MIRA ENGELMANOVA: Kulturne in socialne institucije na Čehoslovaškem. Po iniciativi in prizadevanju gdč. profesorice Jele Lazarevičeve je odpotovalo v poletju 1. 1922. deset Jugoslovenk na Češkoslovaško, da spoznajo tam. natančneie ne;katere kulturne in socialne institucije. Določeno je bilo, da se sestanemo v Beogradu ter odpotujemo od tu preko Ogrske. V Beogradu smo si ogledale nekatere narodne ženske ustanove kakor: prostore »Ž e n s k e g a k 1 u b a« in našega »Ženskega S a v e z a« ter mogočno, a še ne dovršeno stavbo »K o 1 a srbskih sestara,« ki priča o podjetnosti in agilnosti naših srbskih sester Ko.ašic Ob tej oniliki smo zvedele. da zida društvo knjeginje Ljubice n a K o sovem polju severno od S k o p lja pri Uraševcu šolo z internatom. Otroci bodo prihajali tja ?z tako oddaUenih krajev, da bodo ostali ves teden v šoli ter se vračali šele ob sobotah na svoje dcmove. Seznanile smo se tudi _ šolsko organizacijo »Pčelica,« ki je zelo siinpatično društvo za deklice. Svoj i-vor ima ta organizacija v Dubrovniku. Tu je osnovala po prevratu Jela Ohunčevičeva, profesorica na učiteljiščn, »Narodno žensko zadrugo« s humanitarnim in kulturnim prograraom. Iz te zadruge je izsla kot naraščaj »Peelica.« Male Pčelice pcstanejo s 16. letom č!an;ce zadruge. tedaj pa ostanejo. četudi že ne pohajajo več šole v stiku s šolsko organizacijo. Ko je bila upraviteljica beograjske savske šole na picnairni seji »Ženskega Saveza« v Splitu, so je seznanila s to organizac..'o ter jo presadila v Beograd. Tu imajo že pet rojev in sicer: savske pčelice, donavske, terazijske. v šoli na Senjaku in pri saborni cerk v i. Naselile so se pa tudi že v Skoplju in v Novem Sadu- Ker je glavni namen organizacije, edinstvo dečjih duš v narodu in dviganje zavesti naše narodne skupnosti, zato te »Pčelice« na razmih periferijah naše domovine pridno korespondirajo med seboj ter se tudi obiskujejo. Minulo Velikonoč so prihitele dubrovniške v Beograd, koncem šolskega leta pa beograjske v Dubrovnik. Za letos imajo v programu skupen polet na Oplenac na grob našega kralja Osvoboditelja. Svoj prvi izlet prirede na Jurjev dan, ko praznujejo svojo slavo. Intenzivno goje narodno vezivo ter imajo tudi svoj društveni kroj, pripirosto kimonooblekco iz domačega platna z vvezenim narodnim motivom in pčelico. Prirejajo tudi materinske sestanke, kjer polagajo staršem vpričo učiteljstva izvestje o svojem delovanju. Tako goje nekatere nase tovarišice intenziven stik šole z domom ter polagajo temelj pravi sestrski Ijubavi. Iz naše ©restolice smo odpotovale nroti severu dne 6. aveusta. Sremski Karlovci, Novi Sad in Subotica so kaj hitro švignili mimo nas in bili smo na ogrski meji. Vožnja preko Ogrske je enolična, tako da se pošteno oddahneš, ko zak'!':^ sprevodnik Parkanone to ie zadnja ogrska postaja. Na Ceskoslovaškem smo. skoro dospemo do B r a t i s 1 a v e ; to je bil za enkrat cilj našega potovanja. Na kolodvoru so nas pričakovali delegatje češkoslovaške lige in ga. Ruža ^Pelantova, ki je bila poslana iz Prage iz tajništva dr. Alice Masarykove. Naslednje dopoludne je bilo določeno za ogledovanje mesta, ki leži na severni obali mogočnega Dunava. Bratislava. tesra imena nismo poznali v oredvotn' dobi! Po naših kniigah se je imenova.o tedai to