771318 607007 primorski u¥p gp^irvoporf or o z. d.d. Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola JULIJ 2002 leto 9 številka 101 cena 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ -. — Izhaja 15. v mesecu= fC Banka Koper V PIRANU REŠUJEJO STARE POGODBE IN ZAPLETE Stran 5 SCT ne bo pozidal Fiese Piranska županja Vojka Štular in predsednik uprave družbe SCT Ivan Zidar (na fotografiji med slovesnostjo v predoru Kastelec) sta prejšnji teden sklenila dogovor o poravnavi sodnega spora glede Fiese. V skladu s tem dogovorom bo družba SCT umaknila odškodninski zahtevek, ki je po nekaterih podatkih znašal celo 5 milijard tolarjev. V zameno za umik tega zahtevka pa bo občina družbi SCT v naslednjih dveh letih v štirih obrokih izplačala 600 milijonov tolarjev za objekte, ki jih je SCT zgradil, občina pa uporabljala. To velja predvsem za vodni rezervoar pod Valeto, cesto v Fieso in nekatere druge dele infrastrukture. SCT bo tako dobil povrnjene tiste stroške, ki jih je dejansko imel, občina pa bo plačala tisto, kar je dejansko prevzela in uporablja. Drugi, za Pirančane morda še bolj pomemben, del dogovora pa je v tem, daje SCT pripravljen sprejeti denarno odškodnino in ne zahteva zemlje v Fiesi, o kateri bo občina zdaj lahko odločala sama. »Z dogovori z družbama Drogo in SCT nam je dokončno uspelo rešiti tiste najtežje zaplete iz preteklosti, tako da se končno lahko v celoti posvetimo prihodnosti naše občine. Še ta mesec bomo prevzeli v posest stari hotel Palače in z javnim razpisom poiskali novega, resnega upravljalen. Potem bomo odprli novo ribarnico v Piranu in si šele nato vzeli nekaj oddiha. Takoj jeseni bomo namreč že začeli z gradnjo prve piranske garažne hiše in z gradnjo zadnje faze cesto v obrtno cono,« je za Primorski utrip povedala zadovoljna županja. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Nova poslovalnica v Izoli Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljane, Divizija Primorala, Podružnica Koper odpira novo poslovalnico na Trgu republike 3 v Izol. Slovesna otvoritev bo v četrtek, 18. julija ob 13.00 uri V sodobno opretrtjerth prostorih bomo komitentom i veseljem ponudit številne bančne storitve naše banke Telefon: 66 X 600 URNIK 8.30-13.00 15.30-17.00 Nov stadion Marine Portorož Po otvoritvi novega sodobnega večnamenskega športnega stadiona Športno rekreacijskega centra Marine Portorož d.d. si bodo povabljeni gostje lahko ogledali otvoritveni teniški dvoboj FED CUP med reprezentancama Ukrajine in Slovenije. FOTO. FK-Primorski utrip. Koper ne potrebuje prisilnega upravitelja Odločitev DZ RS, glede spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi in s tem izvedbi lokalnih volitev letos tudi v Mestni občini Koper, torej eno leto pred iztekom mandata, sta 31. maja na novinarski konferenci v Kopru komentirala,, poslanec DZ RS Aurelio Juri in predsednik Območne organizacije ZLSD Koper Darko Kavre. Svojo izjavo o zamotanem koprskem volilnem vozlu je dal tudi župan Dino Pucer, ki bo zagotovo ponovno kandidiral. Epilog: Letos ne bo drobitve Mestne občine Koper na več občin, ne bo prisilnega upravitelja, bodo pa zagotovo prave lokalne volitve in to predvidoma na nedeljski dan, 10. novembra 2002. Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 Celestina Krajcar Podprla bom svojega sina! V izolski občini seveda še ni uradne volilne kampanje, kar pa ne pomeni, da se po ulicah in kavarnah že ne govori kdo vse bi na letošnjih lokalnih volitvah poskušal premagati sedanjo priljubljeno županjo Bredo Pečan, ki bo zagotovo ponovno kandidirala. »Sama ne mislim kandidirati za županjo, bom pa podprla svojega sina Egidia (lastnik gostišča Istra) in prepričana sem, da bo na volitvah za župana Izole zmagal«, nam je zaupala Celestina Krajcar, ki jo _ Izdani kar dobro poznajo kot odlično branjevko in nekdanjo kandidatko za županjo. SEZONSKO ZNIZAN. gina ibt?v y\i od 15.7.2002 SKE OBUTVE v novem delu TPC Lucija do 5.8.2002 Obutev Gina, Prinčič Gina s.p., Trgovina na drobno z obutvijo in usnjenimi izdelki, Obala 114, Lucija 6320 Portorož Gostišče Park Trattoria*Gasthaus*lnn PORTOROŽ Senčna pot 2, 6320 Portorož, tel.: 00386 05 674 09 50, fax: 674 09 51 Mmo nk in mm jedi pd MO Poseben prostor za zaključne skupine * OBLETNICE * POROKE * ROJSTNI DNEVI * DRUGA PRILOŽNOSTNA SREČANJA Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-22.00 S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11 OBALA V MALEM immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 O |[ O) 'za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & stran 2 Julij 2002 V Sloveniji zaskrbljenost zaradi dogajanj v zamejstvu Slovenija pričakuje od Italije dosledno izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino in spoštovanje mednarodnih pogodb. Na ozemlju Slovenije, kjer prebiva italijanska manjšina ( v večjem delu Izola, Koper, Piran) so vsi osebni dokumenti tamkajšnjih prebivalcev dvojezični, zagotovljena mesta v občinski in republiških organih, da ne omenjamo drugih samoumevno priznanih pravic in ugodnosti italijanski manjšini v naši državi. V Italiji pa že od nekdaj, kot da se Slovencev bojijo? Minister za zunanje zadeve republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel je 1. 7. 2002 v Ljubljani sprejel predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji Rudija Pavšiča in Sergija Pahorja ter odvetnike, ki so vodili postopek pred deželnim upravnim sodiščem - Andreja Berdona, Damijana Terpina ter Petra Močnika. Govorili so o nedavni odločitvi Deželnega upravnega sodišča Furlanije Julijske krajine, ki je zavrnilo pritožbo v zvezi z odlokom italijanskega notranjega ministra Claudia Scajole (ta je že odstopil, vendar ne iz teh razlogov), ki ukinja obvezne dvojezične osebne izkaznice v štirih občinah. Pogovora so se udeležili tudi državni sekretar dr. Iztok Simoniti, veleposlanik RS v Rimu Vojko Volk ter generalna konzulka RS v Trstu, Jadranka Šturm Kocjan. Minister je izrazil zaskrbljenost zaradi odločitve deželnega upravnega sodišča, saj omenjeni odlok, ki s to odločitvijo ponovno stopi v veljavo, pomeni zniževanje pridobljenih pravic manjšine, obenem pa razsodba odreka možnost pritožbe pripadnikom manjšine v primeru kršitev zagotovljenih pravic. Izražena je bila tudi zaskrbljenost zaradi drugih poskusov zniževanja pravic manjšine, kot je nedavna odstranitev dvojezičnih napisov v Devinsko -Nabrežinski občini. Slovenija pričakuje dosledno izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino in spoštovanje mednarodnih pogodb, je dejal minister. Srečanje izolskih gospodarstvenikov Kakšne so prednosti Izole v gospodarskem razvoju danes, po že tako vidnih uspehih, je bila osrednja tema pogovorov gospodarstvenikov izolske občine, ki so se na povabilo županje Brede Pečan 10. julija 2002 srečali na Belvederju. Občina Izola se v zadnjih nekaj letih razvija s pospešenimi koraki, vedno večje novih dejavnosti, prihajajo nova podjetja, turizem galopira, prireditev je kar veliko, s prihodom Droge pa seje občutno povečal tudi bruto dmžbeni proizvod. So kajpak tudi težave, zlasti na področju zaposlovanja. Gospodarstveniki, med katerimi so bili tudi Dario Radešič (Banka Koper), Lučana Krmac, namestnica direktorja Podmžnice NLB v Kopm, Branko Simonovič, direktor Hotela Delfin ZDUS Izola, predstavnica Portinga Izola, direktor Hotela Belveder, direktor Hotelov Simonov zaliv Rajko Rešek, predsednik OOZ Izola Janko Paliska, predstavnik Finorja, direktor družbe Istrabenz Plini Sermin ter še nekateri drugi predstavniki izolskega gospodarstva. Nismo pa opazili predstavnika Droge, Marinvesta, Ladjedelnice in Delamarisa. Županja Občine Izola Breda Pečan je uvodoma povzela nekaj dosežkov, ki so v zadnjem letu zaznamovali razvoj občine in omenila tudi nekaj načrtov. »Vse hotelske hiše so precej denarja vložile v obnovo in razširitev zmogljivosti. Zlasti je treba omeniti Hotel Delfin, kjer so pred nedavnim odprli tudi nov zunanji bazen (uporabno dovoljenje so dobili 9. 7. 2002). Na razširitev zmogljivosti se pripravljajo tudi na Belvederju, v Hotelih Simonov zaliv bodo spremenili urbanistični načrt, v mestu pa naj bi uvedli tudi plinovod. Kot pomembno naložbo je navedla kanalizacijski vod med Koprom in Izolo ter čistilno napravo, ki bo financirana iz programa ISPA (EU). Ta naložba pomeni velik korak k čistejšemu morju, saj bo 95 % odplak v Izoli odtekalo v naravo očiščenih. Izola je dosegla največji uspeh prav na področju turizma, precej pa seje zmanjšala tudi stopnja brezposelnosti. Taje v letu 1993 znašala neverjetnih 24 %, danes pa le še 13,1 %, s čimer pa se kljub temu ne kaže preveč hvaliti. Tako imenovana dolgotrajna brezposelnost znaša nekaj čez 50%. Vzroke relativno nizke izobrazbene strukture je treba iskati tudi v predhodni usmerjeni (socialni) gradnji stanovanj v Livadah. Jože Černelič: »Nezaposlenost vztrajno pada predvsem na račun turizma in drobnega gospodarstva. Droga je v Izolo pripeljala tudi svoje zaposlene in ni prispevala toliko k novim zaposlitvam.« Dario Radešič: »Pogovoriti bi se bilo treba kateri so tisti vzvodi, ki bodo omogočili napredek in nadaljnji razvoj Izole. Mislim daje prvi vzvod denar (tega imamo v bankah dovolj), ne gre pa zanemariti potrebe po znanju. Mislim, da bi morali gospodarstveniki Izole stopiti skupaj, pripraviti projekt financiranja in izgradnje (na primer obrtne cone).« Alojz Pečan: »Občinski svet Občine Izola je lani sprejel usmeritev, da bo (konkretno za turizem) uporabljal Agendo 21. V okviru Regionalne razvojne agencije se uresničuje tudi projekt čezmejnega sodelovanja. Izjemno pomembno se mi zdi večje sodelovanje (partnerstvo) zasebnega in javnega sektorja.« Janko Paliska: »Zaposlenost v obrtni dejavnosti se ne povečuje Ne moremo pričakovati čudežev. Zadnja štiri leta tudi stagnira članstvo v OOZ.« Branko Simonovič: »Napredek Občine Izole, ki je vse bolj urejena, se vsekakor vidi skozi turizem, spremenila pa seje tudi miselnost prebivalcev. V ožjem prostoru Izole ne prevladuje več toliko industrija. Več bi morali napraviti na področju starega mestnega jedra. Vprašal bi tudi predstavnika banke, kdaj se bodo naše banke (glede cene kredita) začele obnašati tako kot banke na zahodu. Vprašam se, kako lahko samostojni podjetnik na začetku svoje poti pride do posojila?« 4. rojstni dan Mercator centra Koper 14. julija 1998 se je za trgovsko ponudbo na Slovenski obali začel nov dan. Predsednik republike Milan Kučan, predsednik Poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič, tedanja županja MO Koper Irena Fister in direktor Mercator-Degro Boris Požar so svečano prerezali trak enega največjih nakupovalnih centrov na Obali, ki je zrasel na 7.700 m2 površine, ponuja več kot 30.000 različnih izdelkov, naložba pa je takrat veljala okrog 4 milijarde SIT. Nekaj časa je hipermarket kot mu tudi radi rečejo, živel svoj tržni mir in dosegal naravnost stopničaste rezultate, potem pa so se v konkurenčni boj za nove kupce na Obali postavili Tuš, Supernova (10.700 m2 bruto površine) s svojim Intersparom, Spar Slovenija, vendar vse kaže, da niso mogli zlomiti uglednega in cenovno še vedno zanimivega Mercator centra na Dolinski cesti v Kopru, ki te dni praznuje svoj 4. rojstni dan. Najboljši sosed gaje obeležil v soboto, 13. julija 2002 z razrezom torte velikanke - makete Mercator centra Koper v velikosti kar 14 m2, nagradnimi igrami in pogostitvami zvestih kupcev. Že dan prej je bil tudi finale v pašterijadi s pogostitvami in nagradnimi igrami, v soboto 20. in 27. julija ob 11. uri pa bodo tam ustvarjalne otroške delavnice. »Ku želiste pravo fešto, pridite na Šmarsko cesto«!, so zapisali v svojem reklamnem biltenu. Minister Rupel čestital Radu Racetu Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr.Dimitrij Rupel je 20.6.2002, poslal čestitke Radu Racetu, predsedniku paritetnega odbora za izvajanje Zakona o zaščiti slovenskih manjšin Furlaniji -Julijski krajini. V čestitki je minister dr.Rupel zapisal, da je z velikim zadovoljstvom sprejel vest, da je bil končno umeščen paritetni odbor in da je bil gospod Race na prvi seji izvoljen za predsednika tega odbora. Minister je poudaril, daje bil s tem gospodu Racetu zaupano odgovorno in pomembno delo vodenja organa, ki bo skrbel, da se določila zaščitnega zakona udejanjijo v praksi in se tako v čim večji meri uresničijo dolgoletne zahteve slovenske manjšine v Italiji. Slovencev še ni 2 milijona V primerjavi s popisom iz leta 1991 je število prebivalstva večje za 34.895, kar predstavlja le 1,8 odstotno rast. Kar 60 tisoč več žensk kot moških. Po prvih podatkih iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije, je v Sloveniji 1.948.250 prebivalcev (943.994 moških in 1.004.256 žensk), 688.733 gospodinjstev ter 775.131 stanovanj. Ob tako počasnem demografskem razvoju bo Slovencev 2 milijona šele leta 2012. Žensk je kar 60.262 več kot moških, ali statistično - na vsakega moškega pride 1,06 ženske. Po stari metodologiji popisa bi bilo v Sloveniji v primerjavi s popisom leta 1991 17.736 oziroma 0,9% manj prebivalcev. To pa zato, ker nekateri podatki Popisa iz leta 1991 niso več primerljivi s podatki iz Popisa 2002. Upoštevajoč primerljivo metodologijo pa seje število prebivalcev v enajstih letih povečalo za 34.895 oziroma za 1,8 %. Na svetu danes živi že 6,316 milijarde ljudi, na milijone ljudi je lačnih, povečujejo se razlike med revnimi in bogatimi, število prebivalcev najhitreje narašča v revnem delu sveta, v razvitem pa se zaradi stagnacije demografskega razvoja prebivalstvo stara. Mobitel v piranski Benečanki Občina Piran je dala družbi Mobitel v najem 40 kvadratnih metrov poslovnega prostora v Benečanki za mesečno najemnino 73.210,80 tolarja Najemnik bo v poslovnem prostoru imel izbrane predmete domačega izvora in promocijsko gradivo s poudarkom na piranskih solinah, krajinskega parka in zaledja. Koliko Slovencev zares proti NATO? Letos jeseni bo NATO sklepal o širitvi in o vabilu Sloveniji naj postane njegova članica. Glede na vse večje javne polemike in ugibanja, ali Slovenci zares podpiramo vključitev naše države v Severnoatlantsko vojaško-politično zavezništvo in ali je potreben referendum, na katerem bi svojo voljo ali prepričanje lahko tudi izkazali, je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Primorskemu utripu poslalo naslednje Sporočilo. Objavljamo povzetek. »Gre za pomemben dogodek in za prelomnico tako v Sloveniji kot v Severnoatlantskem zavezništvu. V zvezi s tem in v zvezi s sklepi naj višjih organov RS imajo naše državne ustanove, tudi Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), svoje naloge. Predvsem se moramo prijavljati za funkcioniranje v pogojih članstva, med drugim pa moramo informirati javnost o prednostih članstva, razlagati njegov pomen in seveda -kolikor je mogoče prepričljivo - zavračati zgrešene predstave o njem. V ta namen v MZZ spremljamo javne razprave o perspektivi Slovenije v NATO. Kot je znano, posamezne politične skupine