- ron en el pais, donde hay pan, le- che y azucar no solamente para los ojos, pero tambien para los pobres parientes suyos, quienes trabajan todos para liberar sus nihos de to- do que faltaban. Y hay entre ellos muchas familias que llevaron hasta seis y ocho nihos, todos de menor edad; hace poco un grupo de 47 refugiados eslovenos se traslado a Mendoza para entrar en el trabajo en aquella provincia. De esos 29 fueron nihos. En la estacion del Presidente Pe¬ ron la gente miraba a esos nihos con gran alegria. No intendieron 'a su idioma, pero un obrero argenti- no de ferrocariles exc!amo con en- tusiasmo: "Eso es nuestro porve¬ nir!" Si, todos los nihos ya frecuen- taban y van a frequentar las es- cuelas argentinas; todos sabran agradecer al pais que les libero de la carestia permitiendo a sus pa¬ rientes de llegar en este pais her- moso y de gran porvenir. Esos ni¬ hos son una garantia viva de un buen porvenir de sus parientes y de todos hermanos argentinos que van a poner fe en esta gente, que crece. in podčrtal, da je proces dokaz, ka¬ ko se ponekod kršijo temeljne pra¬ vice človeštva. — N a ta sprejem niso prišli diplomatski zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije, Mad¬ žarske in Romunije. V nedeljo je v svojem govoru poglavar katoliške Cerkve povda¬ ril, da je proces v Budimpešti bil samo člen dolge verige preganjanj katoliške vere in njenih vidnih predstavnikov. Med prvimi žrtva¬ mi komunizma v tem delu Evrope je bil pač naš ljubljanski knezoš- kof dr. Gregorij Rožman, ki je neustrašeno tudi med prvimi opo¬ zoril na lažno podlago komunistič¬ nih “osvobodilnih” revolucij in podčrtal, da je eden glavnih ciljev komunistične revolucije uničenje vere. še v begunstvu so ga komu¬ nisti preganjali in pred njih na¬ kanami je moral z drugimi sloven¬ skimi begunci čez morje na dru¬ gi kontinent. Cerkev v Sloveniji pa je izpostavljena stalnemu prega¬ njanju in procesi proti posamez¬ nim duhovnikom si slede drug za drugim. Toda kakor za drugod, tako veljajo tudi za našo domovi¬ no besede sv. očeta, da vera naše¬ ga ljudstva ne bo mogla biti uni¬ čena. Stran 2, SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 8. MEDNARODNA KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI BOLIVIJA. — Vlada v Boliviji je nad vso državo razglasila obsedno stanje in sicer zaradi predvidenih nemirov, ki so bili naperjeni proti sedanjemu režimu. Vlada je tudi odstopila in je predsednik republike general Hertzog začel s po¬ svetovanji za sestavo nove vlade. PERU. — Vlada Peruja je v posebni izjavi odločno zanikala govorice, da s^_i- ša ona vplivati na razvoj dogodkov v Boliviji. Vlada povdarja, da je Peru zvest načelu neposeganja v notranje za¬ deve drugih držav. NORVEŠKA. -— Norveška vlada 'je imela tajno sejo, na kateri je obravna¬ vala o pristopu Norveške k Atlantski pogodbi. Po seji je bilo objavljeno, da je vlada sklenila, da Norveška pristopi k tej pogodbi. Še isti večer je sovjetski radio silovito napadel Norveško in po¬ novil, da je to dejanje Norveške so¬ vražno napram Sovjetski zvezi. SOVJETSKA ZVEZA. — Isti večer, ko je bilo objavljeno, da je Norveška sklenila pristopiti k Atlantski pogodbi, je bilo sporočeno, da so se ruske čete začele zbirati vzdolž finske meje. So¬ vjetska vojska namerava vdreti v Fin¬ sko in zasesti strateške točke te deže¬ le. Sovjetski viri pravijo, da se mora Sovjetska zveza zavarovati pred Nor¬ veško. USA. — Objavljena je bila izjava ameriške vlade, ki pravi, da ameriška vlada ne bo podpisala nobene pogodbe, v kateri bi bila določba o avtomatično¬ sti vstopa v vojno. To velja zlasti za Atlantsko pogodbo. ŠPANIJA. —< Atašeji za vojsko, mor¬ narico in letalstvo, ki jih ima ameriška vlada pri svojih ambasadah v Londonu in v 'Moskvi, so se pred kratkim sešli na posebno konferenco v Madridu. Po¬ svetovanja so trajala več dni. GRČIJA. — Grška vlada predlaga, da se v bodočo pogodbo o obrambi Sre¬ dozemlja vkluči tudi Španija. K pogodbi bi pristopile Grčija, Anglija, Francija, Italija, Španija in Turčija. Posebna po¬ godba pa bi bila podpisana za obrambo vzhodnega dela Sredozemlja in bi k tej pogodbi pristopile Grčija, Izrael, Perzija, , Irak in Pakistan. ŠVICA. Iz Mednarodne organizacije za zdravstvo so izstopile tri države in * sicer Sovjetska zveza, Ukrajina in Bela Rusija. Zastopnik Jugoslavije je rekel, da je obžalovati, da zapuščajo to orga¬ nizacijo te države ravno tedaj, ko je delo najbolj uspešno in razsežno. USA. — V Los Angelesu so priredili glasovanje o tem, kateri državniki ima¬ jo najbolj hipnotične oči. Izglasovanih je bilo šest državnikov, na prvih dveh mestih pa sta Truman' in Stalin. Za Trumana pravijo glasovalci, da