mesto Požirn ali nemški Pressburg. Mesto je središče Slovaške in ima krasno lego na meji Češkoslovaške. Ogrske in Avstrijske republike. Ime Bratislava sega gotovo še v dobo, ko je nekdanja mogoena Velikomoravska zavzemala kraje do Dunava in njenih dotokov Nitre, Hrona in Ipole. Bilo je to tedaj, ko kraji med Dunavo in Savo niso biili še po Madžafft razveplieni ter so slpvanska nlerncna zavzemala vse ozemlje od Krkonošev do Balkana. Ko pa smo se vsled madžarske invazije ločili od naših severnih bratov tako. da eovorimo sedaj o koridorju, ki naj bi nas spajal z ni!mi tedai je Bratislava izeubi'a svoje slovansko lice in ime. si nadela nemškomadžarsko ter je postala le trgovsko važna postojanka, ki je vodila vso trgovino iz Ogrske in Avstrije na Češko in dalje v Porenje. Drugega pomena Bra- tislava ni imela v srednjem veku, a nova doba je napočila zanjo tedaj, ko se je 1. 1526. streslo ogrsko kraljestvo pod turško silo in vsled tega razoadlo na 3 dele. Tedaj je Bratislava postala glavno mesto tako zvane habsburške Ogrske in s tem je postala objednem glavno mesto Slovaške. Tu so bili odslej najvažnejši uiradii in so se vršili do 1. 1848- sabori; tu se je vršilo kronanje ogrskih kraljev in se je sestajalo plemstvo iz cele Slovaške; tu je začela cvesti znanost in umetnost in najboljši sinovi od Košice do Vaga so prihajali sem, da si razširijo svoje obzorje ter žrtvujejo svoje sile narodu in državi. Osobito važna je postala Bratislava v dobi češkoslovaškega narodnega prepoiroda tako. da ta nima svojega središča samo v Pragi, temveč tudi v Slovaški dn to predvsem v Bratislavi. Tu so vzrasli na evangelskem liceju največji razumniki 19. stoletja, kakor Jan Kollar, neustrašljivi propagator vseslovanske vzaiemnosti, Safafik. prvii graditelj moderne znanosti na Slovaškem. Palacky idejni utemeljitelj češkoslovaške države in mnogi drugi. Na izletih v divni bratislavskri okolici so razmišljali o bodočnosti češkoslovaškega naroda ter dali bodoči državi tisti lik, ki ga ima sedaj, kajti smatrali so že tedaj za domiovino češkoslovaškega narod.i vse tiste kraje, kamor je prodrla češka duševna kultura. Ker smo tudi me želele seznaniti se z divno okolico in njenimi prebivalci, zato je pohitela naša delegacija v 3 ure od Hratis'ave ocidalieno slovaško vas V a j n o r i. Obiskale smo šest kmetskih domov in vse, kar smo tu videle. nas ie navdalo z občudovanjem do priproste slovaške žene. Ona si namreč sama poslika ves dom in vso opravo in to tako okusno, da bi človek skoro ne verjel. Tu se vrste ptice in cvetovi, grozdi in žitno klasje, vse v živih narav nih in sočnih barvah. Poteze so fine ter te prav nič ne spominjajo nekaterih naših kmetskih znamenj, ki so živa priča okorne slikarjeve roke. Povsod smo bile nrav prisrčno soreiete. novsod smo se divile gospodinji umetnici. ki si celo štedilnik okusno poslika. Pestra je tudi njihova narodna noša, ki jo sešijejo in vezejo same ter tudi same narišejo vzorce; celo moške srajce so bogato vezene z zlatom, srebrom1 in živobojnimi n.itmi. Pogrešale smo le cvetja na oknih in nas slovenski rojak, akademijski slikar 2abota, ki živi že dalj časa v Bratislavi nam pojasnjuje, da žene tu ne pogrešajo živega cvetja, ker si ga naslikajo same polne domove. Vas V a j n o r i i m a šestrazredno