in osebnosti nasprotujejo članstvu Slovenije v Natu. Pri tem jih nihče ne ovira, najmanj pa MZZ. Pač pa v MZZ dosledno zagovarjamo državno politiko in pojasnjujemo, zakaj je koristna. Seveda nimamo na voljo nobenih sredstev, ki bi kogarkoli prisilile k strinjanju z našo politiko. Nobenih seznamov drugače mislečih ne sestavljamo! V MZZ smo od vsega začetka sprejemali idejo o referendumu in demokratični dialog. Še predobro se spominjamo različnih partijskih indeksov in policijskih črnih list, na katere so nekoč postavljali zagovornike zahodne demokracije, tržnega gospodarstva, NATO, EU itn. Mnogi, ki so danes udeleženi pri vodenju slovenske države, so se že ne dolgo tega bojevali zoper partijske, policijske in medijske šikane. V zadnjem času mnogi napadajo MZZ, pri čemer ga celo primerjajo z represivnimi ustanovami nekdanje slovenske enostrankarske države. Pri teh napadih gre za poskuse spreminjanja naše politike, v konkretnem primeru za spreminjanje naše usmeritve evroatlantskim povezavam. V teh primerih ravnamo z argumenti; zakonito in demokratično. V nobenem primeru pa ne sprejemamo izenačevanja z nekdanjimi jugoslovanskimi represivnimi ustanovami. Kako dobra je bila je bila nekdanja SFR Jugoslavija, je mogoče videti na pogoriščih in v ekonomskih »dosežkih« drugih bivših jugoslovanskih republik. V zadnjem času si nekateri prizadevajo, da bi za nasprotovanje slovenskemu članstvu v NATO okrivili tiste, ki so se najbolj nedvoumno opredelili za NATO. Nekateri skušajo svoje dosedanje nasprotovanje prikazati v novi luči in igrajo dvojno igro. Zanikajo, da bi kdajkoli nasprotovali Natu, zato jih motijo vsi, ki imajo dober spomin. V MZZ si ne lastimo zadnje besede. Taje zapisana kvečjemu v zakonih in je last volivcev ljudstva«, je MZZ med drugim zapisalo v sporočilu. O predvideni vključitvi Slovenije v NATO se pojavljajo predvsem naslednja vprašanja: Alije s tem zagotovljena Sloveniji popolna varnost, kdo bi lahko bil napadalec, koliko nas bo stalo članstvo, ali bodo v naši republiki vojaške baze z ograjami, ali bodo naši fantje za interese Američanov umirali na tujih tleh, je članstvo v EU povezano (pogojeno) s članstvom v Natu - in poglavitno vprašanje, koliko Slovencev je v resnici za vstop v NATO. O tem naj bi odločali na referendumu takoj, ko prejmemo vabilo. Po zadnji anketi (Politbarometer junij 2002), ki jo je objavilo Delo, bi na referendumu za vstop v NATO glasovalo 39,6 vprašanih. Franc Krajnc Nova ladijska pro^a Portorož -Piran -Portorož Med Piranom in Portorožem štirikrat na dan vozi ladja Solinarka. Vozovnica stane 300 tolarjev. Izletniška ladjica je v lasti podjetja Altair, na krov pa lahko sprejme do 50 potnikov. Redno progo je za dva poletna meseca omogočila Občina Piran, ki je, glede na razpis, za stroške prevoza potnikov primaknila 780.000,00 tolarjev. V četrtek, 11. julija smo bili povabljeni na promocijsko vožnjo tudi novinarji in od lastnika ter predstavnikov občinske uprave izvedeli tudi nekatere podrobnosti. Od županje Vojke Stular smo prejeli v dar odlično knjigo Draga Parenzana. Ladja gre na pot zjutraj ob 9.15 z Bernardina, vozi do glavnega pomola v Portorožu nato ob 9.30 nadaljuje pot proti Piranu. Relacijo ponovi še ob 12.00 uri, 16.15 in 19.30. Za pot v eno smer potrebuje 15 minut. Ustavi namreč tudi na Bernardinu. Čez dan ladja Solinarka opravi še dva izleta za turiste - enega za solinarski muzej, drugega pa za Vrt kaktusov (Seča). Vozovnica na progi med Piranom in Portorožem stane 300 tolarjev. Brez občinske subvencije se vožnja ne bi splačala oziroma bi bila precej dražja. Res da je vozovnica 60 tolarjev dražja od avtobusa, a vožnja je zagotovo veliko prijetnejša. Organizatorji upajo, da se bo proga obnesla. Morda bo občina imela celo svojo ladjo. Res pa je tudi, daje letošnje leto kar nekaj ladij ki tako ali drugače prevažajo turiste. Med njimi je tudi Big Red, ki štiri krat vozi med Ankaranom in Portorožem. Malih čolnarjev pa skorajda ni več videti, ker jih je povozila konkurenca. na sredini Iztok Lipužič, vodnik (po solinah) z licenco. V Albanijo v času turistične sezone brez vizumov Veleposlaništvo Republike Albanije je Ministrstvu za zunanje zadeve RS sporočilo, daje za čas turistične sezone od 15.6. do 15.9.2002 ukinjena vizumska obveznost slovenskih državljanov za vstop na ozemlje Republike Albanije. V Albanijo lahko vstopijo z veljavnim potnim listom. primorski utp Julij 2002 stran 3 Pravila glede načina, obsega in števila objav v času volilne kampanje 2002, sprejeta na seji uredništva, 3. 7. 2002. V skladu z določili zakona o volilni kampanji (UL 62/94) objavlja Primorski utrip pravila glede objavljanja raziskav javnega mnenja in oglaševanja v času volilne kampanje 2002. - Pri objavah v Primorskem utripu v času volilne kampanje bomo zagotovili enakopravnost kandidatov ter političnih strank (tudi zunajparlamentarnih) in drugih predlagateljev kandidatov in njihovih programov, po cenah iz rednega cenika oglaševanja. - Največji možen obseg objave: 1/1 stran (A3) za posamezno stranko ali kandidata - Brezplačno bomo objavili le imena kandidatov. - Za objave programov, strank in njihovih kandidatov ter individualnih nestrankarskih kandidatov je predviden termin v posebni volilni prilogi Primorskega utripa 15. 10. 2002. - Pod javnimi volilnimi sporočili ali oglasi bo naveden tudi naročnik oglasa. - Zagotovili bomo spoštovanje pravic drugih kandidatov s tem, da bomo uredniško preverili vsebino in opozorili naročnika. - Rezultate naročenih raziskav javnega mnenja o kandidatih bomo objavili najkasneje sedem dni pred dnevom glasovanja. - Liste kandidatov, podatke o voliščih in drugih postopkih v zvezi z volitvami ter rezultate lokalnih volitev bomo objavili na željo naročnika v skladu s pravili. Rezultate volitev bomo objavili 15. 11. 2002, po naročilu v posebni prilogi ali izdaji. Lucija, 15. 7. 2002 Predsedniške in lokalne volitve bodo v nedeljo, 10. novembra, volitve državnih svetnikov pa predvidoma 27. in 28. novembra 2002 Predsednik državnega zbora Borut Pahor podpiše odlok o razpisu volitev predsednika republike in odlok o razpisu rednih volitev županov in v občinske svete, ki bodo 10. novembra, volitve državnih svetnic in svetnikov, predstavnikov lokalnih interesov bodo predvidoma 27. novembra, predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev in predstavnikov negospodarskih dejavnosti v državnem svetu pa naj bi izbirali 28. novembra. Državni svet ima 40 članov. Volilnih enot je 22. Z dnem, ko bo predsednik DZ Borut Pahor razpisal lokalne volitve začnejo teči roki za volilna opravila. Najkasneje 25 dni pred volitvami (do 19. ure) je treba pri občinskih volilnih komisijah vložiti kandidature oziroma kandidatne liste. Stranke pred volitvami (do 5. 11.) predajo liste zaupnikov. Volilna kampanja Volilni oglasi v Primorskem utripu bodo objavljeni 15. oktobra. Volilna kampanja se lahko začne 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora 24 ur pred dnevom glasovanja, ko nastopi volilni molk.. Lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili je dovoljeno na plakatnih mesti, ki jih določi občina. Dovoljeno je tudi plakatiranje zunaj teh mest, vendar z dovoljenjem upravljavce ali lastnika reklamnih tabel, stavb, drugih objektov in zemljišč. Organizator volilne kampanje vloži vlogo za dovoljenje najprej 60 dni pred dnevom glasovanja. Pristojni organ mu mora odgovoriti v štirih dneh. Če mu ne odgovori se šteje, daje vlogi privolil. Kako določimo kandidata za župana? Župana lahko predlagajo politične stranke in skupina volivcev. Stranke se običajno predhodno dogovorijo o delitvi lokalnih političnih funkcij ali mest ali upravnih stolčkov na občini v primeru, če kandidat zmaga in sklenejo tudi koalicijsko pogodbo ali kakšen drug tajni politični dogovor. Če pa kandidat za župana nastopi samostojno, zunaj strankarskih krogov, je situacija nekoliko drugačna. V piranski občini (glede na število prebivalcev) lahko kandidata za župana določi najmanj 150 volivcev, v izolski najmanj 100 volivcev, v koprski pa najmanj 200 volivcev. Ugodna ocena poletnih mladinskih iger ALPE - JADRAN 2002 24. - 27. 6. 2002 Ministrica dr. Luciju Čok na otvoritveni slovesnosti na Titovem trg)j v Kopru pozdravlja udeležence Mladinskih špohnih iger 'Alpe - Jadran 2092. Velika športna prireditev, prava mala olimpiada, prva take vrste na Slovenski obali, na kateri se je zbralo okrog 800 mladih športnikov, ki so se pomerili v štirih športnih disciplinah (atletika, plavanje, odbojka, košarka), na osmih različnih prizoriščih, je bila pravcata preizkušnja za Športni center Piran, ki se je prvič lotil tako obsežne športne organizacije - in uspel. Mlade športnice in športnike iz 16 evropskih dežel oziroma pokrajin, zbrane na Titovem trgu v Kopru, 24. junija 2002, so pozdravili dr. Lucija Čok, ministrica za šolstvo, znanost in šport (predsednica častnega odbora), magister Janez Kocjančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (podpredsednik častnega odbora) in Zdenko Vozlič, predsednik organizacijskega odbora in direktor Športnega centra Piran. Generalna sekretarka prireditve je bila Vida Murovec, za protokol in stike z javnostjo pa je skrbel Robert Rakar. Vojka Štular, županja Občine Piran, Breda Pečan, županja Občine Izola in Darko Kavre, podžupan Mestne občine Koper, so po krajši glasbeni točki razglasili Mladinske športne igre Alpe Adria 2002 za odprte. Mladi so se naslednje jutro podali na športna igrišča in doseženi so bili tudi posamezni rekordi. Na zaključnem tekmovanju v košarki v Športni dvorani Lucija, 27. junija 2002 so lovoriko osvojili slovenski košarkarji. Zdenko Vozlič je z organizacijo športnih iger zadovoljen. Zahvaljuje se tudi vsem sponzorjem in donatorjem, a hkrati dodaja, da so bili mladi športniki, skupaj s svojimi sorodniki in učitelji, tudi dobri potrošniki. Vlaganja so se kar dobro povrnila. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %. rO, M OBČIMA Pl RA M COMIJNE Dl PIRAFfO Na podlagi 10.člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99 in 18/2002) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran " Zlati grb Občine Piran " razpisuje PRIZNANJE OBČINE PIRAN Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2002. Občinski svet podeljuje priznanje: ZLATI GRB OBČINE PIRAN - posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena - skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja ali dela. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati : - naziv in ime pobudnika, - ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Rok za oddajo prijave je 31. avgust 2002. Priznanje bo podeljeno ob prazniku Občine Piran. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov : Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran "Zlati grb Občine Piran", Tartinijev trg 2, 6 330 Piran. Predsednica komisije Milena OBLAK-JUH, dr.med. Dobili bomo obalno stražo Slovensko morje ni varovano 24 ur, nimamo dovolj plovil, šibko pa je tudi sodelovanje odgovornih služb. Zato bi bilo treba ustanoviti obalno stražo, posebno povezovalno telo, ki bi opravljalo vse naloge na morju, vključno z nacionalnim varovanjem našega dela Jadrana. Minister dr. Rado Bohinc govori na posvetu o varnosti v cestnem prometu in o uvedbi obalne straže. Sedita: Bojan Žlender in Bogdan Pajek. FOTO: FK- Primorski utrip Na posvetu o popolnejšem varovanju slovenskega moija in novi preventivni akciji v cestnem prometu, ki je bil 12. 7. 2002 v portoroškem Avditoriju, so predstavniki državnih služb in organov, obalni župani (Breda Pečan, Vojka Štular in Dino Pucer) in dva ministra - za notranje zadeve (dr. Rado Bohinc) in za promet (Jakob Presečnik) ter pobudnik ustanovitve obalne straže poslanec Aurelio Juri in drugi, vneto razpravljali o dveh pomembnih vprašanjih. Slovenija bi morala oblikovati obalno stražo, vendar se projekt nekoliko zatika in počasi napreduje, je dejal Dino Pucer. Očitno je zelo težko spraviti skupaj vse službe, ki sicer že doslej (ločeno) skrbijo za red, pomoč in kontrolo na našem morju. Včasih so na morju vsa razpoložljiva plovila (5) včasih pa ni nobenega. Obalna straža naj ne bi bila čista vojaška formacija, ampak nekakšno telo s pooblastili koordinacije. Delo medresorske vladne skupine vodi Branko Mahne, državni sekretar za pomorstvo. Dr. Rado Bohinc je potem, ko so vsi prisotni načelno podprli oblikovanje obalne straže, dejal, daje bil posvet odlična iztočnica za nadaljnje delo. O tem kako bo sestavljena obalna straža (iz sestava vojske, policije, pomorske inšpekcije, luške kapitanije, carine...) bo znano jeseni, ko bo pripravljeno prvo bolj konkretno poročilo vladne komisije. Svet za preventivo v cestnem prometu bo nacionalna organizacija Tragične nesreče na slovenskih cestah (od leta 1995 je umrlo 2.398 ljudi) in ogromna družbena škoda (405 milijard tolarjev) so poglaviten razlog za to, da je potrebno dopolniti nacionalni program varstva v cestnem prometu. Pripravljeni so že nekateri projekti; projekt hitrost, kolesar, pešec, mladi voznik. Nosilca sta Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za promet, k projektu pa bi bilo treba pritegniti še nekatera ostala ministrstva; za šolstvo, znanost in šport, za zdravstvo...Predvideno je tudi, da se Svet za preventivo v cestnem prometu preoblikuje v nacionalno organizacijo za varnost cestnega prometa. Človek ne bi verjel, a je res, da največ smrtnih žrtev zahtevajo lokalne ceste. Tam se zgodi 40 % vseh prometnih nesreč. Prav zato bo treba na lokalni ravni storiti veliko več, so dejali na posvetu. Ker še vedno ni avtoceste do obale se na določenih odsekih pojavljajo zastoji. Nestrpni vozniki prehitevajo in nesreča je tu. Pešci in kolesarji so najbolj ogroženi udeleženci v cestnem prometu Velja stereotip, da se po naših cestah vozijo sami pijanci. Pa ni čisto tako. Hitrost je tista ki največ ubija. Pri nas smo junaki, če nam uspe prelisičiti policista in če pridemo z avtom najhitreje iz Ljubljane v Portorož. Odgovorni z generalne policije so nam prikazali tri šokantne spote; na enem smo videli kako je slavljenec preveč nazdravljal, na drugem kako so se mladi po zabavi v disku vračali z avtom domov (glasna glasba in divjanje po cesti), na tretjem spotu pa smo videli kako je mlad voznik noro prehiteval, verjetno zato da bi se izkazal pred dekletom. Žal so se vsi trije dogodki na cesti končali tragično. Posvet je povezoval Bogdan Pajek. stran 4 primorski uMp Julij 2002 Iti Sejemska dejavnost v iskanju sodobnejše ponudbe Če se je v Ljubljani še pred nedavnim na veliko govorilo o odkritih poskusih Gospodarskega razstavišča oziroma njihovih lastnikov da bi prevzeli in si podredili Ljubljanski sejem (javno pismo Boruta Jeršeta in Stanislava Terlepa) ter »s tem zadali velik udarec sejemski dejavnosti v našem glavnem mestu«, se organizatorji oziroma protagonisti Primorskega sejma vedno znova sprašujejo kaj bi bilo treba storiti, da bi ta primorska sejemska prireditev pridobila na množičnosti in večji odzivnosti pri gospodarskih subjektih. Ljubljana je nekoliko oddaljena,a je tu mesto Koper, bolje rečeno koprska regija, v kateri si Matjaž Turk že nekaj let vztrajno prizadeva organizirati bolj odmevno sejemsko prireditev. Žal v Kopru vsako leto znova, tik pred odprtjem, ugotavljajo številne pomanjkljivosti, tehnično in tehnološko nedodelanost. Ali na Koprskem torej zares obstajajo pogoji za razvijanje odmevne in velike evropsko zasnovane sejemske dejavnosti in kje naj bi to bilo? Alije večnamenska športna dvorana Bonifika za to sploh primerna. Kako je z zanimanjem gospodarskih subjektov, so pripravljeni množično razstavljati? Ugledni gostje, ki so se udeležili svečane otvoritve 9. Primorskega sejma, so obiskali tudi razstavni prostor Emonec kafe iz Kopra, kjer jih je pozdravila direktorica Manuela Luzar. Ustavili pa so se tudi pri razstavnem prostoru Slovaške, Ferrare, Casino ’ Portorož, Biroitehnike Babič, Zdravilišča Radenci in drugih. FOTO.