ima oči, ki se smejejo. Stalin pa ima oči polne krutosti. AVSTRIJA. — Avstrijski petrolejski vrelci so v Zistersdorfu. Seveda jih se¬ daj izčrpavajo samo sovjeti. Todsy v so¬ boto 19. februarja so ti vrelci začeli go¬ reti in so goreli več dni. Vzrok požara je najbrž sabotaža. AVSTRIJA. — Pred kratkim je prišlo v Avstrijo 60.000 avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so bili v ujetništvu v Ru¬ siji. Vsa poročila! pravijo, da so ti vojni ujetniki sedaj najhujši agitatorji proti komunizmu. HAITI. — Tukaj se širijo govorice, da mislijo čete dominikanske' republike vdreti v Haiti. Dominikanska vlada zbi¬ ra čete vzdolž meje Haitija. USA. — Tukaj se v krogih, ki so blizu UNO vztrajno širijo govorice, da bo Sovjetska zveza še letos izstopila iz UNO; isto bi storile nekatere druge države, ki so pod sovjetskim nadzor¬ stvom. KRONIKA i NICARAGUA. — Med Nikaraguo in Costarico bo podpisana pogodba, ki od¬ pravlja razne sporne zadeve, ki so na¬ stale med obema državama v zadnjih mesecih. USA. •—j Ameriški veleposlanik v Ar¬ gentini, Bruce, je prispel v' Washing- ton, da poroča Trumanu o svojem delu. Po svojem prihodu je podal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da popolnoma odobrava vse sklepe novega gospodar¬ skega sveta v Argentini. IRSKA. — Irska vlada je sklenila, da Irska ne bo pristopila k Atlantski pogodbi. BOLGARIJA. — V Bolgariji so ko¬ munistične oblasti aretirale 15 protes¬ tantskih pastorjev. Dolže jih, da so vo¬ hunili za Ameriko in Anglijo. Kmalu bodo vse aretirane postavili pred sodiš-' če. Ameriška vlada je po diplomatski poti zaprosila, da bi smela k razpravi poslati svojega opazovalca. IZRAEL. — Izraelska vlada je naro¬ čila v Angliji večjo količino denarja za svojo novo državo. Novi izraelski de¬ nar bo nosil starodavne židovske zna¬ ke, kakor jih je nosil pred 2000 leti. ITALIJA. — Italijo je zadnje dni zo¬ pet zajel val stavk. Komunistični sin¬ dikati oklicujejo stavke zlasti v Siciliji in v okolici Rima. USA. — Mednarodna žitna konferen¬ ca še traja, toda Argentina se je umak¬ nila iz konference in bo poslej sodelo¬ vala samo kot opazovalka. Argentin¬ ski zastopnik Scarpini je izjavil, da Ar¬ gentina ne more sprejeti sklepov kon¬ ference o ceni za pšenico. Časnikarji so argentinskega delegata vprašali, ali po¬ meni ta umik Argentine s konference, da bo Argentina nadaljevala Mirando- vo politiko, je Scarpini odgovoril: “Ne”. ITALIJA. — Brezposelnost v Italiji zelo narašča. V januarju je bilo v Ita¬ liji 2,161.271 brezposelnih. KITAJSKA. — Predsednik kitajske vlade Sun Fo je sporočil začasnemu predsedniku republike, da bi rad odšel na “počitnice”. Tako izražanje pomeni v kitajščini, da želi, da naj predsednik države sprejme na znanje njegovo os tavko. USA. — V Karibskem morju bodo ameriške pomorske, letalske in kopne sile izvedle največje manevre, kar jih pomni ameriška zgodovina. Pri teh ma¬ nevrih bodo sodelovali tudi oddelki ka¬ nadske vojske. Manevri so se že začeli. Raztezovali se bodo dejansko na ves mehiški zaliv. KANADA. — Listi poročajo, da ame¬ riške in kanadske letalske sile izvajajo v severnem delu Grenlandije manevre z najnovejšimi orožji; vse pa zavito v največjo tajnost. Povdarjajo, da bodo tokrat že preizkusili prve “plavajoče otoke” v zraku. Tudi z letali brez po¬ sadke bodo prve vaje. KITAJSKA. — Med nacionalisti in komunisti se bodo začela pogajanja za mir. En del mirovne konference bo pri Maoceju, ki je vodja komunistov, drugi del pa pri nacionalistih v Nankingu, kjer je sedež nacionalistov. MIR V PALESTINI Na otoku Rodosu so trajala že več tednov pogajanja za premirje med Iz¬ raelom in Egiptom. Sedaj so se ta po¬ gajanja uspešno zaključila in bo pogod¬ ba o premirju vsak hip podpisana. Takoj nato bosta obe državi imenovali mirov¬ ni delegaciji, ki bosta dokončno uredili mejo med Izraelom in Egiptom ter pri¬ pravili mirovno pogodbo. . New York 23. febr. Včeraj so se tu¬ kaj vršile velike demonstracije proti ob¬ sodbi kardinala Mindszentyja in proti pregajanju Cerkve na Madžarskem. Po — Pogajanja za novo trgovinsko po¬ godbo med Argentino ih Anglijo so se začela te dni v Buenos Airesu. Argen¬ tinska vlada je imenovala člane delega¬ cije, ki se bo pogajala z angleško. Dele¬ gaciji načeluje tajnik za gospodarstvo g. Arce. Gre za podaljšanje takozvanega “andeškega dogovora”, ki je bil podpi¬ san lansko leto. — Stavka grafikov še vedno traja in tiskarsko delavstvo v drugih mestih po vsej Argentini grozi izvesti dne 24. fe¬ bruarja splošno stavko kot znak soli¬ darnosti s tiskarniškim delavstvom v glavnem mestu. Začela se je propagan¬ da, da bi tudi drugi sindikati oklicali za dan 24. febr... splošno stavko, toda