šolo in ljubeznivi nadučitelj nam je pokazal risarske izdelke učencev ter nam dovolil, da smo nekaj risb vzele s sabo. Iznenadilo nas je, da nista niti dve risbi enaki in nadučitelj nam je pojasnil, da nikdar ne rišejo skupno istega predmeta, ampak da učenci rišejo sami poljubno po svoji fantaziji. Zadovoljne z užitkom tega dne, smo se radovale naslednjega. ki nam prinese zopet novih, lepih utisov, kajti določena je bila vožnja pp Donavu do trdnjave Dievin Bil ie krasen solnčen dan in vožnja . po Donavi nepopisno lepa. Na severni obali nas spremlia Bratislava s svojim predmestjem, a na južni obali pri bližno 1 km širok gozdič, za njim pa meja proti Avstrijski republiki. Po enourni vožnji dospemo do izliva Morave v Duuav in tu na tem križišču se dvigaio na griču razvalina nekdanjega mogočnega djevinskega gradu, o katerem trdijo nekateri raziskovalci, da je to nekdan>ii s/fari V te\ 1 e h r a d . k j eir je knez Rastislav sprejel solunska brata Cirila in Metoda. Na vrh d.ievinskib razva^in so postavili Madžari 1. 1898., ko so obbajali 1000 letmico svojega prihoda na Ojcrsko, Arpada. okrenjenega proti Dunaju z mečem v roki. Seveda so s:a Cehi odstranili ob prevratu tako, da se vidi sedaj le se podstavek, ki se ruši polagoma. Z vrlia je diven razgled na moravsko polje, ki je popilo že potoke slovanske krvi. Za razvalinami leži v dolini prijazna vasica Djevin, poleg nje pa djevinska Nova ves, mala naselbina gradiščanskih Hrvatov. Star seljak nam je pripovedoval z radostjo, d a d o be v jeseni hrvaško šolo. Gradiščanski Hrvatje žive v nmogih malih selih raztreseni od tu do Nanoštva ter tvo- rijo sicer šibek, a vendar naraven koridor med Češkoslovaško in našo državo. Naslednietra dne smo si ogledale v Bratislavi prostoire češkoslovaškega Rdečega križa. Ta organizaciia ie vzoirno ureieim. četudi jo" je osnoval predsednik Masaryk šele po prevratu. V republiki ima štiri glavna središča in nebroj podružnic. V Bratislavii je siredišče za Slovaško<, v Pragi za Češko, v Brnu za Moravsko in Šlezijo, v Munkačiju za podkarpats.ko Rusijo, tako namreč se im.nuje skrajni vzhodni del Češkoslovaške. Glavni namen te organizacije je : skrb za zboljšanje ljudskega zdravja, lajšanje bede, ki jo je povzročila vojna ter hitra uspešna pomočv vsakisili. Kose poglobiš v to silno organizacijo. ki ima okolii 200 uiradnikov, oziroma uradnic in še nebroj drugih neplačanih sil ter pomisliš, da se je vse to ustanovilo šele po prevratu, tedaj prideš do zaključka, da je mogel privesti do te popolnosti organizacijo v tako kratki dobi samo narod, ki ima takouzorno razvito Sokolstvoinkirazume Dravi nacionalizem in patriotizem. Masaryk- pravi v nekem svojem spisu: »Naš patriotizem mora biti naprednost, narodnost nam mora biti človeikoljubnost« in zdi se nui, da je Masaryk po tem svojem izreku določil smernice novemu češkoslovaškemu Rdečemu križu, čigar pravi nredsednik ie sedai niearova hči dr. Alice, a on je ostal njegov častni predsednik. V katerokoli institucijo Rdečega križa pogledaš, ppvsod vidiš združeno narodnost s človekoljubnostjo. V bratislavski pisarnii Rdečega križa je vzbudil pozornost velik stenski zemljevid Slovaške z natančnim sezna- m o m vseli dobrodelnjh ustanov v tem delu republike. Naštela sem 20 zdravniških postaj za otroke. 