-FK- Primorski utrip ________________________________ Primorska sejemska prireditev bo v letu 2003 beležila svoj mali jubilej (deseti sejem po vrsti) in spet se zna zgoditi, da bodo organizatorji premlevali iste stvari. Govori se, da naj bi se sejemska dejavnost znašla v nepremostljivi krizi in je >b velikih Hipermarketih in Intersparih, kjer praktično dobite vse, izgubila svoj prvotni pomen. Zato bi jo bilo treba preoblikovati, ponuditi kaj novega, izvirnega. Nekaj teh vprašanj si je zastavil tudi sam organizator Matjaž Turk, direktor družbe Primorski sejem d.o.o., ki je tudi letos, navkljub težavam, sejem izpeljal, čeprav verjetno ne more biti povsem zadovoljen. Na sicer slabo obiskanem Primorskem forumu, brez ozvočenja, tik pred odprtjem letošnjega sejma, so izrazili svoja mnenja o tej prireditvi župan Mestne občine Koper Dino Pucer, ki je sejem tudi odprl, Tomaž Može, direktor GZS - Območna zbornice Koper, Vinko Župančič, sekretar Združenja organizatorjev sejmov Slovenije, ki je naštel kar vrsto zahtevnih pogojev, katerim mora zadostiti sejem, Vojko Valič, predsednik Območne obrtne zbornice Koper, Giuliano Nemarnik, direktor RRC Koper in Matjaž Turk, organizator sejma in direktor družbe Primorski sejem d.o.o, ki mu je treba čestitati predvsem za to, da sejem drži pri življenju. Forum je povezoval Sašo Dravinec, novinar Primorskih novic. Forum žal ni našel čarobne palice kako naprej. Opozarjali so na konkurenco sosednjega Trsta, evropsko » širino« Kopra v EU, z obrazov prisotnih pa je bilo mogoče zaslediti nekakšno nezaupanje v vse to, kar že devet let pripovedujejo eni in isti in sejem v resnici le verbalno podpirajo. Sejem je gospodarska, zasebna in praviloma dobičkonosna dejavnost in nikogar ni mogoče prisiliti k sodelovanju, če ne najde svojega interesa. Zaman je torej kritizirati gospodarstvo, češ ne zna marketinško (tržno) razmišljati. Porodilo se je tudi nekaj idej. Nekateri razmišljajo o večnamenskem sejemskem središču na Škofijah, dmgi spet, da bi si Primorski sejem lahko našel svoje mesto na mejnem prehodu Fernetiči... Tretji trdijo, da obstoječa večnamenska dvorana Bonifika ni zgrajena (primerna) za sejemsko dejavnost... V iskanju vseh mogočih kombinacij in rešitev - kako naprej, izstopajo predvsem trije problemi; skupno sodelovanje, regijska strategija sejemske dejavnosti, usposobljena institucija vodenja in pametna lokacija, sicer se bomo tudi na morebitnem jubilejnem, desetem Primorskem sejmu, ponovno spraševali kako in kaj. Franc Krajnc 38. seja Občinskega sveta Izola RAZŠIRITEV KONGRESNEGA CENTRA BERNARDIN V četrtek, 18. julija ob 16.00 uri bo na Trgu E. Kristana 1 v Izoli 38. redna seja Občinskega sveta Občine Izola. Občinska uprava je za sejo pripravila 9 točk dnevnega reda. Prednost imajo vprašanja in pobude in odgovori občinskim svetnikom, saj je ta točka na drugem mestu takoj za potrditvijo zapisnika prejšnje seje. Ponekod je glede tega precej drugače- pobude obravnavajo čisto na koncu dnevnega reda, ko ponavadi že zmanjka nekaj svetnikov ali svetnike udari utrujenost. Občinski svetniki in svetnice bodo razpravljali o Odloku o določitvi volilnih enot za izvedbo volitev v Občinski svet Izola na lokalnih volitvah 2002 - druga obravnava. Nato se bodo pod točko 3 lotili obravnave predloga Odloka o lokacijskem načrtu za povezovalni kanalizacijski vod med Koprom in Izolo, saj se mudi, kajti sredstva iz programa SAPARD (EU) morajo občine izkoristiti do pravnomočnega vstopa Slovenije v EU, predvidoma 2004. V Izoli se pripravljajo tudi na ustanovitev konzorcija za ravnanje z odpadki, o čemer bodo med drugim razpravljali na tej seji. Dobljen boj za čisto okolje Kemiplas dobi napravo za zmanjšanje nevarnih prekomernih emisij Krajani in Koordinacijski odbor (KO) za čisto okolje krajevnih skupnosti Ankaran, Sv. Anton, Bertoki, Dekani, Hrvatini, Škofije, Pobegi-Čežarji, Olmo-Prisoje, Vanganel in Zusterna že dolgo bijejo bitko za čisto okolje in vse kaže, da so jo tokrat le dobili. Pri tovarni Kemiplas naj bi do 30. septembra 2002 začela delovati RT O naprava-sežigalnica, ki bo skupaj z dimnikom visoka kot 16 nadstropni nebotičnik. V dopolnitvi Poročila o vplivih na okolje za napravo za zmanjšanje emisij odpadnih plinov iz proizvodnje AFK v Kemiplasu v Kopru je končno opisana RT O naprava, s katero naj bi rešili problem prekomernih emisij v zrak iz pralnega stolpa. Naprava naj bi bila visoka 13 m, na vrhu pa naj bi imela dimnik premera 1,7 m in višine 35 m, skupaj višina 48 m, kar ustreza 16 nadstropnemu nebotičniku. Sežigalnica naj bi poleg odpadnih plinov in pralne vode sežigala tudi destilacijske ostanke iz proizvodnje AFK in AMK. Ti destilacijski ostanki so po Pravilniku o ravnanju z odpadki uvrščeni med nevarne kemične odpadke pod šifro 07 01 08, ki pokriva tudi druge ostanke iz destilacij in kemijskih reakcij, sporoča Zofija Paulin, predstavnica KO. Podrobnosti o svojih, lahko bi rekli kar uspešnih aktivnostih, so predstavili na novinarski konference 9. 7. 2002 v Kopru. Koper V večnamenski dvorani Bonifika bo kegljišče Pred nedavnim je koprski Stavbenik začel z gradbenimi deli v kleti večnamenske dvorane Bonifika v Kopru, kjer naj bi do septembra postavili štiri-stezno avtomatizirano kegljišče. Naložba v gradbena dela - ta bodo končana do sredine avgusta - je ocenjena na nekaj več kot 30 milijonov tolarjev. Oprema, ki že čaka v skladišču, pa je Mestno občino Koper veljala 15 milijonov tolarjev. Občinski svet Občine Piran je na svoji seji 27. junija 2002 sprejel odlok o spremembi dela zazidalnega načrta turističnega kompleksa Bernardin, ki obsega spremembo višinskega gabarita Grand hotela Emona in s tem omogoča razširitev kongresnega centra. Hoteli Bernardin so z dosedanjim sedem letnim poslovanjem obstoječega kongresnega centra v sklopu Grand hotela Emona pokazali upravičenost naložbe, kar se kaže v neprestani rasti produkta in zasedenosti kongresnega centra, ki v določenih terminih že presegajo možnosti ponudbe, ter v povečanem poslovnem uspehu Grand hotela Emona in ostalih hotelov v sklopu Bernardina. Razvoj kongresnega centra in načrtovani prodor v evropski prostor postavljata nove zahteve po dopolnitvenih površinah. Gre že za leto in pol pripravljene načrte, ki obsegajo dopolnitev ponudbe, logistike, posodobitev obstoječega kongresnega centra z namenom podvojiti sedanje zmogljivosti, predvsem za trženje mednarodnih seminarjev, kongresov in »incentiv-ov« iz tujine. Na podlagi pripravljenih marketinških raziskav in novih tržnih niš se bodo pri trženju usmerili predvsem na tuje trge. V naslednjih treh letih načrtujejo povečanje kongresnih nočitev iz sedanjih 40.000 na 80.000. S to pridobitvijo bodo zadovoljili potrebe zahtevnih tujih partnerjev in organizatorjev mednarodnih prireditev, za katere trenutno ni primernih in ustreznih zmogljivosti v Portorožu in Sloveniji in s tem ostali še naprej v prednosti pred ostalimi. Glede na prostorske prednosti, ki jih ima Bernardin pred konkurenco, nameravajo v sklopu razširitve kongresnega centra, zagotoviti poleg obstoječih 800 še dodatnih 500 parkirnih mest. Načrtujejo, da bodo do jeseni sprejete vse ključne odločitve tudi s strani lastnikov in nadzornega sveta. Projekt bodo skušali realizirati do spomladi naslednje leto, sporoča Petra B. Zabukovec iz službe za odnose z javnostmi v Hotelih Bernardin. V Kopru ni veliko črnih gradenj Na območju Mestne občine Koper je 2.823 pomožnih objektov. V zadnjih nekaj letih je bilo izdanih 52 odločb o odstranitvi na črno zgrajenih pomožnih objektov, kar je glede na pritisk na to območje presenetljivo malo. V Kopra ugotavljajo, da je nastala večina črnih gradenj v obdobju do 15. 8. 1999, ko je bila za to pristojna Republiška inšpekcija za okolje in prostor. Gre za čme gradnje, ki so se pojavile predvsem v urbanih naseljih Žustema, Prisoje, Šalara, Olmo, Ankaran, Vanganel in Semedela. Prav tako je evidentirano večje število kršitev na podeželju, zlasti v Dekanih, na Škofijah, v Hrvatinih, Šmarjah, Marezigah, Ankaranu..., vendar ne v samih središčih naselij, ampak na obrobju, predvsem na kmetijskih zemljiščih, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Tudi v tem primeru gre za objekte zgrajene pred letom 1999. To so predvsem leseni pomožni gospodarski objekti, namenjeni shrambi kmetijskih orodij in strojev. Evidentirana je tudi problematika nelegalnih nadstreškov (za avtomobile) na Markovcu, v Prisojah, Šalari, Olmu, Ankaranu in Semedeli. Občinski inšpektorat Mestne občine Koper je v okvira svojih stvarnih pristojnosti v zadnjih nekaj letih opravil 350 ogledov na terenu in izrekel 300 različnih ukrepov. Izdal je 37 odločb o ustavitvi gradnje objektov ter napotitev črnograditeljev na pridobitev ustreznih odločb o dovolitvi priglašenih del, 49 odločb o odstranitvi na črno zgrajenih pomožnih objektov, 49 pogojnih mandatnih kazni, 31 zadev pa je inšpektorat odstopil republiški inšpekciji, saj se nanašajo na posege v prostor, ki so v njeni pristojnosti. Prav toliko zadev (prijave občanov in prizadetih strank) je republiška inšpekcija odstopila v obravnavo krajevno pristojnemu organu - občinskemu inšpektoratu. Republiški inšpektorat - Območna enota Koper, vodi na območju MO Koper približno 800 zadev s področja legalnih in nelegalnih gradenj. Pri reševanju teh zadev se srečujejo s kadrovsko in prostorsko stisko. Prav tako jih pesti zakonska problematika, saj se postopek legalizacije ali odstranitve objekta urejajo določila kar treh zakonov. Kot smo slišali na nedavni novinarski konferenci naj bi v lokalnih skupnostih ukinili odloke o pomožnih objektih. Zamenjali naj bi jih ustrezen zakon, ki ureja gradbene zadeve. Največ pomožnih objektov na Koprskem je v Olmu (651) in Prisojah (483). Doslej so na Koprskem dovoljevali 15 m2 velike pomožne objekte, sprememba in dopolnitev odloka pa predvideva velikost 20 m2. Pobudo za izdelavo poročila o stanju črnih gradenj v Mestni občini Koper je na 21. seji Občinskega sveta MO Koper dal član sveta Jadran Bajec. Hotel Delfin Izola Zunanji bazen odprt za goste od 26. junija 2002 V Hotelu Delfin, kije v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), so v začetku junija letos proslavili 20 - letnico delovanja in dogodek povezali tudi z odprtjem novega zunanjega bazena s 520 m2 vodne površine, garažno hišo s 25 parkirnimi mesti in novega gostinskega lokala z ribjimi specialitetami Pergola. Vendar bazena potem nekaj časa niso smeli uporabljati, vse dokler niso odpravili pomanjkljivosti. Sedaj pa že imajo uporabno dovoljenje. Za goste in drage kopalce so ga tako odprli 26. junija 2002. Skupna naložba je veljala 355 milijonov tolarjev. Lani so v Hotelu Delfin, ki ga uspešno vodi direktor in letošnji občinski nagrajenec Branko Simonovič, dosegli rekordno število 125.000 prenočitev, deloma tudi po zaslugi povečanega števila sob. Julij 2002 stran 5 primorski uMp □□□ [ž>^aaoxi^i V Piranu rešujejo 99-letne pogodbe Prva naj bi dokončno postala nična s stečajem družbe Imperial Palače hotelirstvo d.o.o, veljavnost druge - z Drogo Portorož, pa so pogodbeno skrajšali na 25 let. Kot kaže se obeta tudi ugodna rešitev spora z SCT, kjer je v igri le še 600 milijonov. Sindikati bi radi pomagali ribičem Predstavniki Obalnega sindikata agroživilstva opozarjajo na težave, s katerimi se trenutno sooča ribištvo v Sloveniji. Tudi izjava za javnost. Na fotografiji: Del skladišča za spravljanje soli in bivša poslovna stavba Droge Portorož, tokrat res občinska Županja Občine Piran Vojka Štular in generalni direktor ter predsednik uprave Droge Portorož Matjaž Čačovič sta 9. julija 2002 v občinski palači v Piranu podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice in pogodbo o zakupu skladišč soli Monfort in Fizine (Magazen Grando) ter poslovne stavbe v Portorožu. Zgodba z dolgoročnimi 99- letnimi pogodbami v piranski občini ima že dolge korenine (od leta 1994), v tem mandatu pa občinske strukture nekako poskušajo rešiti kar se rešiti da. Prvi primer, ki ga poznamo je enostranska odpoved pogodbe družbi Imperial Palače hotelirstvo o 99-letnem zakupu starega hotela Palače (stečajni postopek firme se vleče na sodišču), drugi, vsekakor veliko mirnejši razplet, pa se je zgodil pred nedavnim v povezavi z Drogo Portorož. Občin Piran in Droga Portorož sta namreč leta 1994 sklenili pogodbo o brezplačnem prenosu pravice uporabe nad zemljišči Sečoveljskih in Strunjanskih solin, skladiščem soli Monfort in Fizine ter poslovno stavbo v Portorožu , Obala 27 na Občino Piran, ki je nato pravice upravljanja, rabe in izkoriščanja nad navedenimi nepremičninami podelila Drogi Portorož d.d. za dobo 99 let! Končno je prišlo do dogovora. Pogodbeni stranki sta sklenili, da se na skladišči Monfort in Fizine ter poslovno stavbo v Portorožu vknjiži lastninska pravica Občine Piran. Droga je brezplačno prenesla lastninsko pravico nad navedenimi nepremičninami pod pogojem, da Občina Piran nepremičnine hkrati odda nazaj Drogi pod pogoji zapisanimi v novi pogodbi o zakupu za dobo 25 let z možnostjo podaljšanja, s predzakupno pravico. Tu ni videti tako bistvene razlike, novost je plačilo najemnine. V skladu s to pogodbo bo Droga za površino skladišč in zemljišča ob skladiščih ter za površino poslovne stavbe plačevala skupni znesek letne najemnine 75 tisoč evrov (brez DDV). Droga se tudi zavezuje, da bo na delu skladišč omogočila skladiščenje soli v korist koncesionarja, ki bo pridobil v upravljanje Sečoveljske soline. (Predvidoma bo to Mobitel). V nobenem primeru pa brez soglasja Občine Piran ni mogoče pričeti postopkov spremembe namembnosti nepremičnin. Droga ne sme zapirati javne poti med Portorožem in Bernardinem, ki poteka med skladišči soli in obalo, razen ko je to neizogibno potrebno zaradi varnosti sprehajalcev. Zapora pa lahko traja le najkrajši možni čas. Droga se zavezuje tudi plačati zapadlo in neplačano najemnino za leto 1999, 2000 in 2001 in polovico leta 2002 v skupnem znesku 40 tisoč evrov. S plačilom tega zneska