obla¬ sti so obvestile vse, da je tiste, ki va¬ bijo na tako stavko, treba smatrati za- hujskače. — Glavna delavska zveza pa je imenovala interventorja v tiskarnar- skem sindikatu, ki naj dovede do konca- vsa pogajanja za novo delovno pogodbo in spet uredi razmere v sindikatu sa¬ mem. — Vseameriški turistični kongres, ni zaseda letos v Argentini, je iz prestol¬ nice prenesel svoje delo v San Carlos de Bariloche. Na eni izmed sej je bilo sklenjeno slaviti 1. marec vsako leto kot “dan turizma”. —i Predsednik španske republike pred izbruhom revolucije v Španiji, dr. Al- **Ali J«* to BMogoče?” Cordoba, 15. februarja. Titovski “Slovenski Glas” iz Buenos Airesa, je v številki od 29. januarja t. 1. prinesel pod gornjim naslovom sila šaljivo ter komunističnemu stilu in oku¬ su zelo odgovarjajoče “poročilo” o slo¬ venskem življu v Cordobi. Ker na ža¬ lost nimamo dovolj prostora, da bi slo¬ vensko javnost pozabavili s priobčitvijo celotnega članka, zato navajamo našim bralcem le poglavitne točke tega “izvir¬ nega” poročila. Ko “člankar” izlije ves svoj gnev na novodošle Slovence, označujoč jih po znani komunistični terminologiji za “iz¬ dajalce naroda in domovine”, se spravi posebej še nad peščico beguncev, ki so prišli v Cordobo, ter jih za dobrodošlico prav po bratsko počasti s priimkom “propalice”. Nato še pove znano “res¬ nico”, da smo vsi skupaj “ustaši in čet¬ niki”, pa takoj zatem iznajde olajšujočo, okoliščino ter pravi, da so mnogi le “za¬ slepljeni od lažipropagande”! Tem “propalicam”, pravi v nadalje¬ vanju, da je, uspelo “spraviti na limani¬ ce” celo nekatere staronaseljence in to še po vrhu voditelje tukajšnjega druš¬ tva “Edinost”. To vse pa na osnovi ku¬ poprodajne pogodbe, kajti člankar trdi, da so se ti društveni voditelji “propa¬ licam” enostavno prodali. (Na žalost poročilo ne navaja kupne cene!) Ker pa ni zadostovalo napasti samo moških, je člankar po znani komunistični metodi napadel tudi soproge in ostalo sorod- mestu je v sprevodu korakalo nad 10 tisoč oseb; opravile so ves pohod v po¬ polnem redu, dasi je bilo vreme zelo slabo. MANEVRI V TURČIJI Ankara 23. febr. Vse turške vojnd si¬ le so začele te dni z velikimi manevri in sicer ob bosporski ožini. Trajali bodo več dni. ( RUSKI MARŠAL V VARŠAVI Varšava 23. febr. V Varšavo je prišel ruski maršal Rokosovski. Udeležil se bo slovesnosti v proslavo obletnice rdeče vojske. cala Zamora je- dne 18. februarja umrl v Buenos Airesu. Pokojni je bil ugleden pravnik ih je v svoji domovini' pripadal sredinski ljudski stranki. V Argentini je živel od leta 1942. — Posadka letala “Angel otrok” še biva v Argentini in obiskuje razne usta¬ nove in razna mesta, kjer prirejajo drz¬ nima letalcema velike in prisrčne spre¬ jeme. Namen obiska je nabrati čim več podpore za- italijanske invalidne otro ke, žrtve zadnje vojne. Oba letalca sta bila sprejeta tudi pri ge. Mariji Evi Duarte de Peron, ki je takoj nakazala zelo veliko podporo za te italijanske re¬ veže. — Obletnico bitke pri Salti so vsi voj¬ ni oddelki slovesno proslavili v nedeljo dne 20. in v pondeljek dne 21. februarja. — Požar je izbruhnil v gledališču “Cervantes” v Buenos Airesu. To gle-* dališče; je vodilno za predstave v prozi. Požar so hitro zadušili in ni napravil velike škode. — Opozarjamo naše čitatelje, da sto¬ pi s 1. marcem v veljavo nova poštna tarifa, tako v notranjem kakor tudi zu¬ nanjem prometu. Ob času, ko to pišemo, poštni uradi, še niso mogli dati podrob¬ nih podatkov o novih tarifah. ZatoV sve¬ tujemo, da vsakdo, predno odda pošilj¬ ko na pošto, po 1. marcu osebno odda na bližnjem poštnem uradu. stvo zgoraj omenjenih oseb. Člankar se tudi imenoma dotakne dveh tukajšnjih zavednih Slovencev, France- tiča in Jazbeca, ki da sta edina krivca težkega greha, da se je namreč del ne¬ davnega novomašniškega slavlja vršil v društvenem domu. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je ta odločitev pad¬ la na seji društvenega odbora in je za¬ torej edinole ta odbor “kriv” tega straš¬ nega greha. (Nad ta odbor naj se torej spusti gnev “generalmajorja” iz Bue¬ nos Airesa!) Zanimivo pa je kako to “poročilo” priznava, da se tukajšnji Slovenci odmi¬ kajo od društva “Edinost”. Radi tega člankar na koncu pozove vse Slovence, naj vendar ostanejo še nadalje zvesti (kajti sicer si bodo razdelili vso tukaj¬ šnjo titovsko zapuščino kominformisti in — antikomunistični begunci!) Kot skromen komentar naj še ome¬ nimo, da “poročilo” odlikuje slovenšči¬ na, ki bi jo Levstik in Cankar prav go¬ tovo podala za zgled kako pravi Slo¬ venec ne sme pisati. Za konec pa še to: Ta umotvor je izšel pod naslovom “Ali je to mogoče?”