27 za zaščito mater, 5 bolniiških postaj za jetične, 6 otroških bolnic in več rešilnih postaj. V pritličju je velikansko skladišče, kjer je shranjeno razno perilo, obleka in zdravi'a. ki se raZiT-ošilia na vse, na zemljevidu označene ustanove, da se tam razdeli brezplačno med reveže. Mnogo teh stvari je poslala Amerika v prvem letu po prevra_tu ter s tem pomagala osnovati to organizacijo, ki se je v tej kratki dobi tako razvila, da vzbuja naše občudovanje. Nasledjijega dne smo si ogledale centralo Rdečega križa v Brn u, ki ima velikanske. krasne prostore v sekvestriranem poslopju grofa Palkyja. Zemljevid na steni ti priča, da ima tu Rdeči križ mnogo več ustanov kakor v Brati-' s 1 a v i, saj ie na tu potreba tudi večja, kaiti DOgled s Špilberea ti kaže v brnskih predmestjih tovarno poleg tovarne, dirnnik poleg dimnika eden višji od drugega. Tu je mnogo potreb. tu je mnogo delavskega ljudstva in temu je v prvi vrsti namenjen češkoslovaški Rdeči križ. To pričajo tudi besede njegovega predsednika dr. Alice Masarykove ob priliki, ko je prevzela od svojega očeta predsedništvo te inštitucije in ki se glase: »Obečam ti, da hočem z vso silo delati, da postanem vredna tvojega zaupanja in da olajšam bedo onih, ki največ trpe na naši zemlji. Oddolžiti se hočem zemeljski in večni pravici, za katero sem pripravljena dati svoje življenje.« Ko čuješ take besede in vidiš, da so meso postale, da niso le prazne fraze, tedaj si uverjen o srečni bodočnosti naroda, ki ima take socialne delavce. S e d a j p a n a Šp i 1 b e r g , da vidimo tam vse brezmejno gorje, ki ga je omislila prejšnja habsburška oblast političnim kaznjencem. Pač lep kontrast med sedanjim človekoljubjem in nekdanjim trinoštvom! Pot do teh strašnih ječ vodi mimo lepih nasadov. Stari grad stoji na gniou slično našemu ljubljanskemu- Ka sto.fš n^ed to močno utrdbo, ti postane, ako si že čital knjigo »Moje ječe« od Silvia Pelica, tesno pri srcu, korak ti zastane in zdi se ti, da čuješ obupne vzdihe nesrečnežev, ki so tu na tako krut način končale svoje bednp življenje. Blizu vhoda ti obstane pogled na kameniti spominski plošči. Vidi se. da ni se dolgo, kair je vzidana in res čitaš letnico 1922, poleg pa sledeče besede v italijanščini: Iz teh groznih temnic, posvečene z mučeništvom, je vzniknil zmagoslaven spas Italijanov. Prinesli so to ploščo Italijani, ko so obhaiali stoletnico nisateLia Sijvia Pelica. ki je bil tu zaprt in ki je spisal. ko je zadobil po večletnem trpljenju zo- pet svobodo knjigo — »Moje ječe« — vsled katere je postal Špilberg znan po vsej Evropi. Preveč bi bilo opisati vse grozote, ki so jih bili tu deležni politični kazaienci. Naštejeim nai le ,oar turtur. Natezalnica, ki je pretrgala nesrečneža; globine v stenah z železjem, ki je stiskal kaznjenca čez pas, od vrha pa na glavo miu kapljajoča voda; jarek z vodo. v kateri je stal priklenjen jetnik itd. Tako se vrste e.rozote ena hujša od druge in koncem vseh teh grozot, kapela s križanim Zveličarjem. Ko stopiš v kapelo, se oddahneš in ustne ti šepečejo nehote: »Da Kristus, če kje, si tu na mestu. trpIjenje poleg trpljenja, mučeništvo poleg mučeništva.