bo poravnana vsa najemnina (tudi za preostala leta) za objekte do 1. julija 2002. Kako povezati mesto Koper? Ko je bilo mesto nekoč strnjeno le na »Kozjem otoku« so takratni meščani imeli največ skrbi in težav s tem, kako ga zaščititi pred vsiljivci. Danes je kajpak drugače. Mesto se je v zadnjem stoletju izjemno povečalo in odprlo na vse strani. Neorganska rast in širitev pa upravljavcem in urbanistom že daje misliti, kje v preteklosti so bile storjene napake? Koper postaja regionalno središče, zaradi pomembnih gospodarskih dejavnosti ter naravnih in kulturnih danosti, tranzita, novogradenj, pomorskega transporta pa tudi pomembno razvojno središče države. In vendar mesto ne deluje kot povezana celota. To so spoznali tudi arhitekti in svoja razmišljanja predstavili v najnovejši publikaciji (300 izvodov) z naslovom Koper - integracija mesta, ki je plod prve od treh urbanističnih delavnic, ki sojih v Kopru organizirali v letih 1998, 1999 in 2000. Nekatera zamisli arhitektov in urbanistov ter glavna izhodišča so predstavili na nedavni novinarski konferenci v prostorih Mestne občine Koper. V Kopru se je izjemno prostorsko razširilo pristanišče, na obrobju mesta rastejo velika trgovska središča (celo zapor z izgledom hotelskega poslopja le nekaj metrov stran od Supernove), na nasprotnem hribu v Semedeli in Olmu se ob strmih cestah gnetejo stanovanjske hiše, v industrijski oziroma obrtni Šalari pa že primanjkuje parkirišč. Skratka, mesto dobiva povsem novo podobo, funkcionalno pa naj bi postalo, ko bo vse kar je narisano v načrtih doživeto tudi v praksi. Ob tem ko doživlja svoj razcvet trgovinska dejavnost obstaja nevarnost izumrtja starega mestnega jedra, česar se nekateri zavedajo in na to tudi opozarjajo. Problem so tranzitne in povezovalne poti, prometnice v zaledju Kopra in seveda še vedno neuresničen načrt izgradnje avtoceste. Mesto seje s svojimi stavbami že dotaknilo tudi smrdljivega Škocjanskega zaliva, ki bi ga odgovorni na občini radi (za okrog milijardo SIT iz državnih sredstev) spremenili v mali botanični raj. Potem je tu še vprašanje kaj bo s predorom, kje bo nova marina, na katerem koncu mesta naj dobi svoje prostore tretja slovenska univerza. Po besedah Mirjam Požeš iz Urada za okolje in prostor v MO Koper, je v občini treba pripraviti nov urbanistični načrt mesta. Delavnice (te imajo tudi in Piranu) pa so kar dobra podlaga. V predstavljeni publikaciji so obdelani vstopi v mesto, povezave v mestu, pa tudi nekatera vprašanja glede depopulacije vasi. Staro mestno jedro fizično zakrivajo luška infrastruktura na vzhodu in severu in slabo načrtovana poslovna in trgovinska območja na jugu. Glavni vhod, skozi katerega bodo policisti vozili ali spremljali zapornike in kriminalce je na isti strani in le nekaj korakov proč od glavnega vhoda v trgovsko središče Supernova! Stanovanjska območja Semedele in Zusterne sedaj nimajo razvite poslovne in trgovinske infrastrukture. Ta predel bi lahko po načinu rasti in širitve primerjali z Lucijo, ki tudi še vedno nima pametnega središča. Predstavniki Obalnega sindikata agroživilstva in ribiči na novinarski konferenc 21. junija 2002 v Izoli. FOTO: FK- Primorski utrip Novinarska konferenca, ki so jo sklicali sindikati 21. junija 2002 sklicali v Ribiški osmici v izolskem Mandraču je spominjala na prepričevanje, da v slovenskem ribištvu že nekaj let škriplje in to iz več razlogov. Med pomembnejše bi lahko uvrstili bodoči spremenjen status zasebnih ribičev, manjši ulov, večje stroške zaradi podražitev goriva ter »orientacijske« težave naših ribičev na motju. »Ko pridemo zjutraj na pomol se nam običajno nekaj pokvari, kar lahko tudi dobro uro popravljamo. Ko priplujemo na morje nas pričakajo delfini, ki preženejo jate sardel in nam strgajo mreže. Uro kasneje se v zadnjem času prikažejo hrvaški pomorski policisti in nas prepričujejo, da lovimo v hrvaškem morju. Uro zatem se prikažejo še slovenski policisti, ki pravijo, da smo v slovenskem morju. Mi potem ne vemo, ne kaj ne kako. Državi se naj že enkrat zmenita o tej meji, preden nas bo konec!, je na tiskovni konferenci povedal Leon Čebulj, poveljnik ladje Delamaris 1. Mnenje komisije DS o posebnostih slovenskega ribištva O predlogu zakona o ribištvu, ki je bil sprejet po hitrem postopku, je podala svoje mnenje tudi komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Problem morskega ribištva v Sredozemskem in Jadranskem morju je dokaj znan in poučen. S približevanjem in vključevanjem v EU se mora Slovenija aktivno vključiti v politiko sonaravnega in trajnostnega razvoja, ki jo načrtujejo (in prilagajajo svoj pravni red) vse članice EU, pa tudi države, ki mejijo na Sredozemsko in Jadransko morje. Nov zakon je bil zato nujen in potreben, meni komisija. Toda politika, ki jo vodi in izvaja EU je na področju ribištva in ribolova izrazito restriktivna. Posledica te politike je zniževanje dovoljenih ribolovnih kvot, ribolovnih zmogljivosti, omejevanje režima in področij ribolova ter še vrsta sistemskih ukrepov. Komisija meni, da bi bilo smiselno v prehodnih in končnih določbah zakona ohraniti nekatere posebnosti slovenskega ribištva. Predlagani zakon namreč prinaša radikalne spremembe. Tako bi po mnenju komisije morali še naprej dopustiti dopolnilno dejavnost, saj brez tega nekateri ribiči ne bodo preživeli. Komisija opozarja na rekreacijski ribolov, saj zakon ne ureja dovolj odnosa med turizmom in ribištvom oziroma ga onemogoča. In ne nazadnje, kaj in kako bo z negospodarskim ribolovom, ki se lahko izvaja le na osnovi dovoljenja, razen športnega ribolova, ki se izvaja z obale. Čisto preprosto pa tudi, kje ob nedeljah in praznikih lahko turist dobi dovolilnico za športni (rekreacijski) ribolov na morju? Sindikalna izjava za javnost Obalna sindikalna organizacija KS 90, Sindikat agroživilstva , Združenje ribičev in ribiči-kmetje so medijem po novinarski konferenci poslali tudi izjavo za javnost, v kateri opozarjajo, da se razmere v ribištvu zaostrujejo ter da se država z njenimi institucijami neodgovorno obnaša do te pomembne živilske dejavnosti, ki naj bi bila že ogrožena, z njo pa tudi socialna in ekonomska varnost zaposlenih v tej dejavnosti. Protest hrvaških ribičev (bil je napovedan za 25. 6. 2002) gre razumeti kot posledico premajhne aktivnosti, premajhnega angažiranja politične volje obeh vlad , da bi veljavni sporazum o obmejnem sodelovanju dosledno izvajale. Sindikati tudi najostreje obsojajo posameznike in formalne ter neformalne skupine, ki te razmere izrabljajo za provokacije in nabiranje političnih točk. Slovenija doslej ni vodila aktivne ribiške politike Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu (predsednik komisije Peter Vrisk) je mnenja, da gre iskati utemeljenost sprejema zakona o morskem ribištvu v ribiško-političnih razlogih, saj Republika Slovenija do sedaj sploh ni vodila aktivne ribiške politike, delno pa je ta vprašanja urejala v okviru kmetijstva in kmetijske politike. Komisija je predlagala, da bi dovoljenje za ribiška plovila moralo biti obvezno prenosljivo, vendar kot kaže s predlogom ni uspela. Komisija meni tudi, da so v prehodnih določbah zakona za ribiče predvidene previsoke kazni. Precej manjši ulov Podatki, ki so nam jih posredovali kažejo, da so v izolski Ribi d.o.o. leta 1998 ulovili 1845 ton rib, lani pa le še 1200 ton, kar je 35 % manj. Temu sledijo seveda okrnjene plače ribičev, problemi v predelavi rib v Delamarisu in tako naprej. O tem koliko rib nalovijo zasebni ribiči (kmetje) ne bomo nikoli izvedeli. Ribiče pa je treba vendarle nekako ločiti, na one, ki so zaposleni v družbi z omejeno odgovornostjo ter zasebne (popoldanske) ki bodo žal izgubili status kmeta in se bodo morali priglasiti kot samostojni podjetniki posamezniki, če bodo še naprej hoteli opravljati to, kot kaže nedonosno dejavnost. Država namreč ribičem vidno zmanjšuje pomoč, pravkar sprejeti Zakon o ribištvu in Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj morskega in sladkovodnega ribištva za leto 2002 pa na nek način skušata vnesti več reda v to dejavnost, ob nujni prilagoditvi evropski zakonodaji na tem področju. Teza, da je ribič oseba, ki se ponoči odpelje s čolnom na morje, nalovi nekaj rib in jih zjutraj proda na pomolu, ali na črno gostilničarju, hkrati pa od države zahteva oprostitev socialnih prispevkov, dobiva svojo antitezo v strožji zakonodaji, s katero pa ni nihče od sedanjih ribičev povsem zadovoljne. Namen zakona je ureditev ribištva, določitev trajnostnega upravljanja z ribolovnimi viri, oblikovanje tržne politike, določitev javne službe na področju ribištva in okvirov finančnih podpor v ribištvu ter nadzor nad to dejavnostjo. Zakon o ribištvu bo namreč omogočil vstop Slovenije v globalni sitem določanja celotnega dovoljenega ulova in nacionalnega ribolova na kvote ter tudi aktivno upravljanje z ribolovnimi viri v morju, uvajanje evidenc in zbiranje podatkov. Ribiško dejavnost bo torej lahko opravljal le tisti, ki bo na pristojnem kmetijskem ministrstvu pridobil dovoljenje za gospodarski ribolov oziroma bo imel karto za rekreacijski ribolov. Vlada naj bi v šestih mesecih po uveljavitvi zakona sprejela program prestrukturiranja za okoli 75 morskih ribičev, ki imajo status kmeta in si bodo morali, če bodo želeli še naprej loviti ribe, pridobiti status samostojnega podjetnika. S tem pa se za mnoge začenjajo nepremostljive težave, povezane tudi s stroški (na primer za knjigovodstvo). Če bi pa preprost ribič želel kaj sredstev izvleči iz naslova vladne uredbe o uvedbi finančnih intervencij (program, dokazila, zagotovljen lasten delež 25%) bi moral imeni najmanj dokončan magisterij. Franc Krajnc Radio Tartini Piran© C 05 6730 081 (d 05 6730 085 VH radio-tartini@siol.comy stran 6 primorski uMp Julij 2002 Tržnice pred TPC Lucija ne bo! Ali so predlogi za postavitev pokrite tržnice, ki jih je že pred dobrim letom dni dala Krajevna skupnost Lucija naleteli na gluha ušesa? Kot kaže da, saj KS ni prejela nobenega odgovora.V tem hitro razvijajoči se, po številu prebivalcev največji krajevni skupnosti s približno 7300 prebivalci ni prave zbirne družabne točke z drobno raznovrstno ponudbo kmetijskih pridelkov, zelenjave, sadja, izdelkov domače umetnostne obrti, spominkov in drugo, kar bi pritegnilo v Lucijo tudi kakšnega kupca od drugod in turista. Imamo pa tako in drugače razdvojen TPC. Kar 140 lokalov, pretežno gostinskih in dvojno upravljanje ter relativno različne interese med lastniki in najemniki. Občutek lahko vara, a vendarle se zdi, da prostora za pokrito tržnico nihče ne načrtuje, ne najde, ker ga preprosto več nihče tudi aktivno ne išče, še najmanj pa pred TPC. Stvar je dobesedno šla z dnevnega reda. Res pa je tudi, da postavitev tržnice, zlasti zelenjavne, ni več poceni stvar, da ne omenjamo strogih predpisov. Krajani iz Lucije se še dobro spomnijo kako so nekateri obljubljali pokrito tržnico pred TPC nasproti Blue Bara in Banke Koper ter trgovine M-Degro. Na tem prostoru okrogle oblike (na fotografiji Primorskega utripa) sedaj včasih po dežju bujno raste plevel, zanj pa se pravzaprav še danes ne ve čemu naj služi. Lastnik zemljišča je bilo Gradbeno industrijsko podjetje (GIP) Stavbenik iz Kopra, sedaj pa je lastnik njegov pravni naslednik Primorje d.d. Ajdovščina, ki načelno nima nič proti smotrni izrabi tega prostora. Morda bodo to zemljišče, za katerega menda ni bila zainteresirana Občina Piran, odkupili lastniki lokalov v TPC in tukaj predlagali dejavnosti, ki ne bodo konkurenčne njim samim. Kaže, da bi celo radi pregnali edinega ponudnika suhe robe na tem prostoru - O tržnici pa ne duha ne sluha. Županja čestitala Primorskemu utripu Županja Občine Piran Vojka Štular je ob stoti številki Primorskega utripa čestitala našemu uredniku in mu zaželela še veliko uspehov. »S svojo predanostjo delu ste dokazali, da lahko kljub številnim pritiskom tudi lokalni časnik ohrani svojo samostojnost in nepristransko poroča o dogodkih, ki oblikujejo življenski utrip. Kdor si želi izvedeti, kaj se dogaja v občini Piran in pri njenih sosedih, danes ne more in ne sme mimo Primorskega utripa, ki si je v svojih izdajah utrdil ugled verodostojnega, ažurnega in predvsem izredno zanimivega vira informacij«, je v čestitki zapisala županja Vojka Štular. OBVESTILO ZA JAVNOST Dne 26.06.2002 ob 18.48 uri je posadka policijskega čolna P-lll med rednim opravljanjem nalog na morju iz smeri Savudrije proti Piranu opazila plovilo. Ob 18.56 uri sta se plovili približali na 100 metrov na poziciji 45 31,2 N in 13 32,2 E (1.3 NM rt Madona - 1.4 NM rt Savudrija), nakar se je neznano plovilo identificiralo po pomorski radijski zvezi in se predstavilo za hrvaško ribiško ladjo Sirena, ki ima na krovu goste. Z njimi namerava opraviti panoramsko krožno vožnjo do Kanegre. Patrulja P 111, kije stala na mestu je povabila ribiško ladjo , da seji približa. Ob približevanju je poveljnik Sirene očitno precenil inercijo plovila, tako, da je ob 19.01 uri z desnim pramčnim delom svojega plovila podrsal sidro patruljnega čolna P 111. Pri tem je ribiška ladja Sirena utrpela odrgnino v dolžini cca. 20 cm, širini 7 cm ter v globini 2-3 cm. Na patruljnem čolnu Pili pa seje le zvila sponka za pritrditev sidra. Poveljnik Sirene je uvidel napako, saj je njegovo plovilo podrsalo stoječi policijski čoln, zato je hotel takoj poravnati škodo. Hrvaški ladji se je dovolilo, da odpluje v Kanegro. Poveljnika pa se je opozorilo, da sporazum o prostem prehajanju plovil v Piranskem zalivu velja le za turistična plovila in ne za opravljanje dejavnosti. O dogodku je bila seznanjena tudi URSP. Emil ČEBOKLI DIREKTOR POLICIJSKE UPRA VE KOPER SVETOVALEC VLADE Tudi zastava ni pomagala Znani piranski navijači, ljubitelji nogometa, so na dan nogometne tekme Slovenija:Španija, na občinskem drogu na Tartinijevem trgu v Piranu izobesili veliko zastavo z državnimi simboli v znak podpore naši državni reprezentanci na svetovnem nogometnem prvenstvu. Naslednji dan zastave ni bilo več na drogu, morda zaradi sočustvovanja ob visokem nepričakovanem porazu naših nogometašev, neprijetnostih zaradi spora med Zahovičem in Katancem ali pa zaradi ukrepa pristojnih občinskih organov? Potrebovali bi tudi manjša gasilska vozila Pred nedavnim so za odvoz smeti v mestu Piran kupili dva manjša avtomobila na baterijski pogon, ki se kar dobro znajdeta v ozkih ulicah. Fotografija kaže, da bi kazalo kupiti tudi mini gasilske cisterne. Nedavno so se namreč gasilci na ulici IX. korpusa kar namučili preden so lahko obrnili gasilsko vozilo in se izvlekli med parkiranimi avtomobili, ki v takšnem primeru lahko postanejo tudi usodna ovira za hitrejšo intervencijo. Piran je izjemno strnjeno staro mesto in zato žal tudi požarno dokaj nevarno. Ribič meje ujel... Tudi v piranskem mandraču je morski živelj. Pirančan Radmir Šiševič si je pred nedavnim za praznike zaželel za kosilo lignje, a ujel je kar veliko sipo. igis V mandraču, ki se globoko zajeda v mesto Piran, je