. Res si ni mogel člankar izbrati bolj pri¬ mernega naslova in vsi, ki so “članek” prebrali, so se za tem gotovo vprašali: ali je to mogoče, da je Slovenec kaj ta¬ kega napisal! Kako potuje Tito. — Tito mora vča¬ sih vendarle potovati z vlakom, dasi se navadno drži bolj svojih utrdb, ki ga ščitijo na Dedinju. Ko je pred kratkim potoval na hrvaško Primorje, je bil za šest ur ustavljen ves železniški promet. Tri ure pred prihodom in tri ure po odhodu njegovega posebnega vlaka ne sme voziti noben drug vlak. Najprej privozi na postajo dolg oklepni vlak, nato drug oklepni vlak s Titovimi pri¬ bočniki, nato pa Tito v svojem “dvor¬ nem” vlaku. Petrič Gabrijel, župnik v Gorjah pri Bledu, bo moral zapustiti svojo faro. Tako so odločili titovci in ne ordiniariat, ki je za take zadeve edino merodajen. Župnik je bil že dolgo časa trn v peti titovcem zaradi svojih pridig in vzga¬ janja otrok. Štev. 8. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Kako se boji Kardelj. — Komunistič¬ ni veljaki v Jugoslaviji se silno boje atentatov. V Kardeljevi vili pa je pred nekaj tedni bilo treba izvesti nekaj po¬ pravil v električni napeljavi. Poklicali so v Kardeljevo vilo na Dedinju pri Beo¬ gradu dva obrtnika, ki naj opravita to delo. Predno sta ta dva prišla v vilo, sta šla skozi šest kontrol. Trikrat sta se morala celo popolnoma sleči. Ko sta na¬ to opravljala svoje delo, je zraven nju vedno stal agent Ozne. Biv. mariborski župan dr. Lipold ži¬ vi še v Mariboru. Kot njegova bivša kolega dr. Josip Leskovar in dr. Alojz Juvan je tudi on zaposlen kot uradnik v neki neznatni pisarni. Biv. notar Karol Gajšek je zaprt. So¬ dišče mu je prisodilo 27 mesecev zapo¬ ra. Dr. Ivo Šorli, notar in slov. pisatelj ne živi več v Mariboru. Preselil se je k svo¬ ji hčerki na Hrvaško. K Sv. Joštu hodijo sedaj k maši ver¬ niki iz štirih okoliških župnij, župnike pri Sv. Treh Kraljih, Pod lipo, v Horju¬ lu in L.učnah so namreč titovci zaprli. Petrič, Ribničan iz Strug, je imel v Gorjah lepo posestvo. Moral je pa oditi, ker je bil nasprotnik režima. Med zamenjan«, ki jih je Italija do¬ bila iz titovine, sta tudi Kralj Aleš in Sirk Albin. V Gorico sta prišla 3. fe¬ bruarja t. 1. Po enodnevnem bivanju v it. zaporih, sta bila takoj izpuščena na svobodo. V Gornji Radgoni postavljajo zadruž¬ ni dom na mestu, kjer je prej stala Skerlečeva hiša. Tak dom postavljajo tudi v čresnjevcih ob cesti pri kovačni¬ ci. V gornjeradgonski grad so iz Ljublja¬ ne pripeljali več sto starcev in invali¬ dov. Slovenski akademski klub v Gorici je imel 16. januarja svojo prvo akademijo. BEG V Titov komunistični režim uničil slovenske kmetije Najdalj e se je komunističnemu pritisku upiral kmet na deželi. Re¬ žim ga ni mogel dobiti z nobeno propagando. Naši očanci sp ostali zvesti izročilom svojih očetov. O stali so doma, obdelovali svoja po¬ lja, za titove komunistične nauke se niso dosti menili. Zahajali so v cerkve kot prej, doma opravljali verske dolžnosti kot prej in svoje ■otroke vzgajali v katoliškem duhu. Tito tudi s svojo Ozno ni doslti opravil. Ljudje na deželi so posta¬ li prav tako nezaupljivi do vseh, ki imajo kakršenkoli opravek s se¬ danjim režimom, kakor po mestih. Zato se je tito nadnje spravil z dav ki. Naložili so jim toliko davkov, do jih ni mogoče plačati z do¬ hodki kmetij. Tako so prišle na vrsto rubežni. Kmetom rubijo vse: krave, konje, svinje, teleta, vozove itd. Vse to ocenijo po uradnih ce¬ nah, samo, da je izkupiček čim manjši in da potem lahko zarubi¬ jo še več stvari. Davki so pa strahotno visoki. N. pr. kmet, ki je plačal pred vojno 3.000 dinarjev davkov, mora da¬ nes plačati 200.000 din. Zgodilo se je pa tudi to—-le: V nekem kraju je kmet plačal takoj vse davke, čez nekaj dni je prišla Ozna in je od njega, zahtevala pojasnila, od- Slovenije Spored je obsegu) recitacije, pevske toč¬ ke ter prizor “Kronanja Matija Gubca ’. Slovenska prosvetna matica v Trstu nadaljuje s prirejanjem kulturnih veče¬ rov. Na prvem let. večeru je bilo pre¬ davanje o zgodovinskem razvoju narod¬ nostnega stanja v Trsta. Pred tržaškim kazenskim sodiščem so bili obsojeni zaradi obrekovanja in gro¬ ženj vodilnim funkcionarjem Slovenske demokratske zveze titovci Dušan Hreš¬ čak, Babič Branko in Albin Godina. Hreščak in Babič bosta morala plačati 82.000 lir, Godina pa 72.000 lir odškod¬ nine. Vsi trije so obsojeni tudi na pla¬ čilo vseh sodnih stroškov, pristojbin sod-' be in na povračilo škode zasebnim strankam, ter na objavo razsodbe v “Primorskem dnevniku” in “Demokra¬ ciji”. Slov. prosvetna matica v Trstu je od¬ prla glasbeno in pevsko šolo. Kominformovci so v Trstu začeli iz¬ dajati proti titovskemu “Primorskemu dnevniku” svoj tednik “Delo”. Oba lista sta