« Toda pustimo vse te grozote ter stopimo v ylak, ki nas popelje v zlato Prago. Stostolpa, zlata Praga! V srcu Evrope ležiš na razpotju med severnim in južnim, vzhodmim in zapadnim ozračjem evropske kultujre, odkoder se vse najleDŠe preffleda. Naj te občudujem s Hradčan ali z Višehrada, s Petfina ali Žižkova, enako veličastna in zanimiva si vsak čas. Oglejmo si sedaj še razne kulturne in socialne institucije. ki so si jih uredili naši severmi bratje po prevratu- Prva pot nas vede v prostore Rdečega križa. V bližini višehradske skale je ogromna trinadstropna stavba. Tu so nameščene razne sekcije te mogočne organizacije. Gdč. Neubauerjeva. tajnica dr. Alice Masarykove, te iubezniivo vodi od oddelka do oddelka. Kjerkoli se mudiš, najsi je to v pisarni za počitniške kolonije ali za zaščito matere in dojenčka, v oddelku za vojne vdo-ve in sirote ali za invalide in ruske begunce, skratka povsod občuduješ smotreno in solidno delo bratskega češkega naroda. Ustavimo se v p i s a rn i m 1 a d i n s k e organizacije Rdečega križa. Gdč. Molnarjeva urednica »podmladkovega 1 i s t a »M es i č n i k dorostu červeneho kfiže« ti pripoveduje, da se podmladek v Češkoslovašfei lepo razvija, da ima približno 70 tisoč članov. da se tiska mesečno glasilo v 8 tisoč izvodih, da se organizacija širi po ljudskih in srednjih šolah, ponekod z večjim, drugod z manjšim uspehom, kar je odvisno od učiteljeve individualnosti. ker ie učiitelistvu na prosto roko dana izvedba organizacije po razredih. Poglejmo tudi v pisarno dr. Alice Masarykove. Nje ni, mudi s.e na kratkem i>očitniiškem oddihu Nad njeno nisalno mizo b'iest na rdečem suknu z beMmi čfkami vvezen napis: »Veritas vincit«, to ie njeno geslo. V L a n e c h , Masarykovem poietnem dvoru, je izročila naša delegacija dr. Alici red belega orla III. reda za zasluge, ki jih je izkazala srbskim legijonarjem. Vso njeno skromnost in človekoljubnost izpričujejo sledeče besede, ki jih je izpregovorila ob tej priliki. »Ni prav, da prejemamo me žene odlikovanja. ker JTipramo izvrševati humanitarna dela !<e: z naia:lob|ih. (idealnih nagibov; vednar mi bo red srbskih legijonarjev drag spomin, ker je to red borcev, ki so se žrtvovali za najlepše narodne svetinje.« Da se natančneje seznanimo z inštitucijami, ki jih vzdržuje Rdeči križ, peljimo se s tramvajem v K o š i f e, to je eno najsiromašnejših delavsMh predmestij. Ob koncu tramvaiske nostaje ie lep ioark Klamovka. Poleg tega je lično poslopje z napisom »P o r a d n a m a t e k i k o j e nc a«, kar znači svetovalnica za matere in deco. Pred vojno je bila tu velika plesna dvorana, o-b prevratu so jo spremenili v to prepotrebno, dobrodelno ustanovo, kjer so otroci preiskani od zdravnika brezplačno. V poslopju je tudi lepa dvorana, kjer se vrše tedenska predavanja. Ob tej priliki se dele materam brezplačno brošure, poljudno zdravstvene vsebine. Predava zdravnik ali socialna delavka. V tej inštituciji so zaposlene tri take socialne delavke fin ena sestra bolničarka. Vse so civilne osebe ter imajo posebno strokovno izobrazbo. Socialne delavke dovrše meščansko šolo in 3 leta socialne šole, bolničarke meščansko šolo in dveletno bolničarsko šolo. Praga ima sedai že 3 take zdravniške postaje in sicer Žižkov, Vršovice in pravkar opisano Košife. Med šolskim letom pride po štLri dopoldneve v tednu v to zdravniško postajo dnevno do 80 otrok. Pripelje