večkrat vrgel trnek, na Je Turistično društvo Portorož zaspalo? »V zadnjem času Turističnega društva Portorož ni čutiti. Nekateri razlogi so nam znani. Svetujem članom TD Portorož in portoroškim turističnim delavcem, da se sami organizirajo in zagotovijo normalno delo društva«, je v Izoli povedal dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. In res, kaj se dogaja s Turističnim društvom Portorož, ki ga že kar nekaj let pooseblja predsednica Andreja Humar Fatorič. In koliko je sploh še članov tega društva in ali so aktivni? Če pogledamo malce nazaj bi lahko rekli, da predsednica TD Portorož morda res ni bila najbolj spretna pri razumevanju dejavnosti društva med splošno društveno koristnim in zasebnim, sedaj pa seje kot kaže nekako umaknila, saj o dejavnosti društva tako rekoč nič ni slišati. Morda ji ni uspela vzpostaviti najbolj pristnih stikov s takratno Obalno kraško turistično skupnostjo Portorož (pozneje Protour). Vprašanje je tudi ali res ni bilo dovolj koordinacije in če se nekatere akcije ali prireditve niso celo podvajale? Tudi odnosi z Občino Piran kot kaže niso bili najbolj prisrčni, gostinsko turistične organizacije pa tako ali tako nerade odpirajo mošnjiček za financiranje prireditev kot je pustovanje in podobno. Predsednica društva je bila še pred leti na tem področju celo hiperaktivna, danes pa se raje ukvarja z bolj donosnim poslom, z zasebno agencijsko dejavnostjo v Portorožu in morda tudi zato nima več toliko časa za vlaganje energije v nekaj, kar nikoli ni bilo preveč cenjeno. Edi Suarez, plesalec in učitelj Od 3 do 7. junija 2002 je v večnamenski dvorani Krajevne skupnosti Bertoki potekala poletna plesna šola Andree Dolanc, s posebnim gostom s Kube Edijem Suarezom, ob ritmu salse in merengue. Se spominjate, kdaj ste zadnjič zaplesali? Verjetno bi hitreje našteli vsaj deset izgovorov, zakaj ste odklonili povabilo na plesni večer, kot pa se spomnili dne, ko ste se zadnjič zavrteli po plesišču. Obilica dela doma, v službi, majhni otroci, prazna garderobna omara, prehlad.... Prazni izgovori. Čas pa teče in kar nenadoma opazite, daje vaše življenje monotono, dolgočasno, večere preživljate pred televizorjem, le občasno zaidete v gledališče ali kino. Stiki s prijatelji so vse redkejši in nenadoma ste sami. Vendar za popestritev dnevov, ki so si preveč podobni, ni nikoli prepozno. Nekateri med njimi so se odločili, da spet zaplešejo, drugi pa se plesnih korakov šele učijo. To je storilo tudi nekaj parov, ki so se odločili, da bojo obiskali poletno plesno šolo in zaplesali poletne ritme salse in merengue - in se v enem tednu naučili plesati ta hiter in dinamični ples. Edi Suarez se je rodil na Kubi, sedaj pa živi v Italiji v Trentu, kjer se poleg plesa ukvarja še z učenjem step aerobike. Z plesom je pričel že pri šestih letih, bolj z zabave. Pri dvanajstih letih pa seje s tem pričel resneje ukvarjati. Vpisal seje na klasični in modemi ples. Toda ostal je pri plesu, ki mu pravijo »danza popolare«, kot so: salsa, merengue,čačača, mambo... To vrstne plese pa je začel učiti pred osmimi leti - na Kubi, v Španiji, Meksiku, Avstriji, Franciji, Italiji in drugje. V Sloveniji je tokrat že dmgič. Navdušen nad odzivi občinstva se je odločil, da bo v Sloveniji ostal nekoliko dlje. Ko smo ga vprašali, kako mu je v Sloveniji všeč nam je povedal: «Zelo sem zadovoljen s publiko, s plesalci, kijih učim, saj pokažejo veliko volje za zabavo. Dinamični ritmi Latinske Amerike vse bolj osvajajo tudi Slovenijo, toda mislim, daje pri vas vseeno zelo malo lokalov, diskotek, kjer predvajajo tovrstno glasbo. Salsa, ta energična glasba za ples v svetu že več kot tri desetletja osvaja svoj prostor pod glasbenim soncem. Salsa ni zgolj samo ples, je dmženje, noro vzdušje. Ni modna muha enodnevnica, temveč uveljavljen stil s svojimi visokimi umetniškimi odlikami, s pomembno socialno in kulturno vsebino. Zato resnično upam, da se bo ta začela še hitreje širiti tudi pri vas v Sloveniji.« BREDA KRAJNC koncu pa se mu je le nasmehnila sreča. Na trnek seje ujela kar velika sipa, kije, ko jo je potegnil iz morja, jezno sopihala in dvakrat zapored spustila črnilo, ki ga hrani za svojo obrambo pred plenilci in kot orožje na lovu za svojimi žrtvami. Okrog sipe se je takoj zbralo nekaj mimoidočih turistov, ki skoraj ne morejo verjeti, da je v piranskem mandraču še življenje, saj se tam iz dneva v dan gnetejo ribiški in turistični čolni ter jadrnice, voda pa je čista le ob praznikih. Sipa je nato začela počasi spreminjati tudi barvo. Menda zato, ker se želi prilagoditi okolju. »Kosilo je bilo nekoliko drugačno, a vendar okusno«, nam je povedal amaterski ribič. Julij 2002 primorski u^p stran 7 v Šavrinke nas razveseljujejo že 20 let Velika nagrada odšla v Ljubljano m&bm Razstava Tapiserije KATARINA SPACAL Galerija Meduza Koper 17. julij 2002 ob 20.00 uri % ^ e O c na ola K o s TV Primorko INifVl Na osrednji portoroški plaži tudi predizbor za Miss poletja 2002 Na TV Primorka v Novi Gorici odločili, da vas vsak teden znova povabijo na plažo, takole, pozno zvečer, pod zvezde z zvezdami. TV Primorka torej tudi med poletjem ne počiva, vsak četrtek bodo namreč pripravili Noč na plaži, kakor so poimenovali oddajo, ki bo skozi poletje prinašala tako na plažo kot na male zaslone veliko blišča, dobre volje in zmagovalcev. Noč na plaži je namreč uro in pol dolga prireditev, v kateri se bo vsak teden predstavilo pet slovenskih glasbenih zvezd, izbirali bodo Miss poletja in za obiskovalce pripravili nagradne igre. Vse skupaj pa bo v celoto povezal voditelj Gianni Rijavec. Prvo srečanje s TV Primorko, je bilo po programu 11. julija na plaži v Portorožu, kamor lahko pridite tudi 25. julija in 8. avgusta. 18. julija in 1. avgusta pa vas bodo čakali na plaži v Simonovem zalivu v Izoli. Seveda pa ne boste smeli zamuditi velikega finala Noči na plaži in izbora Miss poletja 2002 - 22. avgusta v Portorožu. Če pa kljub vsemu ne boste mogli na plažo, ste povabljeni pred male zaslone. 3. televizijska mreža, v kateri so poleg TV Primorka še Studio Signal v Ljubljani, VTV Velenje, TV Novo Mesto in Studio As Murska Sobota, bo Noč na plaži predvajala vsako soboto ob 21. uri. Ostale Televizije pa nekaj dni zatem - TV Pika vam bo Noč na plaži ponudila vsak ponedeljek ob 21. uri, Tele 59 v Mariboru prav tako v ponedeljek ob 21.30, Gorenjska televizija Kranj ob torkih ob 20. uri, v Litiji pa boste Noč na plaži doživeli vsak poletni torek ob 21. uri. Glasbeni gostje 11. julija na plaži Okolja v Portorožu: Slavko Ivančič, Vili Resnik, Sound Attack, Sebastjan in Mambo Kings. Lepa slovenska dekleta pa so se na prvem predizboru potegovala za nastop v finalu Miss poletja 2002. Nagradne igre in veliko zabave - to je Noč na plaži, ki jo organizira TV Primorka. Na otvoritve stotega bencinskega servisa OMV Istrabenz, 29. 5. 2002 na Ankaranski cesti v Kopru in podelitvi priznanja dotedanjemu predsedniku uprave holdinske družbe Istrabenz Janku Kosmini za izjemne zasluge pri razvoju družbe ter ob 10. obletnici strateškega partnerstva z avstrijskim OMV, so pripravili tudi zanimivo žrebanja, ki sta ga vodila Lorella Flego Repič in Boris Kobal. Iz velikega koša je kupon izvlekel naš vrhunski plavalec Mankoč. Srečni dobitnik glavne nagrade avtomobila Peugeot CC 206 je doma iz Ljubljane. Sicer pa so na prireditvi izžrebali še nekaj praktičnih nagrad, med drugimi tudi vikend paket v hotelu Slovenija v Portorož in televizor Samsung FOTO: FK-Primorski utrip Koper Vitomir Mavric, predsednik Nadzornega sveta GIZ TLG Skupščina Gospodarskega interesnega združenja Transportno-logistični grozd (GIZ TLG) je na svoji prvi seji 24. 5. 2002 izglasovala 6-članski Nadzorni svet , ki bo odslej nadziral poslovanje tega združenja. V nadzornem svetu so Vitomir Mavrič (Luka Koper), mag. Milan Jelenc (Intereuropa GLS), Srečko Žerjav (Slovenske železnice), Zdenko Pavček (Viator&Vektor), Silva Vidic (Pacorini) in Bojan Vidmar (BTC Ljubljana). Nadzorni svet seje prvič sestal 30. 5. 2002 in za predsednika NS imenoval Vitomirja Mavriča iz Luke Koper. Soglasno so sprejeli tudi sklep, daje za mesto direktorja oziroma profesionalnega vodje najprimernejši Robert Pavletič, doslej direktor marketinga Intereurope GLS. GIZ TGL pa je tudi že kar dejaven. Organizirali tudi poslovno konferenco. Tako se TLG vedno bolj izkazuje s svojo dejavnostjo. Zanimiv izlet z Burjo Igrala je Tramontana V prejšnji številki se nam je pod naslovom Zanimiv izlet z Burjo,_ ki sta ga 29. maja za svoje goste in poslovne partnerje priredila Franjo in Alenka Žele - Burja Tours, vrinila neljuba napaka. Zapisali smo namreč, da so na ladji igrali Primorski fantje, v resnici pa je bila to glasbena skupina Tramontana. Glasbenikom Tramontane se opravičujemo. Osrednji kulturni dogodek letošnjega tradicionalnega junijskega vaškega praznika v Sv. Petru je bilo praznovanje ob 20-letnice delovanja in kulturnega poslanstva Šavrink. Članice pevske skupine so za svoje neutrudno delo in kulturne nastope prejele Gallusove srebrne in bronaste značke ter priznanje. Po razstavi v ljubljanski Jakopičevi galeriji se z izborom tapiserij, nastalih v zadnjih treh letih, avtorica prvič predstavlja na Primorskem. Podobe Krasa v tapiserijah Katarine Spacal je naslov eseja v spremnem katalogu, v katerem njen pisec dr. Stane Bernik prepoznava pomensko inovativno avtorsko obravnavo vizuelnega polja tapiserije. V izraziti barvitosti njenih del je čutiti navezanost na Kras. Svoje tapiserije je slikarka pomenljivo poimenovala: Vonj borovega gozda, Nevihta, Burja, Kamen, Ruj, Teran... Avtorico bo na otvoritvi predstavil dr. Stane Bernik. Na plaži OKOLJA brezplačno za turiste pri sobodajalcih Občina Piran, skupaj z JP OKOLJE Piran in Turističnim združenjem Portorož je za letošnje poletje ugodila zahtevam sobodajalcev. Njihovi gosti imajo brezplačno kopanje na osrednji plaži v Portorožu. Zasebni sobodajalci ali gosti sami, lahko brezplačne vstopnice prevzamejo v Turistični informacijski pisarni v Portorožu, Obala 16 in v Piranu Tartinijev trg 2, ter v vseh turističnih agencijah občine Piran, ki posredujejo namestitev v zasebnih sobah. Tudi na plaži Simonovega zaliva v Izoli kopalcem ni treba plačati vstopnine. Šavrinke so se predstavile številnemu občinstvu v kulturnem domu KS Sv. Peter v petek, 28. 6. 2002, zapele nekaj svojih naj ljubših pesmi in pripravile tudi sprejem za udeležence proslave. Pevska skupina ohranja tradicionalne istrske napeve, na sebi ima oblečene ročno izdelane noše, poje in govori na nastopih v pristnem narečju. V tej lepi in celo malce že tudi turistično obarvani istrski vasici vsi krajani po svojih močeh prispevajo h kulturnemu življenju, prirejajo šagre in vse tudi znajo predstaviti na zavidanja vredni visoki ravni. Morda bi lahko rekli, da se nekateri niti ne zavedajo kaj vse zmorejo vaščani Sv. Petra, ki znajo stopiti skupaj in pripraviti lepo prireditev. Tako je bilo tudi ob letošnjem vaškem prazniku; najprej kulturni dan, nato razrez 20 metrske torte , ki jo je prispeval portororški Mignon, zabava na ploščadi, šport in tradicionalni srečelov. Šavrinke sta pozdravila županja Občine Piran Vojka Štular in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Franc But. Sekretar Nadzornega sveta Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Marko Studen in vodja občinske izpostave tega sklada Benjamin Makovec sta Šavrinkam ob njihovi 20. obletnici podelila Gallusove značke. Srebrne značke so prejele Nadja Grbac, Danijela Prodan, Ana Prodan, Ana Vuk, Nerina Špeh, Ana Marinac, Anamarija Grižon in Ivana Bažec. Bronaste značke so prejele Viktorija Grižon, Ana Grižon in Jelka Grižon. Najmaljša Šavrinka Giliola Vojvoda, ki je v zboru šele tri leta, vendar za pevsko skupino piše največ besedil, je prejela priznanje. Na CD z naslovom Šavrinke in pu’, so posnele 14 narečnih domačih ljudskih pesmi, ki jih je vredno poslušati. Udeležence so na koncu proslave pogostile tudi z domačo večerjo in vsakemu izročile stekleničko ekstra deviškega oljčnega olja iz oljarne Prinčič. Prireditev je sponzorirala tudi družba Casino’ Portorož. Na fotografiji Primorskega utripa: Nastop Savrink v Sv. Petru ob 20. obletnici njihovega delovanja in podelitev priznanj. Janez Lenassi razstavlja v Radovljici V petek, 12. julija ob 20.00 uri so v Galeriji Sivčeva hiša v Radovljici odprli razstavo našega znanega akademskega kiparja Janeza Lenassija. Razstava je posvečena tudi umetnikovi 75-letnici. Odprl jo je radovljiški župan Janko S. Stušek, kiparja pa je predstavila umetnostna zgodovinarka mag. Sonja Klemenc. Razstava nosi naslov Kipi in kamni, ogledati pa si jo bo mogoče vse do 15. septembra. stran 8 Burja preprečila plavalni podvig Milice Jan 100 žensk čez Piranski zaliv Na fotografiji Primorskega utripa (z leve proti desni): Ines Božič iz Kopra, Milica Jan iz Lucije, Pika Gramc iz Ljubljane. Milica Jan, znana plavalka veteranka iz Lucije, ki je že dvakrat preplavala Piranski zaliv, je želela na dan slovenske državnost (25. junija 2002) v Portorož privabiti 100 žensk, ki bi v eno smer preplavale Piranski zaliv. Zbrale bi se na portoroškem pomolu, nato bi se s 25 jadrnicami peljale čez Piranski zaliv do hrvaške Kanegre, od tam pa bi priplavale nazaj v Portorož. Žal je močna burja preprečila žlahtne namene Milice Jan, kar bi zagotovo bila posebna atrakcija. Tako so se na pomolu zbrale le tri ženske. Kljub temu Milica Jan ne misli opustiti ideje in bo akcijo ponovno organizirala, če ne prej naslednje leto, spet na dan slovenske državnosti. »Plavalni maraton 100 žensk čez Piranski zaliv (v eno smer približno 4 kilometre in dobri dve uri plavanja) nima nič skupnega s protestno akcijo umaških ribičev - 100 čolnov sredi zaliva«, nam je povedala Milica Jan, ki pri 72 letih zelo ljubi naše slovensko morje in spodbuja rekreativno plavanje. Zanimivo, da je Milica Jan imela kar veliko dela s prijavo te napovedane, a žal neuresničene javne prireditve. Treba je bilo dati pisno vlogo in to osem dni prej ter plačati pristojbino oziroma takso 4000 SIT. Ne nazadnje gre (po hrvaški logiki) za zaliv, deljiv na dve suvereni državi, ki naj bi ga ločila sredinska črta. Torej, če plavaš čez polovico, si že na tujem.... Aleksij Kobal Zrcalne podobe Razstava v Galeriji Loža v Kopru od 5. 7. do 5. 9. 2002 Aleksij Kobal je lansko leto z razstavo v Mestni galeriji v Novi Gorici presenetil s slikami, ki so prinašale svežino tako v okviru njegovega slikarskega opusa kot tudi z ozirom na situacijo sodobne likovne umetnosti v prelomu tisočletja. Zrcalne podobe njegovih slik govorijo o slikarstvu v epohi, ki ga ne dopušča, a vendar iz slikarstva, ki je »ranjeno« le na površini, le načelno. Podoba, lik, portret je vpeljan v sliko in na sliko, obraz nekako ploskovit, sploščen, kromatična tkanina je zrnata in razpada. Vprašanje je zastavljeno, odgovora še ni, zato je najbolje, da si razstavo ogledate. Rado Jerič razstavlja v Galeriji Gasspar V Studio Galeriji Gasspar v Piranu si lahko ogledate samostojno razstavo likovnih del »Spomini in vizije« akademskega slikarja Rada Jerica iz Maribora. Razstavo so ob pesmi in plesu štajerske folklorne skupine KUD Milka Zorec, dobri kapljici iz vinogradov Stojkovič & Sever ter štajerskih dobrotah mesnine Strašek, odprli 6. julija. Njegove slike polne primorski urp Julij 2002 Gledališče Koper - Teatro Capodistria ***PRIREDITVE*** Program za sezono 2002/3 in gledališki abonma V Gledališču Koper so v pregledni brošuri predstavili enoletno ustvarjanje - pet predstav in program novih uprizoritev, vrste in cenik abonmajev 2002/3. »Tisti, ki gledajo v zvezde tudi čez dan, vedo povedati, da bo naslednje leto sončno. Mi bomo k temu dodali še mediteranski temperament in gledališče, polno različnih ljubezni«, je uvodoma zapisala Katja Pegan. Naš znani igralec Boris Cavazza, ki je presedlal iz prestolnice kulturnega dogajanja v to zares še vedno mlado gledališče, pa si srčno želi, da bi koprsko gledališče v polnosti zaživelo. »Pravijo, da so začetki vedno najtežji. Ampak pravijo tudi, da so najslajši«, pa je zapisal Vojko Belšak. Vrste abonmajev Koprsko gledališče v sezoni 2002/3 ponuja Abonma Primiera, (predstave predvidoma ob petkih), Abonma 1 (predstave predvidoma ob sredah), Abonma 2 (predstave predvidoma ob četrtkih) in Abonma Sobota. Program abonmajev V okviru abonmajskega sporeda si boste lahko ogledali sedem razpisnih uprizoritev in sicer: Predstave Gledališča Koper Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina, Ronald Harwood: Garderober, Pierre de Marivaux: Otok sužnjev. Gostujoče predstave Jose’ Sanchis Sinisterra: Oj, Carmela! - Gledališče Ptuj, Jorge Accame: Benetke -Prešernovo gledališče Kranj in zmagovalna predstava - Dnevi komedije 2003, ki si jo bodo gledalci izbrali sami, bo v mesečnem programu označena kot izbirna. V okvim amandmaja, namenjenega otrokom, si boste lahko ogledali šest gostujočih predstav in dve predstavi koprskega gledališča. Marjan Tomšič: Katka in Bunkec (v sodelovanju z Museumom in Zlatko Krilič: Jajce (v sodelovanju z gledališčem Papilu). Vpis abonmajev Dosedanji abonenti so imeli čas za vpis od 10. do 26. junija 2002, novi abonenti pa se bodo lahko vpisali od 9. do 23. septembra 2002. Abonmaje vpisujejo pri blagajni gledališča na Verdijevi vsak delavnik od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 ure. Predstave se začenjajo ob 20.00 uri, razen če ni napovedano drugače. Informacije: 05/ 6634 380. Cenik abonmajev Abonma Premiera..................18.000,00 SIT Abonma 1, 2, abonma Sobota...... 15.000,00 SIT (Študentje in upokojenci)............13.000,00 SIT (Dijaki).............................10.000,00 SIT Otroška gledališka matineja.......... 5.000,00 SIT (Ob takojšnjem plačilu)......... 4.500,00 SIT Cena abonmaja za pravne osebe: 18.000,00 oz. 15.000,00 SIT Abonentom omogočajo plačilo v dveh obrokih. Zadnji obrok je treba plačati do 10. oktobra. Abonmajske izkaznice bodo plačnikom oz. naročnikom poslali priporočeno ali pa jo boste lahko prevzeli pri blagajni gledališča v Kopru. Marjan Tomšič: Katka in Bunkec (režija Jaka Ivanc) Zgodba o osemletni deklici Katki in njenem navideznem prijatelju Bunkcu Runkcu je zgodba o ohlajeni ljubezni med staršema, o prevari in ločitvi ter o preseganju bolečine s pomočjo domišljije. Pisatelj Marjan Tomšič je na lanskoletnem mednarodnem literarnem natečaju Besede brez meja v italijanskem Trentu za zgodbo Katka in Bunkec prejel prvo nagrado. Andrej Jelačin: Agencijaza ločitve. (Režija Katja Pegan, igralca Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič). Premiera je bila 19. oktobra 2001. Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina (režija Katja Pegan) Goldonijeva Krčmarica Mirandolina je nastala v času karnevala in doživela odrski krst v Benetkah leta 1753. Zgodba se dogaja v firenški Mirandolinini krčmi. Mirandolina, lepa mlada, zelo spogledljiva, tod v bistvu poštena, meša glave vsem moškim... Ronald Harvvood: Garderober (režija Boris Cavazza). Za gledališče prava poslastica. Besedilo polno samoironije in človeškosti, se dotika avtorjevega konkretnega življenskega spoznanja. Garderoberje igra o neizmerni ljubezni, o občudovanju, razdajanju in odpovedovanju. Je igra o veri, upanju in pomembnosti - ki dela čudeže v gledališču in življenju. Je drama, ki razkriva skrivnostno spreminjanje osebnosti. Marivaux: Otok sužnjev (režija Dušan Jovanovič) Gledališka igra - komedija, se ukvarja z motivom socialne utopije in preobrata razmerij med gospodarji in sužnji. Franc Krajnc sončnega žara in svetlih barv si lahko ogledate vse do 5. avgusta. Rado Jerič seje rodil 31. julija 1948 v Mariboru. Po končani gimnaziji je študiral slikarstvo na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti pri prof. Gabrijelu Stupici, diplomiral je pri Kiar Mešku. Že kot študent je prejel Prešernovo nagrado, od leta 1983 je član Društva likovnih umetnikov. Umetnikov slikarski opus izraža modrost in tenkočutnost, je iskrena in samozavestna izpoved najglobljega prepričanja, daje dajanje tisto, kar nas osrečuje in bogati bolj od sprejemanja. Piran Županov klicar 2002 Prireditve pod tem imenom bodo organizirane vsako soboto ob 20.00 uri na elipsi Tartinijevega trga v Piranu, ko nastopi tudi sam klicar. V kulturnem delu programa projekta Županov klicar, ki ga organizira Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, (letos že sedmič) bodo predstavili: - 6.7.- nastop Mladinskega pihalnega orkestra in mažoretne skupine -13.7.- nastop orkestra mandolin iz Minhna in pevskega zbora Skupnosti italijanov Giuseppe Tartini Piran - 20.7.- plesno akrobatska skupina Flip - 20.7. - Folklorna skupina Val 7. Mednarodna poletna glasbena šola - Piran 2002 7. Mednarodna poletna glasbena šola bo v Piranu potekala od 8. do 18.7.2002. V sklopu šole bo organizirano 6 koncertov in sicer: Križni hodnik Piran - 8.7.2002 ob 21.00 -otvoritveni koncert Križni hodnik Piran-10.7.2002 ob 21.00 -koncert predavateljev. Studio galerija Gasspar Piran-13.7.2002 ob 21.00 - koncert slušateljev Studio galerija Gasspar Piran - 15.7.2002 ob 21.00 - koncert slušateljev Studio galerija Gasspar Piran - 17.7.2002 ob 21.00 - koncert slušateljev Križni hodnik Piran - 18.7.2002 ob 21.00 - zaključni koncert VII. Mednarodne poletne glasbene šole in podelitev Tartinijeve nagrade Poletni glasbeni utrinki so glasbene prireditve, ki jih organizirajo vsak večer med 20.00 in 21.30 uro na različnih lokacijah v mestu Piranu. V letošnjem programu se bodo predstavili: - Od 19.7. - 25.7 - KVARTET KLARINETOV v sestavi: Mitja Dragolič - Cerknica, Vid Pupis - Logatec, Gregor Troha - Zagorje ob Savi in Primož Peterlin - Logatec. Starost nastopajočih je 19, 20 in 21 let. - Od 26.7. - 31.7. - GODALNI TRIO (violina, kitara, violončelo) v sestavi: Laura Zafred - Ilirska Bistrica, Andreja Tušar- Postojna in Gregor Fele - Jesenice. Starost nastopajočih 18 in 19 let. - Od 1.8. - 15.8. - TRIO NEWORLD iz Belorusije. Torek, 23.7., Amfiteater Avditorija Portorož GALA OPERNI KONCERT SIMFONIČNI ORKESTER PECZ Dirigent: Peter Szkladanyi Solisti: Olga Gracelj in Katja Perger-sopran Tasci Dorye- tenor, Zdravko Perger-bariton Program: G. Verdi, G. Puccini, G. Bizet, A. Dvorak, Ch. Gounod, G. Rossini, W.A. Mozart, J. Strauss, F. Lehar V sodelovanju s Figaro d.o.o. Vstopnina: 3.500, 3.000, 2.500 SIT comunitA degli italiani “GIUSEPPE TARTINI” COMUNITA AUTOGESTITA DELLA NAZIONALITAITALIANA Pl RANO APPUNTAMENTI Dl LUGLIO 2002 Sabato 27 luglio 2002 alle ore 20.00 nel refettorio del convento dei frati Francescani Minoriti di Pirano apertura della MOSTRA Bernini scultore La mostra viene organizzata dali’ Istituto Italiano di Cultura in Slovenia in collaborazione con la Comunita Italiana di Pirano. alle ore 21.00 al Teatro Tartini di Pirano CONCERTO SULLE ALI DELL’OPERETTA. Soprano Gisella Sanvitale, tenore Paolo Venier con 1’Orchestra “I Cameristi Triestini” diretti da Fabbio Nossal. In Programma arie e duetti d’operetta, musiche di Lehar, Kalman, Abraham, Ranzato, Serrano, Benatzkz ,Zeller e Linke La manifestazione viene organizzata dalla Comunitr degli Italiani “Giuseppe Tartini”nell’ ambito del programma culturale della Comunitr Autogestita della Nazionalitr Italiana di Pirano con il contributo del Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia e del Comune di Pirano. (Ingresso libero) AGOSTO 2002 F E R I E COLLETTIVE II programma pud subire modifiche. Pirano, 21 giugno 2002 II Segretario: Fulvia Zudič I nostri numeri sono: Tel.: 003865/6733090 Fax: 003865/6730145 Telefonino: 0038641/771738 E-mail: comunita.italiana@siol.net zola Nedelja, 14. julij - MEDNARODNI SLIKARSKI EN-TEMPORE - Ljubljanska, Koprska in Verdijeva ulica. Istega dne bo tudi na Manziolijevem trgu ob 19.00 uri Mandolinistični koncert iz Munchna. Ob 20.00 uri bodo podelili priznanja udeležencem EX TEMPORA, ob 21.00 uri pa bo zabavni večer s skupino Ane Pupedan. Naslednji dan bo na tem trgu ob 20.30 plesna predstava New dance concert. V soboto, 17. julija bodo na Manziolijevem trgu gostili Mladinski štajerski pihalni orkester. V četrtek bo na tem trgu ob 20.00 uri v organizaciji Agencije Plahutnik glasbeni festival-otroški FENS, ob 21.00 uri pa najstniški FENS (vstopnina 500 SIT). V četrtek 25. julija ob 20.30 uri bo tam večer italijanske kancone in evergreenov (vstopnina 1.000 SIT). RIBIŠKI PRAZNIK bo v Izoli trajal kar tri dni, 22.,23., in 24. avgusta in sicer na Velikem trgu, Manziolijevem trgu, »Arigoni« in v Kraški ulici. Rock v Izoli V petek, 19.7.2002 ob 16.30, stadion v Izoli. Nastopajo: Superhiks, Pudding Fields, Atomsko sklonište, Siddharta, Tabu, Vogurt, D-Fact in v soboto, 20. julija ob 16.00, stadion v Izoli. Nastopajo: Kix, Inti, Delirium, Van Gogh, Elvis Jackson, Lara Baruca, The Bambi Molesters, The Company of Snakes. Vstopnina: v predprodaji 3.000 - 1 dan, 5.000 - 2 dni, na dan festivala 3.500 oziroma 6.500 SIT. Koprska noč bo letos nekoliko daljša Znamenita Koprska noč se bo letos začela z veliko tombolo 21.j ulij a ob 18.00 uri na Ukmarjevem trgu. Vodil jo bo Andrej Karoli, nastopil pa bo ansambel Platana. V okviru Koprske noči bo kot običajno še več prireditev, s katerimi želijo organizatorji pritegniti vsaj 100.000 obiskovalcev. V torek, 23. julija ob 20.00 uri na Ukmarjevem trgu nastopil ansambel Inox, gost večera pa bo Tulio Furlanič. V sredo, 24.julija ob 20.00 uri bo na Ukmarjevem trgu ponovno nastopil ansambel Inox , gost večera bo Slavko Ivančič. V soboto, 27. julija ob 21.00 uri bo na Titovem trgu izbor Miss in fant Koprske noči 2002. Gostje: ANDRAŽ HRIBAR, POLONA, plesalci GAME O VER in latino plesi ELITE voditelja JAN JAKOPIN in KATJA PIŠOT. Na Pristaniški ulici bo ob 21.30 uri ROCK KONCERT LARE BARUCA, performans skupine THE STROJ in ansambel NUDE. Na Ukmarjevem trgu bo ob 21.00 uri MIRAN RUDAN s skupino (snemanje CD v živo) in ansambel MALIBU. Za zaključek Koprske noči je na programu veliki ognjemet nad Koprskim zalivom v soboto, 27. julija ob 00.30. Pokrovitelj ognjemeta je Istrabenz. Julij 2002 stran 9 primorski uMp 9. Primorski poletni festival Od 4. julija do 25. avgusta 2002 se bo na Slovenski obali zvrstilo 32 zanimivih predstav Že devetič se srečujemo, da bi oznanili nov začetek in novo poglavje v kratki, a pomembni zgodovini Primorskega poletnega festivala, ki je, hočete ali ne, del zgodovine primorskega prostora, je med drugim na novinarski konferenci v Pretorski palači v Kopru (26. 6. 2002) dejala Neva Zajc, direktorica festivala. Neva Zajc, direktorica Festivala Na fotografiji Primorskega utripa: Predstavitev programa letošnjega 9. Primorskega festivala v Kopru. Letošnji festival je že deveti po vrsti. Odlikujejo ga trije pomembni, a za spoznanje različni sklopi: Svetilnik - novi teater, Plima - vrhunska kultura, in Burja -primorske lokalpatriotske priredbe. Primož Bebler, umetniški vodja , je to imenoval sveto trojstvo. V sklop predstav z nazivom plima vključujejo pet uprizoritev: dva temeljna dela svetovne klasike (Zločin in kazen, Milo za drago), drzen režijski projekt (Preganjanje in umor Jean -Paula Marata), sodobno dramsko iskanje (Noži v kurah) in spektakularni mušica) (Chicago). V omenjenih predstavah nastopa skoraj 100 igralcev. Brane Šturber in Ivo Ban nastopata v glavnih vlogah letošnje festivalske produkcije (premiera) Zločin in Kazen. Direktorica festivala Neva Zajc pa tudi letos ni mogla drugače kot opozoriti na skromno festivalsko blagajno. Za letošnje predstave naj bi zbrali le okrog 35 milijonov tolarjev. Izračun pokaže, da bo vsaka predstava (računajoč stroške najemnin, honorarje, nagrade...) veljala več kot milijon tolarjev. Če bi prodali vsaj 8000 vstopnic bi dobili dodatnih 9 milijonov tolarjev prihodka. Glede financ je izjava Neve Zajc -katastrofa - kar pravšnja, saj menda v primerjavi z lanskim letom ne lovijo niti rasti inflacijske prihodkov. Tako je festival vsako leto znova v nekakšnem precepu - kako naprej? Nismo pa izvedeli koliko sredstev bi festival pravzaprav zares potreboval? Polovico sredstev zagotavlja Ministrstvo za kulturo, 5 milijonov bo primaknila Mestna občina Koper, milijon Občina Piran in nekaj sto tisoč Občina Izola. Festival računa še na prihodke od vstopnic (cena od 1200 do 3300). Lani naj bi si predstave ogledalo od 3500 do 4000 obiskovalcev, letos pa jih pričakujejo okrog 6000. Generalni pokrovitelj festivala je Petrol, donator Luka Koper. Pokrovitelji festivala so še Banka Koper, Vzajemna, Droga d.d., Makro 5 in Casino’ Portorož. Festival je omogočila tudi vrsta drugih firm. Uličnega gledališča, v smislu kot je bilo lani, letos ne bo. Zanimivost, ki jo ponujajo je tudi ta, da bodo po predstavah ( med 15. in 24. julijem) na prizoriščih organizirali tudi pogovore z avtorji in gledališkimi igralci. Povabili so tudi devet uglednih kritikov. Na novinarski konferenci so festival oziroma svoje naloge in prispevke pri tem predstavili Sonja Polanc, Tanja Skok, Uršula Lipovec Čebron, Primorž Bebler (umetniški vodja) in Neva Zajc. Prisoten je bil tudi Boris Bandelj (Vzajemna), pokrovitelj večera. Novinarsko konferenco je vodila Irena Urbič. Predlagali smo jim, da ob jubilejnem letu povabijo na predstavitev programa tudi obalne župane. V kratkem poletnem času se bo na Slovenski obali zvrstilo 32 predstav z 22 naslovi (nekatere predstave se ponavljajo). Velja omeniti, da festival gostuje tudi drugje. Prav na letošnjem festivalu pa bodo že 200-tič uprizorili slavno Bušco (Bužec on, bušca jaz avtorja Marjana Tomšiča), ki je obredla domala vse odre Slovenije in nasmejala kakih 40 tisoč ljudi. Na otvoritvi festivala v Kopru je igralka Saša Pavček dobila zlato školjko. Za letošnji Primorski poletni festival so natisnili tri različne plakate in zgibanko s programom predstav. Sedež Primorskega poletnega festivala je na Verdijevi 3 v Kopru. Tel.:05/6271 788. Vstopnice boste lahko kupili na sedežu Festivala in na prizorišču uro pred začetkom predstav. Festivalu pa grozita predvsem dve nevarnosti: nerazumevanje za prizadevanja, da bi še naprej živel in materialistična ideologija (po sistemu daj-dam), ki jo neizbežno prepoznavamo v mnogih izkazih »hipermarket kulture«. Festival sije v pomanjkanju temeljnih odgovorov na mnoga vprašanja letos zastavil ambicijo, da nasproti trendom ležernega umevanja tokov postavi pogumno dejanje soočenja z drugačnim razmišljanjem o času, ki ga živimo. Zato bo preživel - in tudi deseto, jubilejno leto. Franc Krajnc 9.Primorski poletni festival Izvleček iz programa Petek, 12. julij ob 21.30 ZLOČIN IN KAZEN, Fomače pri Piranu, Filmski studi Viba (Produkcija primorskega poletnega festiivala), Fjodor Mihajlovič Dostojevski -Andrzej Wajda. Ponovitev v soboto 13. julija ob 21.30, 16. julija ob 21.30, 22. avgusta ob 21.30, 23. avgusta ob 21.30, 25. avgusta ob 21.30 Nedelja, 14. julij ob 21.30 PREGANJANJE IN UMOR JEAN-PAULA MARATA, Ladjedelnica Izola. Ponovitev v ponedeljek, 15. julija ob 21.30. Sreda, 17. julij ob 21.30 CAMMINATI Koper, Martinčev trg Četrtek. 18. julij ob 21.30 REQUIEM SCIROCCO Koper, Pretorska palača Petek, 19. julij ob 21.30 POLNA PEST PRAZNIH ROK Koper, Bonifika Ob 23.00 PINK Koper, Bonifika. Sobota, 20. julij ob 21.30 TIPKE Koper, Bonifika Nedelja, 21. julij ob 21.30 ADAM IN EVA Koper, Pretorska palača Ob 23.00 DVOBOJ Koper, Pretorska palača Ponedeljek 22. julij ob 21.30 TRI LEVE URE Koper, Pretorska palača Torek, 23. julij ob 21.30 ZA OBLIKO GRE Koper, Pretorska palača Sreda, 24. julij ob 21.30 LA FINE DEL MONDO Koper, Pokrajinski muzej, Lapidarij Petek, 2. avgust ob 21.30 NOŽI V KURAH Fomače pri Piranu Torek, 20. avgust ob 21.30 MILO ZA DRAGO Koper, Titov trg. Ponovitev v sredo, 21. avgusta ob 21.30. Sobota, 24. avgust ob 21.30 CHICAGO Portorož, Avditorij Koncert Slovenski otroški zbor nastopil tudi v Piranu Škofjeloška Klasična gimnazija je letos priredila dva koncerta z naslovom Slovenski otroški zbor 2002. Iz mladih grl 90 otrok so razlegale pesmice različnih avtorjev: Emila Adamiča (Pleši čmi kos), Jureta Rubežnika (Vrtiljak), ter nekaj ljudskih pesmi Matije Tominca (Na Gorenjščem je fletno) ter ljudske Spevaj nama Katica, Fčelica zletela, Travniči so že zeleni, pesem Janeza Kuharja (V maju), Emila Adamiča (Ciganska) in nekaterih tujih avtorjev. Otroški pevski zbor sestavljajo izbrani pevke in pevci iz vse Slovenije. Nastopila je tudi perspektivna mlada pevka Andreja Zidarič iz Hotinje vasi pri Mariboru. Najprej se je predstavil v petek, 28. junija 2002 ob 20.00 uri zvečer v nabito polni samostanski cerkvici sv. Frančiška Asiškega v Piranu, nato pa še 29. junija 2002 v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Dirigenta sta bila Bernarda Kink in Damijan Močnik. Klavir: Jan Sever. Cerkev sv. Frančiška v Piranu so začeli graditi manjši bratje minoriti leta 1301 in končali leta 1318, ko je bila tudi posvečena. Samostanska cerkev je bila v celoti obnovljena v letih 1987-2001. Pod tlakom cerkve je 32 grobnic, med njimi tudi grobnica družine Tartini. Cerkvene orgle pa imajo tudi že skoraj 500-letno zgodovino. V cerkvi je nekaj dragocenih slik znanih mojstrov. V vojnem in povojnem času pa so nekatera dela bila prenesena v tujino ali v muzeje, med njimi tudi naj dragocenejša slika Marija s svetniki, delo Vittoria Carpaccia, ki so jo odnesli Italijani in bi jo morda lahko vrnili vsaj ob 700-letnici samostana. IR KOPALNA BRZONAt BOO A -CRN/K DNEVNA KARTA (odrasli) DNEVNA KARTA (otroci) POPOLDANSKA KARTA (odrasli) POPOLDANSKA KARTA (otroci) SEZONSKA KARTA (za občane-odrasli) SEZONSKA KARTA (za občane-otroci) LEŽALNIK SENČNIK TEDENSKI ABONMA (odrasli) TEDENSKI ABONMA (otroci) PARKIRIŠČE J.P. OKOLJE OSREDNJA PORTOROŠKA PLAŽA 500 SIT 300 SIT 400 SIT 200 SIT 2.600 SIT 1.300 SIT 600 SIT 600 SIT 3.200 SIT 2.100 SIT 150 SIT/h PLAŽA HOTELI MORJE PORTOROŽ 550 SIT 350 SIT 450 SIT 250 SIT 2.600 SIT 1.300 SIT 3.200 SIT 2.200 SIT 150 SIT/h PLAŽA METROPOL GROUP LUCIJA 450 SIT 300 SIT 2.600 SIT 1.300 SIT 700 SIT 500 SIT 2.700 SIT 1.700 SIT 150 SIT/h KAMP LUCIJA 1.000 SIT 700 SIT ODPRTI BAZENI METROPOL GROUP LUCIJA 900 SIT 600 SIT 700 SIT 700 SIT 150 SIT/h HOTELI BERNARDIN 600 SIT 350 SIT 450 SIT 300 SIT 2.600 SIT 1.300 SIT 700 SIT 600 SIT 3.000 SIT 1.800 SIT KOPALIŠČE "SALINERA" STRUNJAN 800 SIT 400 SIT 400 SIT 200 SIT 2.600 SIT 1.300 SIT 600 SIT 1.000 SIT (dnevno) PLAŽA HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA PROST VSTOP - - - - - 500 SIT 500 SIT - - 700 SIT (dnevno) PLAŽA KRKA ZDRAVILIŠČE STRUNJAN 550 SIT 350 SIT 450 SIT 250 SIT 2.600 SIT 1.300 SIT 3.300 SIT 2.100 SIT 350 SIT (dnevno) KOPALIŠČE ŽUSTERNA 600 SIT 400 SIT 400 SIT 300 SIT Brezplačna Brezplačna Kopanje ni več poceni Zbrali smo cene storitev na plažah in jih objavljamo v današnji številki. Zlasti tujci, ki jih letos ni videti pretirano veliko, se pritožujejo nad visokimi najemninami za ležalnike in senčnike . Gostje bi na plaži želeli imeti mir. Turista iz Nemčije, ki je stanoval v hotelu Mirna v Portorožu, je motila preglasna glasba na osrednji portoroški plaži. Nekatere druge motijo prireditve, ki po njihovem mnenju ne sodijo na prostor za počitek in kopanje. Zlasti divje plaže niso najbolj čiste, v Piranu je problem WC, sicer pa tudi že omenjajo zloglasne mreže - zapore, ki po svoje nakazujejo privatizacijo javnega dobra (teh je na obali menda že 32). Kako je potem v resnici z možnostjo nemotenega sprehoda ob morju po 21.00 uri? Tu in tam pa turisti omenjajo tudi, da so opazili sluz na morju, vendar jih ta pojav ne vznemirja, ker ga že poznajo. Še najbolj pa znajo pohvaliti bazene v hotelih in na plažah, ki so, kot pravijo, zelo urejeni in čisti. Kot najbolj prijazno omenjajo osebje na osrednji portoroški plaži. stran 10 primorski uMp Julij 2002 Melodije morja in sonca OBUJANJE SPOMINOV ..— Portorož Tekmovanje psov sije Začelo se je prijetne, tople pomladi leta 1978. Osnovna izhodišča so bila: vroče julijske noči, množica ljudi na počitnicah, želja po zabavi. Osnovni namen festivala pa spodbujati domače skladatelje, pesnike, pevce in glasbenike k ustvarjanju kakovostne lahke glasbe. Melodije morja in sonca so vedno polne pričakovanj, a žal tudi zakulisnih iger in blišča in namerno pozabljenih. ogledalo več kot 1000 ljudi POLONINA PESEM JE BILA NAJBOLJ VŠEČ STROKOVNI ŽIRIJI Se še spomnite? Na prvem festivalu MMS 1978 je zmagala Moni Kovačič s skladbo Nasmeh poletnih dni. V devetdesetih letih, ki so bila prelomna, je festival doživel potres 5 stopnje po glasbeni lestvici. Nenadoma so se vrnili pevci, ki smo jih skoraj že odpisali. Vrnili so se solisti, kot na primer Helena Blagne, Nace Junkar, ki sta leta 1989 zmagala s skladbo "Vrniva se na najino Obalo", po tej zmagi seje tudi nekako začela tudi profesionalna glasbena pot za Heleno Blagne. In seveda ne smemo pozabiti na imena: Marta Zore s pesmijo "Še si tu" (leta 1995), takrat mlado Aniko Horvat s pesmijo Lahko noč Piran (leta 1996). Nato pa je počilo; festival se je odselil. Najprej za dve leti v Koper, a se je kmalu spet vrnil v Avditorij Portorož, kjer je res doma in kjer se glasbeniki najbolje počutijo. Res škoda, da so organizatorji »pozabili« povabiti na oder ključno ime, nekdanjega župana Pirana Franka Fičurja, ki mu gre največja zasluga, da se je festival spet vrnil v piransko občino, dal zaščititi ime MMS, čeprav je potem nekdo, ki je na jubilejnem festivalu prejel nagrado, takrat sprožil celo spor in si lastil blagovno znamko. Za eno leto seje festival MMS priselil v Piran, nato pa (dokončno) spet v Avditorij - in tu bo ostal. Štiri leta je festival organiziral KUD Karol Pahor, veliko let seje neumorno trudil Bojan Plahutnik, vse dokler ni obupal, kajti vedno je šlo za denar, za sponzorstvo. Danes te zadeve veliko lažje ureja občinski mošnjiček. Bilo je tudi konec tradicionalnih zmagovalcev. Tako smo v osmih letih dobili kar sedem različnih zmagovalcev, pevk in pevcev, skupin in solistov. Nekaj pa se ni nikoli spremenilo. Še vedno je festival prinašal uspešnice, ki so bistveno spremenile glasbeno kariero marsikaterega izvajalca. Na jubilejnem 25. festivalu je obujala spomine voditeljica Miša Molk povabila na oder direktorico Avditorija Portorož Jano Toljav in županjo Občine Piran prof. Vojko Štular, za katero je pred vsemi dejala, da je zgubila 15 kilogramov in s tem spravila županjo v neugoden položaj. Jana Tolja: "Da, danes festival praznuje. Za to je zaslužnih veliko ljudi. Zahvaliti pa se želim še mnogim, ki jih nismo imenovali. Naslednja leta bodo plakete postale tradicionalna popotnica nadaljnjih festivalov in verjamem, daje med vami še veliko takih, ki si jih zaslužijo in jih bodo zagotovo v naslednjih letih prejeli". Franko Fičur in Bojan Plahutnik imata torej še priložnost, morda na 30. festivalu. Plakete je prejelo 11 zaslužnih: BERTI RODOŠEK, ker je festival uvedel z željo, da bi bilo v Piranu več poletnega zabavnega utripa, k sodelovanju pa povabil televizijo in radio. Bil je celo avtor nekaterih festivalskih skladb. FANČI KUHAR, ki je bila odgovorna za finančno in organizacijsko izvedbo festivala v imenu Kud Karol Pahor Piran. ANDREJ TAVŠIČ in MOJM1R SEPE, ki na podelitvi nista bila prisotna. FERI SMOLA, kot uspešen organizator, Vodstvena ekipa tekmovanja Županja Pirana sprejela evropske podprvake v balinanju Županja Občine Piran Vojka Štular je pred nedavnim v občinski palači v Piranu priredila sprejem za člane balinarskega kluba Mlinar Padna, kije na finalni tekmi za Evropski klubski pokal 2002 v Škofji Loki osvojili 2. mesto. V polfinalu se je ekipa Mlinar Padna pomerila z francosko ekipo Montepellier in jo premagala z rezultatom 12:10. Sledil je finalni obračun z ekipo BRB IVREA iz Italije. Tukaj so imeli več sreče in znanja italijanski balinarji, saj so premagali našo ekipo iz Padne z rezultatom 14:8 in tako postali evropski klubski prvaki. Italija je od leta 1990 bila skoraj nepremagljiva, saj doslej je zmagala skorajda vsako leto, z izjemo leta 1997, ko so lovoriko odnesli balinarji iz Zrinjevca (Hrvaška). Tretje mesto letos je osvojila ekipa Istra iz Poreča. Ponosni smo na vaše uspehe, je ob sprejemu dejala županja in igralcem podelila najnovejšo knjigo Draga Parenzana. Predsednik kluba Albin Grižon pa je omenil, daje to prvi primer, ko jih je nekdo sprejel na občini. 'upanja Vojka Štular čestita predsedniku balinarskega kluba Albinu Grižonu za uspehe kluba in mu izroča knjigo Draga Parenzana.____j KINGSTON, ZMAGOVALEC PUBLIKE festivala, NINO SPINELLI, takratni direktor Casinoja, ki je festival podpiral, saj je v festivalu videl kakovostno bogatitev turistične ponudbe kraja. Ob tej priložnosti se mu je zahvalila tudi županja Vojka Štular in dejala daje in zagotovo oče piranskega turizma, ker je veliko naredil za razvoj ti rizma v Občini Piran. Plakete so prejeli tudi SLAVKO IVANČIČ, kot izvajalec, ki je največkrat predstavil svoj glas na festivalu, saj je kar 5 krat zmagal, kot pevec skupine in solist, DANILO KOCJANČIČ, ki je kar 6 krat zmagal, kot skladatelj pesmi in DRAGO MISLEJ - MEF, ki je bil največkrat (in to kar 8 krat) nagrajeni pisec popevk na festivalu (Dobrodošli in Ta moška -Prizma, Portorož 1905, Dober dan in Amerika - Bazar, Kar je res, je res -Faraoni, Lahko noč Piran -Anika Horvat, Črta - Slavko Ivančič). Med nagrajenci sta bila tudi PETER JURATOVEC, ki se je kar 13 krat pojavil kot režiser na festivalu, ter MIŠA MOLK, večletna voditeljica in organizatorka pri izvedbi festivala, ki seje zahvalila vsem, ki so festival podpirali, organizatorjem in tistim, ki so ji dali priložnost. Prelepega večera, prvega dneva poletja, polnega lepih doživetij in spominov, še ni bilo konec. Vsi povabljeni so ga nadaljevali na Tartinijevem trgu v Piranu. Naslednji večer jubilejnih MMS, v soboto 22. junija, sta vodila voditelja Mario Galunič in Lorella Flego Repič. Z besednimi igrami sta odlično zabavala publiko. Gosti večera pa so bili: Jan Plestenjak, Severina in Paola e Chiara. Po 6. tekmovalni skladbi "Mene je strah" od Monike Pučelj je prišlo do izpada električne energije. Festival ostal približno 20 minut v temi. Med tekmovalci je bila samo ena skladba v italijanskem jeziku skupine Number One - Ti pentirai, ter dva debitanta skupina Plima- Ptice vetra in Folk Rola- Polna luna. Dobili smo zmagovalce MMS 2002 -Polona s pesmijo Naj živi, ki je prejela nagrado strokovne žirije in skupina Kingston, ki je že pred 4 leti zmagala s pesmijo "Cela ulica nori", ki je postala prava poletna himna in verjamemo, da tudi skladba "Hotel Modro nebo", ki si je prislužila nagrado občinstva, ne bo šla v smo prvi večer (21. junija) doživljali v znamenju spominov in nostalgije, saj smo imeli priložnost poslušati vse zmagovalne pesmi preteklih pozabo. Sicer pa PLESALCA PLESNEGA KLUBA FREDI, TIM IN TADEJA Kinološko društvo Portorož je v soboto, 6. julija 2002 na zelenici pri teniških igriščih Marine Portorož organiziralo 4. mednarodno tekmovanje psov za pokal Eukanube in Alpe-Adria Cup 2002. V znanju in spretnostih teka čez ovire se je pomerilo okrog 80 psov različnih pasem in velikosti iz Šlovenije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Na tekmovalni progi so kajpak veliko spretnosti, ob svojih ljubljenčkih, morali pokazati tudi njihovi lastniki, ki so se potem skupaj veselili uspeha, ali pa so bili tudi malce žalostni, če je psiček zameša! ali izpustil kakšno oviro. Opazili smo kako je psiček tik pred tekmovanjem od svoje lastnice dobil priboljšek kot vnaprejšnjo nagradico za uspeh in se je potem urno pognal čez številne ovire in jih brez napake tudi premagal. Predsednica Kinološkega društva Portorož je Judita Vidmar, tajnica Majda Dobravc, vodja tekmovanja Darko Petretič, sodnik Silvester Škerget, vodja parkurja Jože Lunder, vodja tehnične ekipa Aldo Kleva, pri pripravah na tekmovanje, ki so trajale kar nekaj časa, pa so pa so sodelovali tudi drugi ljubitelji štirinožcev. Kinološko društvo Portorož ima v Lučanu poligon, na katerem je organizirana prva šola psov, ki jo vodijo izkušeni trenerji. Ob priložnosti 4. tekmovanja v Portorožu so izdali tudi katalog s podatki o tekmovanju, tekmovalcev in startnimi listami. 24 edicij festivala. Nekatere skupine so se celo ponovno sestale posebej za ta večer. Naslednji večer (22. junija) pa je bil Pop večer, kjer je tekmovalo oziroma se potegovalo za naslov najboljših kar 20 skladb. Priznati moram, da se najbolje spomnim pesmi s prvega večera. BREDA KRAJNC ODLIČNA LENA V MORAVSKIH TOPLICAH Sobe z novo podobo! Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone Szabo Ferenc s.p. -Violeta-, Dolga ulica 1,9226 Moravske Toplice Rezervacije na tel.: 02-526-1434 in GSM: 041/404-648 Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice: CENIK CELOLETNE PONUDBE - 2002 IZVEN SEZONE JULIJ, AVGUST 5 dni z zajtrkom 11.500,00 sit + tt 12.500,00 sit+tt 5 dni polpenzion z eno bograč večerjo 16.000,00 sit + tt 17.500,00 sit+tt 7 dni z zajtrkom 15.500,00 sit * tt 17.500,00 sit+tt 7 dni polpenzion z eno bograč večerjo 22.500,00 sit +tt 24.500,00 sit+tt 7 dnevno bivanje z možnostjo kuhanja 10.000,00 sit+ tt 10.000,00 sit+tt (z lastno posteljnino) Julij 2002______________________________ - Nov poslovno-športni objekt Marine Portorož uspešno prestal prvo preizkušnjo Večnamenski poslovno-športni objekt v Portorožu, kot ga vidimo na fotografiji na prvi strani Primorskega utripa, omogoča popestritev tukajšnje turistične ponudbe in hkrati predstavlja pomembno pridobitev za slovenski šport. Nov odkrit večnamenski stadion je zrasel tik ob morju, ujet v zelenje in je sestavni del Športno rekreacijskega centra (ŠRC) Marine d.d. Portorož, ki ga je za investitorja zgradilo lucijsko podjetje Bitermo, ki sedaj za svoje ime že trži 20 poslovnih prostorov pod stadionom. Nekaj poslovnih prostorov, med njimi DM (Drogerie Markt) že obratuje. Celotna naložba je vredna okrog 560 milijonov tolarjev, objekt pa je zasnoval arhitekt Rado Bedene. DAVIS CUP Srečanje Slovenija : Irska FED CUP Srečanje Slovenija: Ukrajina Prvi športni dogodek na novem teniškem igrišču je bilo srečanje Slovenija : Irska za Davisov Pokal v petek, 12. julija 2002. Prvo teniško žogico je ob sončni pripeki udaril najboljši slovenski teniški reprezentant Marko Tkalec (na fotografiji), ki je imel v uvodni partiji četrtfinalnega dvoboja II. evropsko-afriške skupine za Davisov Pokal za tekmeca Irca Johna Dorana. Mariborčan Marko Tkalec je premagal Irca Dorana s 3:1 v nizih. V soboto, 13. julija 2002, po otvoritvi, so se pomerile dvojice, zvečer ob 21. uri pa je bil v Restavraciji Marina sprejem za ekipi Irske in Slovenije. Na teniškem igrišču so se pomerili: 1. dan Marko Tkalec - John Doran Iztok Božič - Peter Clarke 2. dan Marko Tkalec - John Doran Matija Zgaga - Peter Clarke Slovenski teniški reprezentant Marko Tkalec na tekmi za Davisov Pokal v Portorožu. FOTO: FK-Primorski utrip 3. dan Marko Tkalec - Peter Clarke Iztok Božič - John Doran. V petek, 19. julija ob 19.30 2002 bo sprejem za ekipi Slovenije in Ukrajine. Tekmovanje za FED CUP je na programu v soboto, 20. julija in v nedeljo, 21. julija 2002. Vstop na obe prireditvi je prost. Glavni pokrovitelji omenjenih športnih prireditev so: Marina Portorož Terme Čatež, Casino’ Portorož, Mobitel, Droga Portorož. Franc Krajnc 10 let Volley cluba Portorož Tudi letošnje poletje bo v tekmovalnem smislu izredno zanimivo, saj bo Portorož gostil od dvajsetega julija, do desetega avgusta najboljše domače in tuje igralce. Finale prvega turnirja bo v soboto 27. julija ob 21. uri, finale zaključnega turnirja pa v soboto 10. avgusta ob 21. uri. Odbojka je v Piranski občini relativno mlad šport, saj 10 let hitro mine. Poskušal bom osvetliti najpomembnejše mejnike in dogodke v naši kratki zgodovini ter podal vizijo razvoja našega kluba. Začeli smo z vadbo v mali dvorani OŠ Lucija v okviru sekcije za odbojko. Zanimanje mladih je bilo veliko, zato smo po enoletnem delovanju ustanovili Volley club Portorož- Portorose, ki združuje igralce dvoranske odboje ter odbojke na mivki. V dvoranski odbojki smo najprej nastopali v tretji državni ligi. Največji uspeh smo dosegli lansko leto z uvrstitvijo v enotno drugo državno ligo, kjer smo tudi uspešno zaključili letošnjo sezono. Imamo odlično mlado ekipo, ki bi se ob boljših materialnih pogojih v naslednjih dveh letih uvrstila v naj višji rang tekmovanja, to je prvo ligo. Prav tako posvečamo veliko pozornost mladim, saj vadimo in nastopamo v vseh starostnih kategorijah na regionalnem in državnem nivoju. Dobro sodelujemo tudi z vsemi tremi šolami v piranski občini. Drugo pomembno področje našega delovanja je odbojka na mivki-beach volley. Pred desetimi leti smo postavili prvo igrišče na portoroški plaži, nekaj let kasneje še drugo, zgradili pa smo tudi igrišče na Bemardinu. Ponosni smo na to, da smo igrišča zgradili pretežno sami z ogromno prostovoljnega dela članov kluba . Pomembna prelomnica je prav gotovo postavitev sodobne razsvetljave pred dvema letoma, kar nam omogoča treninge in izvedbo najkvalitetnejših prireditev ob večernih urah. To je vsekakor velika pridobitev za celoten Portorož. V veliko zadovoljstvo nam je to, da nastopa v eni sezoni na turnirjih preko 100 ekip, da nudimo dobre pogoje za delo mladim, rekreativcem ter gostom plaže. Poudariti moramo, da je to olimpijska disciplina, ki se zelo hitro razvija in ima prav v Portorožu še veliko perspektivo. V vseh teh letih smo vlagali v lastne kadre in imamo danes v klubu šest trenerjev in vaditeljev, sodniški kader in sposobne organizatorje zaahtevnih tekmovanj. Kako naprej? V naslednjih letih imamo predvsem tri cilje: 1. doseči čim večjo množičnost v mlajših kategorijah, 2. uvrstitev v prvo državno ligo v dvoranski odbojki in3. organizacija vrhunskih prireditev v odbojki na mivki. Pogoj za to je dokončna ureditev igrišč, ki bodo ustrezala mednarodnim standardom ter ureditev pokritih igrišč za odbojko na mivki, kjer bi lahko igrali celo leto. Ob koncu bi se zahvalil vsem, ki so nam v tem desetletju stali ob strani z željo, da ostanete še naprej z nami. Leopold Stubelj univ. dipl. ekon. predsednik kluba primorski utp stran 11 fiOKOSKOP Avtor izdelave horoskopa: štev. 090 -41 -18 in 090-42-18 OVEN ž 1.5.-20A, Ljubezen: Nekdo vam bo veliko pomenil, to pa vam bo vzelo precej energije. Zdravje: Pazite na zdravje, če je le možno kam odpotujte in si napolnite baterije. Denar: Večjih sprememb ne bo, v službi so opazili, da vam misli uhajajo drugam. 3/K 21.4.-21.5. Ljubezen: Prijateljstvo se bo razvilo v nekaj več, pripravite se na nova doživetja. I-:J Zdravje: Težave z nespečnostjo bodo kmalu minile. Denar: Nič vam ne bo padlo z neba, vaš zaslužek je plod pridnega dela. DVOJČKA 22.5.-21.6. Ljubezen: Znašli se boste na preizkušnji, pretehtajte pozitivne in negativne lastnosti vašega partnerja. Zdravje: Preden odpotujete na dopust obiščite zobozdravnika. Denar: Vedno znova se odločate za pričetek varčevanja, bodite vztrajni pa vam bo uspelo. KAK 22.6.-22A. Ljubezen: Nosilo vas bo od ene dogodivščine do druge, pazite, da na koncu ne ostanete praznih rok. Zdravje: Ne pijte premrzlih pijač, posledice znajo biti trdovratne. Denar: Uživali boste v trošenju, kasneje pa boste obžalovali - bodite bolj pazljivi. LEV 25,7,-25,&, Ljubezen: Privoščite si malo počitka in se bolj posvetite ljubezni svojega življenja. Zdravje: Prehodne težave bodo hitro minile, opozorile pa vas bodo, da morate bolj skrbeti za svoje zdravje. Denar: Skrbi so odveč, denar bo prihajal redno. DEVICA 24.&.-25.9. Ljubezen: Povabilo na kavico sprejmite, to kar bo sledilo bo še dolgo prisotno v vaših mislih. Zdravje: Vse se bo uredilo v vaš prid, le prepiha se izogibajte. Denar: Poslovne težave se bodo rešile, čeprav imate občutek, da je malce zapleteno. TE/iTN/CA 24,9. -25,10. /s Ljubezen: Ne poslušajte —““— tujih nasvetov, ravnajte se po svojem srcu. Zdravje: Počutite se utrujeno, malo več gibanja in pozitivnega razmišljanja vam bo koristilo. Denar: Pred vami je uspešno obdobje za finance, izkoristite priložnosti. ŠKOKP/JON 24.10.-22.11. Ljubezen: Posvetite se partnerju, občutek ima, da ste ga v preteklosti malce zanemarili. Zdravje: Pijte več tekočine in se izogibajte preveč začinjene in nezdrave prehrane. Denar: Na poslovnem področju ne bo večjih sprememb. E\Co 25x^1% t2A12.se odločite, vendar ne hitite, čas dela za vas. Zdravje: Ne izpostavljajte se preveč sončnim žarkom lahko vas doleti kakšna alergija. Denar: Nepotrebni izdatki vas bodo razjezili, pa saj tako radi rečemo, da le-ta mora krožiti. KOZOKQCh 22,12.-20.1. Ljubezen: Čakajo vas lepe spremembe, amoijeva puščica je doletela tudi vas. Zdravje: Ne pretiravajte z delom, bolečine v hrbtenici vas bodo opozorile na nepravilno držo. Denar: Čeprav vas šelestenje denarja osrečuje, si kdaj tudi kaj privoščite. VODNAK 21.1.-19.2. Ljubezen: Uživali boste v družbi starega prijatelja ali prijateljice, čustva se bodo znova prebudila. Zdravje: Kronične težave se bodo ponovno pojavile, posebno pozornost namenite koži. Denar: Na finančnem področju pričakujte izboljšave in dokaj stabilno obdobje. K/3/ 20.2.-20.5. Ljubezen: Trmasto vztrajate na svoji poti, zamujate pa priložnosti, ki so na dosegu roke. Zdravje: Ne obremenjujte se za vsako malenkost, to škoduje vašemu zdravju. Denar: Finančne težave se bodo rešile, samo malo več potrpljenja potrebujete. Honorarno zaposlim gospodinjo iz Portoroža za čiščenje apartmajev in likanje. Pokličite: 041/621 236 Nudimo honorarno delo na področju ekonomske propagande in oglasnega trženja za Primorski utrip. Pokličite: 031/851-240 Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 PRODAM stanovanje v novem bloku v Luciji-Obala. 4 Im2' prvo nadstropje, mirna lega, dvigalo, CK, telefon, kabelska, zasteklen balkon. Pokličite na: 01/25 74 803 ali 040/ 839-473 Življenje brez tablet, trovinov gel za artritis, artrozo, greniti za prostato, militi za hemoroide in črevesje. Pokličite: 041/886 345 Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 ■B Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, MB X____________________/ triiti iofooriator Primoak# H V6S SIK IF1H06H* TltiČHt BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOGATEJŠA ponudbo f N"« j NEPREMIČNIN in robljenih (VSAK PtTBtj AVTOMOBILOV no Primorskem. MALI OGLASI iz ITALIJE In HRVAŠKE. N<, Napoved prihodnosti 41 -18 090 42 Elfrida A ©lorija Vestalka s.p.. Glavni trg 1 7b, Maribor 18 ! RADto : OPČINE Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse, zanimive oddaje v živo. UKW frekvence 90,6 in 100,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 C ugankarji/ ODSLEJ Sl LAHKO POMAGATE 2 NOVIM UGANKARSKIM SLOVARJEM Z VEC KOT 11.000 GESU! r BREZPLAČNO1 VEDEŽEVANJE' Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. j primorski ufr'p 4^ ^Brezplačno vam odgovarja Ivedeževalka ELFRIDA [Vestalka s.p., Glavni trg 17 b [Maribor [Vprašanje:-------------------- I Rojstni datum: [ Šifra NAROČILNICA naročam primorski u^p Ime in priimek ________________________ Točen naslov -------------------------- Poštna številka -------------—---------- Letna naročnina za naročnike (12 številk) 1.800 sit Datum______________ Podpis _________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož stran 12 ■ primorski irHp Julij 2002 Izola je ponosna na svoje ljudi Na dan občinskega praznika Občine Izola, 11. julija, so pred Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Izoli priredili svečani sprejem za letošnje občinske nagrajence. Po pozdravnem govoru županje Brede Pečan in predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Oery-ja so podelili občinska priznanja z zlatim in srebrnim grbom, denarno nagrado, odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, kot priznanje gasilcem za reševanje goreče ladje Atlantic Start decembra v Ladjedelnici Izola ter priznanja za najlepšo hišo, vrt in balkone. Slednja je podelil predsednik TD Alojz Pečan. Ambasador Izole je postal Ottavio Brajko. Občinska priznanja z zlatim grbom so dobili: Glasbena šola za 50-letnico delovanja ter uspešna direktorja Vojko Maver (Delamaris) in Branko Simonovič (Hotel delfin ZDUS). Dobitnika priznanj s srebrnim grbom sta izolsko Društvo invalidov in Srednja šola z italijanskim učnim jezikom Pietro Coppo. Denarno nagrado je prejel Lucijan Kozlovič. Ko podjetnik obupa Mož samostojne podjetnice Danijele Altino, ki ima na prostoru bivšega Kaštela kiosk Agrina s sadjem, je po četrtem obisku inšpektorice obupal in v jezi na tla pometal sadje. »Vi novinarji ste krivi«, je jokajoče tožila podjetnica, ko smo hoteli izvedeti vzroke za takšno dejanje. »Vlačite me po časopisih. Odkar sem odprla tale kiosk s sadjem v Portorožu imam samo težave«. Sprva nam ni dovolila nobenega posnetka, ko pa sem ji povedal, da bo zadeva objavljena v Primorskem utripu nekako ni bilo več težav. Mlada policista sta dogodek nemo opazovala, si nekaj zapisovala, z njunih obrazov pa se dalo razbrati, da tudi njima bilo malce hudo, saj ni šlo za razbojništvo temveč za dejanje iz obupa. Novinar nehote začne razmišljati kakšna je v resnici njegova vloga. Kar tako javno poročati in se spraševati , češ ta kiosk ne sodi v »mondeni« Portorož, lahko nehote spravi v neugoden položaj tistega, ki si je pridobil dovoljenja, vložil sredstva za začetek obratovanja, ne pa institucijo, ki dovoljenja izdaja. Enotnega izgleda pa Portorož tako ali tako nima več. Kaj je v resnici kriva podjetnica, če na tem mestu prodaja sadje? Tržna inšpektorica je verjetno ni brez razloga obiskala štiri krat. Je bila prestroga, dlakocepska? Tokrat naj bi podjetnico Danijelo ujela, ker naj bi nadomeščala obolelo prodajalko, ki ima ustrezno trgovsko šolo, sama pa te šole nima. Kiosk s sadjem se šteje za trgovino, za to pa je potrebna trgovska šola! Kazen za kršenje takih zapovedi je huda! Županja Vojka Štular je bila nad informacijo o dogodku nekoliko presenečena. »Ne poznam ozadja tega dogodka, rečem pa lahko, da imajo tam kakovostno sadje«. Black Jack Caribbean Poker American Roulette 7 Gard Stud Poker French Roulette Chemin de Fer Punto Banco Trente et Quarante Slot Machines Bingo V Zavarovalnici Triglav smo storitve približali zavarovancem in prilagodili tudi urnike vašim potrebam H triglav Če boste želeli vas bo, tako kot doslej, na domu obiskal zastopnik Zavarovalnice Triglav, zavarovanje pa boste seveda lahko uredili tudi sami na katerikoli poslovalnici Zavarovalnice Triglav. Zavarovalnica Triglav d.d., s svojo dolgoletno tradicijo in strokovnim delom nudi konkurenčnost zavarovalniške ponudbe prilagojene potrebam zavarovancev. To so zagotovo tisti pravi temelji, na katerih smo v zadnjih letih gradili in tudi povečali svoj delež na tržišču, ki danes po ocenah presega 3/4 tržnega deleža na področju zavarovanj večjih pravnih oseb in 1/3 tržnega deleža na področju zavarovanj fizičnih oseb. Sklepanje vseh vrst zavarovanj tudi na pošti v Izoli V prostorih Pošte Slovenije v Izoli, Cankarjev drevored 1, kjer je Predstavništvo Zavarovalnice Triglav d.d., Območne enote Koper, vam bo komercialist za sklepanje zavarovanj in obravnavo škod Zorica Petvar predstavila zavarovanja, vam svetovala in tudi pripravila zavarovalno polico. Tako boste lahko ob opravkih na pošti uredili tudi: > Premoženjsko zavarovanje > Osebno zavarovanje > Avtomobilsko zavarovanje > Nezgodno zavarovanje > Vlomsko zavarovanje > Požarno ali drugo zavarovanje > Prijavili škodo > Dobili informacije o zavarovanjih ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Urnik Predstavništva v Izoli: Vsak delavnik Od 8.00 do 16.00 ure (zavarovalni komercialist), Od 16.00 do 19.00 ure (dežurstvo zastopnikov). Cenilna služba Ob četrtkih od 13.00 do 14.00 ure Telefon predstavništva v Izoli: 641 52 48 Izolani, prepričajte se o novostih v naši zavarovalniški ponudbi in nas obiščite v predstavništvu na pošti v Izoli. Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Koper ■dramam srnina! JM . j -j— i— iMirasaaS ira3 var ■jir.SSefc. 8>. j J pH. »= = banka-koper.si/ritem_mladih