komunistična in se javno pestita med seboj s srpom in kladivom. Goriško Slovensko sirotišče je 9. ja¬ nuarja praznovalo petdesetletnico ob¬ stoja. V tem čas« je zavod storil izred¬ no mnogo dobrega za slov. mladino. Med titovskimi gozdnimi generali jih je bilo 11 nepismenih, 15 jih je pa kon¬ čalo nekaj razredov ljudske šole, ostali so se pa analfabetizma znebili v zadnjih letih. Ko je sovjetska vojaška misija za svoje častnike zahtevala plačo 40.000 di¬ narjev, medtem, ko so jih titovi imeli samo 20.000, so slednji skočili pokonci. Tako je prišlo do številnih fizičnih spo¬ padov med predstavniki obeh vojsk, kar je tudi po svoje pomagalo k sporu med Titom in kominformom. Pri Sv. Petru niže Maribora so titov¬ ci zaprli tam. župnika Zalarja. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah se ie SVOBODO kod ima denar. Iz tega je razvid¬ no, da tito v komunistični režim z odmero tako visokih davkov hoče doseči damo to, da bi vse kmete spravil na beraško palico, da bi iz njih napravil “proletarijat”, ki bi bil čisto odvisen od njegove milo¬ sti in bi potem moral slepo izvrše¬ vati njegova navodila. Kajti, kme tu, ki je takoj plačal tako visoko odmerjeni davek, so očitali „oderu- štvo, verižništvo, vojno dobičkar¬ stvo” ter so mu kot “ljudskemu škodljivcu” zaplenili vse premo¬ ženje. Kmetje nič ne prodajajo. Pri- njih dobe samo dobri znanci. Niko¬ mur pač ne zaupajo, ker smatrajo vsakega reznanega človeka za ova¬ duha. Večkrat se zgodi tudi to, da je na trgu v mestu .zadosti mesa Prodajajo ga najprej na nakazni¬ ce, posebno za težke delavce in po- stonoma dal je, tako, da dostikrat dobe meso tudi gospodinje. Lju¬ dje tedaj vedo, da so titovci pobra¬ li kmetom živino za neplačane davke... Krneli e sami nimajo zadosti hra¬ ne. Dostikrat si pritrgavaio od ust in skrivalo živila, da jih potem lahko prodajo na črno, da dobe vsai ne^aj dohodkov. Skoro v vsaki vasi grade s silo in naglico “zadružne” domove. Par¬ cele za te domove kmetom enostav- Slovenci v Buenos Aires, 23. februarja. PREDSTAVA “RAZVALINE ŽIVLJENJA” V CIUDADELI “Slovenski izseljeniški oder” v Ciu- dadeli je v tamošnji farni dvorani imel v nedeljo 20. febr. svoj prvi nastop s predstavo “Razvaline življenja” znane slovenske drame, v režiji g. Špeha. Preden pa so nastopili igralci, takoj po uvodnih zvokih “slovenskih godcev”, je nas presenetila poslanica ciudadelske- ga g. župnika gospoda Avguština, v ka¬ teri je pozdravil svoje goste Slovence s tako lepimi besedami, da jih vsaj nekaj od njih moramo ta ponoviti: “Moji ljubljeni farani Slovenci. Ta hiša je vaš dom. Zahajajte vanj čim pogosteje: tja gor v cerkev, da nahra¬ nite svoje duše; sem dol v to dvorano da osvežite svojega duha. Ostanite med seboj tesno povezani, ohranite prelepa izročila vaše plemenite domovine. Nikar ne dopustite, da bi vas premotil ma¬ terializem, ki se bohoti krog vas. Jezus in sv. Marija želita, da boste dober' kva- sin množici za zgled. Želim vam popoten uspeh; stojim vam ob strani in vas iz vsega srca blagoslavljam.” Kdo bi ne bil vesel teh lepih besed in te naklonjenosti slovenski skupini, ki se je prvič zbrala v njegovi cerkveni dvorani. G. župniku se tu v imenu vse slov. skupnosti v tem velemesta prav iz srca zahvaljujemo in se bomo z vese- večina staršev šoloobveznih otrok izja¬ vila za poučevanje verouka v šoli. Uči- telj-titovec je večino izjav vrgel v peč. Razjarjeni očetje so zahtevali ponovno glasovanje, na katerega je titov šolnik moral pristati. Taka je pač toli hvali- sana verska svoboda v titovini V okolici Velenja so titovi komunisti oskrunili več kapelic. V nekatere so streljali, v eno so pa postavili kar svo¬ jega svetnika-tita. no odvzemajo. Na te domove gle¬ dajo ljudje s teškimi občutki. Za¬ vedajo se, da bodo to samo komu¬ nistične šole za zastrupljanje na¬ roda in da so samo predpriprava za komunistične kolhoze. Med pravimi' kmeti ne najdete niti enega, ki bi bil za režim. Zanj So bili v začetku samo tisti, ki so od agrarne reforme dobili nekaj zemlje. Sedaj so že manj. navdu¬ šeni, ker se že zavedajo, da zem¬ lje ne bodo imeli več dolgo. Tudi njim jo bodo vzeli nazaj. Ponekod so to že storili. Posebno med vini¬ čarji so bili taki primeri. Vse kmete je komunistični re¬ žim proglasil za “reakcijo”, ki si ždi nazaj starih časbv. Tudi mladina je proti režimu Mladina, na katero se je titov komunistični režim vrgel z vso si¬ lo in propagando je ostala zdrava in je proti režimu .V srednji šoli računajo, da je v višjih razredih, ki štejejo okoli 40 učencev, za re¬ žim samo nekaj učencev. Tri do pet. Razred jim ne zaupa. Vsi osta¬ li so “reakcija”. Pojem ,,reakci¬ ja” je postal silovito moderen in privlačen. Tako kot svojčas ko-, komunizem. To paralelo je posta¬ vil ugleden slov. šolnik. Srednjih šol z nižjimi razredi so po vojni zelo veliko ustanovili. Vse študira. Šport se je zelo raz¬ vil. Vzrok je v tem, da imajo tisti, Argentini ljem posluževali njegove dobrohotnosti. Igro “Razvaline življenja” vsi pozna¬ mo: že tolikokrat je šla čez slovenske odre, da ne bomo ponavljali njene vse¬ bine, ne podajali kritike njene otipljive protialkoholne tendence. Vživetje v igro je že pripravila lepa slovenska pokraji¬ na 1. dejanja. To je bila res gorenjska vas čeprav so vrhovi gora bolj sličili Dolomitom. V tem okvirju se je vršila kmečka drama, ki je igralsko rastla v glavnih nosilcih iz dejanja v dejanje. To velja predvsem za Lenko, ki je bila v tragičnih momentih boljša kot v vese¬ lih, Najboljši karakterni tip — po mas¬ ki in besedi — je bjla potovka. Tudi pi¬ janec je bil dober, dasi mu je še nekaj manjkalo do izgrajenega tipa. Vsa režija se je izživela v realističnih dimenzijah ter je postavila pred nas ljudsko igro v popularnem smislu brez svojskih originalnih domislic. Med dejanji je odmore napolnjevala igra Slovanskih godcev, ki so pomogli k prijetni izmenjavi pogovora med no¬ vim srečanjem slovenskih prebivalcev Buenos Airesa, ki so napolnili prijazno dvorano. Prihod novih Slovencev. Za 3. marec je napovedan prihod v B«enos Aires ameriške vojaške prevozne ladje “Ge¬ neral Heinzelmann”, ki je nedavno od¬ plula iz Bremena ter vozi v Argentino več sto beguncev. Med njimi je tudi sku¬ pina Slovencev, ki je na prevoz v Ar¬ gentino čakala dalj časa v raznih nem¬ ških begunskih taboriščih. Dne 8. mar¬ ca bo pa prispela v Buenos Aires druga ameriška voj. prevozna ladja “General Bundy” teii bo iz Evrope tudi pripeljala same begunce. Tudi s to ladjo potaje v Argentino več Slovencev. Razmestitev Slovencev iz imigrantske¬ ga hotela. Od zadnjih dveh velikih transportov slovenskih beguncev, ki sta (Nadaljevanje na 4. strani) ki dosežejo kak uspeh, precej u- godnositi, tako, brezplačna potova¬ nja, pri športnih tekmah dobro hrano. Boljšo hrano dobe že tudi pri vajah. Mnogo je pa takih, ki goje šport samo za to, da pridejo v mednarodna moštva, da ob prili¬ ki lahko pobegnejo. Mladina ima občutek, da je zaprta v kletki, iz katere ne more nikamor. V tej luči je treba gledati tudi Velike manifestacije jugoslov. mla¬ dine v Pragi za Tita. To je bil iz¬ bruh proti Moskvi. Samo radi gole¬ ga škandala, ki je vsled tega v Pra¬ gi nastal. Mlajši so pa to stvar vzeli za šalo in so vpili za ,,hec”. Potencirano “reakcionarna” je v.aeučiliška mladina. Kot so bile nekoč univerze legalo komunizma, tako so danes zavetišča reakcije. Zanimiv dogodek se je zgodil oh priliki 70. letnice Župančiča, ki je na stara leta postal uradni pe¬ snik titovščine. Na predvečer mu je ndadina pomazala zidove »po¬ darjene” vile z blatom, drugi dan so mu pa poslali lepo opremljeno zbirko njegovih pesmi, ki, jih je svojčas spesnil kralju Aleksandru in Petru. Zanimiv je tudi pojav, da študen¬ tje nočejo končati študij, da jim ni treba na delo, posebno ne v Bo¬ sno ker zaslužijo z razrimi privat¬ nimi ded, r. p. tehniki z raznimi p^nravili mnogo več, kakor bi pa dobili v službi. ("Dalje v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 8. (Nadaljevanje s 3. strani) prispela v Argentino z ameriškima vo¬ jaškima prevoznima ladjama “General Bundy” in “Gen. Holbrook” jih je od skupnega števila nad 700 ostalo v imi¬ grantskem hotelu samo še kakih 150. Pa tudi ti bodo v prihodnjih dneh odšli iz hotela v različne smeri, kjer bodo ali so že našli stanovanje in dobili tudi de¬ lo. Od teh transportov jih je, kakor smo že poročali 42 odšlo v Mendozo, tri dru¬ žine so odšle v Misiones, 3 v Cordobo, nekaj ljudi je odšld v Rosario, ostali so se pa raztepli po provinci Buenos Aires in v ostale province. Od skupine, ki je še v hotelu se nekateri zanimajo za na¬ selitev v Bariloche. Smrtna nesreča. Pri prometni nesre¬ či, ki se je zgodila pred tremi tedni na križišču ulic Mendoza in Rauch, se je smrtno ponesrečil Slovenec Miro Hu- mer doma z Vipavskega. Pokojnik za¬ pušča v Argentini ženo in dve hčeri, od katerih se je ena pred kratkim poročila. Težko prizadeti družini naše iskreno so¬ žalje! Občni zbor Slovenske krajine. V ne¬ deljo, 20. februarja, je bil na Avellanedi redni občni zbor društva naših Prekmur¬ cev, ki niso klonili pred titovo komuni¬ stično propagando in so svoje društvo Slovensko krajino ohranili še nadalje samostojno. Ker na občnem zboru ni bi¬ lo posebnih točk, bo društvo Slovenska krajina še nadalje vodil dosedanji odbor z nalogo, naj se približa uresničenju načrta, da si postavi čimprej lastni dru¬ štveni dom. Občnega zbora se je udele¬ žil tudi g. Hladnik. Zemlja v Misijonih. Kdor ima željo postati lastnik večjega ali manjšega ko¬ sa zemlje v Misijonih naj 1 pride na Vic- tor Martinez 50 dne 1. marca (na pust¬ ni torek) ob 15. uri. Podrobnosti boste zvedeli na sestanku. Cena za ha je 02 pesov. IRO, Mednarodna organizacija za po¬ moč beguncem, opozarja Slovence, da imajo pravico do 10 dolarske podpore samo tisti, ki so prišli sem po 1. novem¬ bru. Oni, ki so prišli prej, pa niso za¬ prosili za izplačilo te podpore pred 1. februarjem, ne dobe sedaj več podpore. Rojakom v Rosario, Cordoba, Cruz del Eje, Parana in Santa Fe se č. g.v Hlad¬ nik iskreno zahvaljuje za ljubezniv spre¬ jem ob priliki njegovega obiska. Iz po¬ tovanja se je vrnil v soboto 19. febru¬ arja. OSEBNE NOVICE Poroki. V cerkvi San Isidro sta se 29. januarja t. 1. poročila slovenska para: Rajmund Maurič iz Medane in Matilda Markočič ter Alojz Simčič iz Fojane in Cecilija Markočič. Nevesti sta sestri iz Fojane v Brdih. Po poroki so novopo- ročenci odšli v Rosario, kjer imata že¬ nina stanovanje. Čestitamo! t Prinčič Jožef, V Parana je 4. no¬ vembra lanskega leta dokončal svojo zemsko pot Jožef Prinčič, ki je dočakal starost 60 let. Pokojnik je prišel v Ame¬ riko 1912 leta iz Cerovega v Brdih. Tik pred vojno se je vrnil domov, po vojni je pa zopet prišel nazaj in je živel do svoje smrti v Parana, kjer zapušča ženo in več sinov in hčera, ki so pa že vsi odrasli. f Marjeta Petkovšek. V Rovtah je 22. januarja umrla vzgledna slovenska ma¬ ti Marjeta Petkovšek. Pokojnica je do¬ živela visoko starost 80 let. V življenju je bila večkrat težko preizkušena, po¬ sebno v zadnjih letih med državljansko vojno, ki so jo sprožili komunisti. Ti so ji tudi ubili enega sina, z drugim bi pa bili storili isto, ce/ se mu ne bi bilo po¬ srečilo uiti že iz množičnega groba. Po¬ kojnica zapušča doma 2 hčeri, sinova Tone in France pa živita v Argentini. t Marija Rudež. V Kobjeglavi na Kra¬ su je 11 decembra 1948 mirno v Gospo¬ du zaspala 74. letna Marija Rudež. Krš¬ čanska' mati je imela 11 otrok, od kate¬ rih jih živi še 6. Doma 4, v Argentini pa dva in sicer Jožefa Alojzija por. z Amadeom Pavoni in pa Justina Danica por. z Francetom Jerič. t Frančiška Bandelj. Po hudem trp¬ ljenju je 2. januarja t. 1. preminula v Kobjeglavi na Krasu 79 let stara Fran¬ čiška Bandelj, vdova po Avguštinu Je¬ rič. Pokojnica je bila vzorna krščanska mati deseterih otrok, od katerih pa ži¬ vita samo še dva. Sin Alojz živi doma, v Argentini pa sin Franc, ki je poročen z Justino Rudež. t Kristina Podberšič. V Cerovem v Brdih je za vedno zatisnila oči Kristina Podberšič por. Srebrnič, stara 83 let. V Argentini zapušča hčer Celestino por. Peršolja ter sinove Atilia, Janeza, Kar¬ la in Antona, ki žive vsi v Parana. Ma¬ ša za pokojno je bila 4. februarja v Pa¬ rana ob lepi udeležbi rojakov. Daroval jo je g. Hladnik ob obisku rojakom. Vsi pokojni naj se spočijejo v Bogu, preos¬ talim pa naše iskreno sožalje! OPOZORILO. Mihael Ferjančič, ki je bil v taborišču Jesi v Italiji, naj javi svoj naslov Petru Kovačiču, General De- livery, Lethbridge, Alta, Canada. DRUŠTVO SLOVENCEV ima v pro¬ daji slovensko-španski učbenik za ceno 8 pesov. Ker je naklada omejena, pohi¬ tite z nakupom. Mendoza, 15. februarja. Pretekli pondeljek sem obiskal našo družino, ki je zaposlena pri tvrdki Or- fila. Je to tovarna za konzerviranje sad¬ ja in ima sama obsežne sadonosnike in vinograde. Avtobusna zveza z Mendozo je kar ugodna. Lahko prideš tja z dveh strani: Skozi Junin ali skozi Palmiro. Vožnje je približno poldrugo uro. Vsa okolica ti daje vtis, da se voziš skozi en sam samcat vinograd, pomešan s sadnim drevjem. Avto te vozi po širokih cestah, ki so obdane z gosto in široko razraslim drevjem, da nudi v pekočem soncu prijeten hlad in zadostno senco. Obakrat, ko sem obiskal tamkaj naše ljudi, sem se zglasil pri oskrbniku po¬ leg tovarne. Zelo prijazen, nasmejan do¬ mačin. Koi sem povedal, čemu prihajam, ni bilo treba dolgo čakati in že sva se¬ dela v jeepu, ki naju je peljal kakih 5 km proč po cesti proti Juninu. Med vožnjo sva govorila o naših ljudeh. Pri¬ jetno zavest in topel občutek imaš, ko slišiš, da tujec hvali delavnost našega človeka. Ustavila sva pred novo, zida¬ no hišo, ki bi smela mirno in brez sra¬ mu stati tudi v mestu. Iz pogovora z najstarejša hčerko sem povzel, da so vsi kar zadovoljni. Sta¬ novanje imajo zastonj; vode v začetku čiste ni bilo, zdaj pa imajo vodnjak s filtrom in kar gre. Kruh si peko doma, za hišo je znana argentinska krušna peč. Kar potrebujejo živeža za nakup, pride deloma z vozom mimo, tudi mesar se vozi od hiše do hiše, nedaleč proč je pa tudi trgovina. Mimo vozi večkrat dnev¬ no tudi avtobus, ki ima preko Junina zvezo z Mendozo. Odrasli delajo po' potrebi v sadovnja¬ kih, na polju, v vinogradih. Delazmožni otroci dobe polovični dnevni zaslužek, oče pa dnevno 9 pesov. Sadja je razum¬ ljivo na razpolago po želji, nekaj pa tudi po zelo nizki ceni. Vsak začetek je seveda težak, a sedaj se že vžjvljajo in se tudi s sosednjimi domačini dobro ra¬ zumejo. “Ne znamo še dosti govoriti, pa se vseeno, zlasti otroci, kar spora¬ zumemo”, je dejala starejša hči. Pri¬ hodnji mesec bo oskrbnik sam poslal dva otroka na 8 mesečni tečaj, da se pri- uče jeziku. Čez dobro uro je oskrbnik spet prišel z avtom pome in me zapeljal do šefa. Priporočil sem mu še naše ljudi za spre¬ jem. In mi je odločno zadovoljen dejal, da v hišo k tej družini prav rad vzame še morebiti dve drugi, ker je še praznih prostorov. Biti pa morajo kmetske dru¬ žine z nekaj odraslimi otroki, ki so tudi že zmožni lažjega dela. Prostora bi bilo za kaki dve družini, skupno do 12 ali 15 oseb. Želi si tako pridnih in zadovoljnih ljudi, kot sta že ti dve (druga naša dru¬ žina živi namreč tudi tam), ki; bi hoteli ostati več časa pri njem in ne le samo za sezonsko delo ob trgatvi. Pa še eno bi rad povedal. V sosed¬ njem Juninu, kjer imajo cerkev, je zelo dober in prijazen župnik, ki naše ljudi pozdravlja s slovenskim “Dober dan” in “Zbogom”, kar človeku v novem kraju pač dobro de. Tudi sicer je gospod zelo prijazen in kadar se vozi mimo z vo¬ zom, rad vzame tega ali onega k sebi na voz. Življenski pogoji v neposredni soseš¬ čini naših ljudi, ki so se že nekoliko vži¬ veli v nove razmere, so torej zelo ugod¬ ni. Seveda pa kar na mehko koj začet¬ ka ne bo nikomur postlano. Tega se mora pa vsakdo zavedati. ) Cordoba, 15. februarja. Ob priliki sv. maše 13. februarja v kapeli pri sestrah Klaverjeve družbe, 27 de Abril 150, smo se Slovenci kar do¬ bro postavili s svojim pevskim zborč¬ kom in smo zapeli nekaj najlepših naših cerkvenih pesmi. 20. marca bo v isti ka¬ peli zopet sv. maša in sicer ob 9. uri, h kateri že danes vabimo vse Slovence. Sveto mašo bo imel č. g. Polde Kavčič. SLOVENCI 1*0 SVETIT BRASIL Claudio, januarja meseca. Že več mesecev nimam prilike go¬ voriti s kakšnim našim človekom. Zato pa sem tolika bolj hvaležen prijateljem, ki se me tu in tam s kakšnim pismom spomnijo in mi od časa do časa povedo, kaj je novega po svetu. In če mi verja¬ mete ali ne, s podobnim občutkom vza¬ mem v roke tudi ta-le naš časopis,, ka¬ dar ga dobim. Veste, vse drugače zdaj beremo kaj našega kot smo včasih do¬ ma brali naše časopise. Vse nekaj bolj intimnega, bolj prisrčnega, nekaj veli¬ ko bolj cenjenega je zdaj postal naš ča¬ sopis. Bog naj močno blagoslovi ljudi, ki so prišli na to misel in zbrali — go¬ tovo ne brez žrtev in odpovedi — svoje moči, da so začeli izdajati ta časopis, ki nam je v tujini še veliko, veliko potreb- nejši, kot nam je včasih doma bil. Bog daj tudi še izpopolniti ga kolikor mo¬ goče v vseh smereh. Sprejmite moj naj- prisrčnejši pozdrav! Enako pozdravljam vse ostale prijatelje in znance! L. V.-nt. Za Cankarjevo tridesetletnico smrti so izšle v Ljubljani tri nove knjige Can¬ karjeve korespondence. Gradivo je ure¬ dil in za tisk pripravil dr. Izidor Cankar. V vseučiliški knjižnici v Ljubljani je bila nedavno Cankarjeva razstava. Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. Anglija: navadna 2 funta, letalska 3 f. ZAVOJE S STARO IN NOVO OBLEKO ZA SLOVENIJO sprejemamo vsako nedeljo po sv. maši pred pisarno “Društva Slovencev” na Victor Martinez 50. Poleg tega pa jih bomo sprejemali tudi V ČETRTEK 3. MARCA cel dan pred isto pisarno. Izkoristite priliko, da prihranite čas s čakanjem na pošti. Prinesite svoje '.a- voje ta dva dneva na Cictor Martinez 50. Istotam sprejemamo tudi naročila za zavoje z živili — Oddaljeni iz Buenos Airesa nam pa pišite po cenike. POSREDOVALNICA “TRIGLAV”, CALLE A MONTE CHINGOLO 1947, Villa Dominico F. C. N. G. R. Avellaneda, Provincia Buenos Aires. (GRMSKA DRUŽINA NARTE VELIKONJA vabi vse slovenske rojake na dve polni uri veselja in smeha za pustno nedeljo 27. februarja 1949 ob petih zvečer v dvorano San Jose na calle Azcuenaga, kjer bo uprizorila komedijo v 3. dejanjih: Moliere "SCAPINOVE ZVIJAČE” v režiji g. Marjana Willemparta. Sodelujeta tudi naša priznana šaljivca Silvo in Rudi, s harmoniko pa brata Malgaj. Vstopnice po $ 4. —, 3.—, 2. — in 1. — v predprodaji v pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50. "ČASA K O V I ” OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita. Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od H.30 do 20. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A, 54-4644