jih učiteljstvo, navadno po dva razreda v enem dopoldnevu. O vsakem preiskanem otroku imajo natančen seznam višine, teže in drugih posebnosti, ki se vsaka dva meseca izpolnjuje. ker je vsak otrok v teku dveh mesecv enkrat preiskan. To je velike važnosti radi tega, ker predlaga koncem šolskega leta zdravniik vse tiste otroke, ki se niso dovolj razvili v minolem šolskem letu, da se jih pošlje za časa oooitnic na deželo v nootniške kolonije. Mnogo takih kolonij vzdržujejo poleg Rdečega križa mestne občine, Sokolstvo in razna druga dobrodelna društva. O g 1 ej m o s i t a k o p o č i t n i š k o kolonijo, ki jo vzdržuje Rdeči križ v Sternberku severno od Prage. Ta diven kraj leži blizu mesteca Smečna sredi smrekovih gozdov in ribnikov. V vili Bellevue je nastanjenih 50 deklic v starosti od 6—14 let. Kolonijo vodijo 2 učiteljici. 1 otroška vrtnarica in 1 sestra bolničarka. Vse je v vzoraein redu. Postelje, pohištvo, vse je snežnobelo. Urnik, ki visi na steni, nam kaže sledečo razporedbo: Od 7.-8. umivanje in oblačenje. Od 8.— 8.14 zajtrk. Od 8V2— 9^2 telovadba. Od 91/.—11. igre, petje. kopanje. Od 11.—12. sprehodi po srozdu in polju. Od 12.—I2V2 umivanje, čiščenje rok. Od I2V2—I. obed. Od 1.—lVt umivanje zob. Od 1V4—3. počitek v senci. Od 3.—4. čitanje, ročno delo. Od 4.—4V2 južina. Od 4M>—6. v gozdu. Od 6.—6V2 umivanje. Od 6V_—7. večerja. Od 7V2—SVi prosto. Od 6.—7x/i umivanje zob. Od 8V2—9. pripravljanje k počitku. Od 9.-7. spanje. Ura je 11. Otrok ni doma- Poiščimo jih na izprehodu. Za vilo je temen smre- kov gozd, od tam prihaja otroško petje. Ko se nekoliko približamo, čujeino še besede: »Za tatička Masaryka živoT dam.« Seveda nam otroci zapojejo radi celo pesmico sledeče vsebine: Tain za Bratislavo je mnoigo neprijateljev, a mi se jih ne bojiino, ker za doinovino i.i za tatička Masaryka radi život damo. Da, tam za Bratislavo je ninogo neprijateljev Nemcev in Madžarov, a bratom Čehom se jih ni treba bati, ker vsa društva tekmujejo takorekoč med seboj, da si vzgoje telesno in duševno zdrav naraščaj in ker tudi pripro_ti Čeh pravilno um-eva narodno misel ter se zaveda, da nima do svoje rodne grude samo pravic ampak tudi dolžnosti. Blesteč dokaz te trditve so, kakor nam pripoveduje gdč. Pfibikova, voditeljica počitniške kolonije v Sternberku, učiteljice v Plznu, ki so mnogo ziino same prirejale s t a 1 n e 111 a r i i o 11 e t n e o r e d s t a v e. Same so igrale. same izdelovale lutke. same vodile v*o režiio in ves aranžma prireditev. To jiin je prineslo toliko čistega dobička, da so poslale za počitnice v juliju 60 dečkov, v avgustu 60 deklic v ferijalno kolonijo blizu Plzna, Toda vrnimo se v Prago in us.avimo se na Letni v VII. ok r a j 11, k j er j e bil zadnji vsesokolski zlet. Tik sokolskega telovadišča je cel koin-pleks lično izdelanih barak, t o j e d i -jaška kolonija. Začek so jo graditi1. 1920. Načrt je izdelal profesor politeh-nike, barake so napravili študentje sami,večinoma tehniiki. Študentke so Jih posli-kale v notranjosti z narodnimi motivi. Vse je tako lično in uzorno, da nimaš nitinajmanjšega občuta, da si v baraki. Raz-svetljava je električna, kurjava central-na. Sedaj je že toliko barak, da je pro-stora za 1000 dijakov. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki.