V9Težka zadeva Kaj pravi uttteljstvo §i Sekcija Jugoslovenskega učiteljstva udruženja za dravsko banovino je v zadevi omoženih učiteljic že večkrat poudarila svoje stališče na svojih zborovanjib, kakor tudi v svojem stanovskem glasilu. Članek z uvodnim naslovom, objavljen v zadnjem Učiteljskem tovarišu, je tedaj zasebno mnenje organiziranega člana, kar je bilo tudi v članku samem izrecno in s poudarkom omenjeno. Ker se o zadevi, 'ki je važna in pereča ne samo za omožene učiteljice, ampak za nas vse, mnogo govori v naših pa tudi izven naših vrst, je potrebno in prav, da se o tej zadevi temeljito razgovorimo in pokažemo vsem, kaiko je s to »težko zadevo«. Prejeli smo od poročenih tovarišic in tovarišev več dopisov, ki jih bomo objavili, da »zadevo«, ki je res »težka« od vseh strani premotrimo in tudi javnosti pokažemo, kakšna je. Prejeli smo tudi nekaj anonimnih dopisov, katerih iz načelnih razlogov ne bomo objavili. Pismo narodnega poslanca gosp. Komana Albina V »Učiteljskem tovarišu« z dne 16. febr. štev. 26 čitam članek »Težka zadeva« nekega gospoda B., ki uvodoma citira moj govor ob priliki proračunske razprave prosvetnega ministrstva v finančnem odboru, kakor ga je objavil Kmetijski list. Čast mi je sporočiti Vam, da je besedilo mojega govora v Kmetijskem listu netočno in nepopolno objavljeno ter je vsled tega tudi g. 6. v »Učiteljskem tovarišii« privedlo do napačnih zaključkov in komentarja. Da bo krog učiteljev, zlasti pa oni absolvirani učitelji, ki čakajo službe, pravilno poučen, mi je čast sporočiti Vam ono besedilo, ki sem ga v omenjeni razpravi res izrekel. Iz zaključka gospoda B. se da sklepati, da stojim na stališču, naj bi mlajši učitelji v splošnem dobivali plačo od 500—600 dinarjev mesečno. Jaz sem daleč od tega. Tozadevni predlog sem iznesel le z ozirom na današnje kritično gospodarsko stanje. poudarjajoč, da bi s tem mlado učiteljstvo, če tudi bi ga eno, dve ali tri leta le delno plačevali, uzadovoljili. Raibil sem pri tem sledeče besede, ki pa v Kmetijskem listu niso bile objavljene: »Stvar smatram za resno in prosim vas gospodje, da o njej mnogo razmišljate. Na ta način, kakor sem preje omenil, ohranili bi državi zvesto učiteljstvo, katero bi vedelo, da bo po preteku dveh ali treh let dobilo polno plačo, a momentano bi mu omogočili vsaj skromno preživljanje.« Iz gorenjega je razvidno, da smatram to le za začasno ter le za nekako odpomoč sedanji bedi, kateri je izpostavljen naš učiteljski naraščaj. Smatram to vprašanje za tako važno, da bi želel, da se za njega vsa naša javnost zanima. Mogoče bi se našel o tem vprašanju drugi boljši izhod. Ako pa tega ni, sem pa prepričan, da ako se izvede ono, kar sem jaz predlagal, nam bo veli'ka večina našega učiteljskega naraščaja hvaležna. Opetovano sem čul od učiteljskih abiturientk, ki se obračajo na mene proscč službe, da bi rade magari eno ali dve leti brczplačno poučevale, samo da bi vedele, da bodo po tej dobi postavljene. Mnenje omoženih učiteljic (Odgovor na članek, ki ga je pod gornjim naslovom priobčil »tovariš« B.) V prvi vrsti konstatiramo, da govori iz omenjenega članka na omožene učiteljice popolnoma neprikrita ost tovariša B.-a, ki si pač po lastni volji ni izbral za zakonsko družico učiteljice, danes pa da oporeka v članku napadenim tovarišicam in njihovim družinam pravico do drobtinice boljšega kruha. Ker je iz tovariševih izvajanj razvidno, da si v marsičem ali ni ali ,pa noče biti na jasnem, odgovarjamo s tem njemu in vsem onim, ki spravljajo omožene učiteljice v stik z brezposelnostjo učiteljskega naraščaja, sledeče: Vsaka izmed poročenih učiteljic se je poročila, ker ji je bilo z zakonom zagotovljeno, da bo svoj poklic lahko še nadalje Izvrševala — saj ima za to prav isto kvalifikacijo kakor njene samske tovarišice. Ce je s tem osigurala svoji družini nekoliko lažji gmotni položaj, je to njena popolnoma zasebna stvar, kakor je popolnoma zasebna stvar, da si je »tovariš« B. izbral družico po svoji volji. Da bi pa nekaj, kar je z zakoni zagotovljeno. kar naenkrat na željo nekaterih postalo brezpravno, tega si menda tudi oni, ki smo jim omožene učiteljicc največji trn v peti in glavni vzrok današnje brezposelnosti učiteljskega naraščaja, ne domišljajo — zakaj v naši državi je doslej veljal vsak zakon od dneva podpisa in ne nazaj! Sicer Pa bi bila brezposelnost učit. naraščaja prav tolikšna, kakor je, če bi bila vsaka izmed nas ostala samska — saj bi vsaka prav tako za- sedla po eno službeno mesto, kakor ga zaseda danes kot poročena. V članku pokaže dopisnik grozansko velikodušnost — saj obeta svojim tovarišicam, ki so po veliki večini pustile vse svoje mlade moči v šoli, v prid narodu in državi, celo velikodušno zagotovitev odškodnine v »ugodnejših« prilikah! Res pravi tovariš! Čudno le, da se v tej svoji veliki skrbi za odpravo brezposelnosti učit. naraščaja ni domislil, da se bo v slučaju odpusta omoženih učiteljic pojavila brezposclnost takoj na drugi strani; zakaj vsaka izmed nas zaposluje danes s polovico svoje plače služkinjo, ki bo v danem slučaju vržena na cesto, kjer že danes tava toliko brezposclnih rev, ki so tako rekoč vržene v mlako prostitucije! Sicer pa datira brezposelnost učit. naraščaja že od 1. 1925/26, ka so nekatere takratne učit. abiturientke morale čakati po eno leto na službena mesta. Zakaj ste se torej tako vneto zavzemali za otvoritev in obstanek javnih in zasebnih učiteljišč, ko ste videli, da je naraščaja preveč?! Če ste pa zahtevali, naj vam država da možnost, da izobrazite svoje otroke baš na učiteljskih šolah, menda s tem nistc mislili, da vam mora dati država obenem z učit. šolami tudi garancijo, da bo ves na imenovanih šolah izšolani naraščaj tudi zaposlila! Saj te garancije ne nudi niti z gimnazijami, niti z vseučilišči in z nikako drugo šolo ne. Zakaj vam torej ni prav tako pri srcu brezposelnost v drugih stanovih, kjer je še mnogo večja kakor pri nas? Dalje pomislite, da bi moral biti po vaših izvajanjih analogno poročenim učiteljicam odpuščen tudi vsak učitelj, ki si je na katerikoli način pridobil premoženje, posestvo itd. — zak,aj tudi to je vir dohodkov, ki znaša v mnogih primerih vsaj toliko, kakor naša »dvojna« plača. Očitek, da poročena učiteljica ne more biti kos dvojni nalogi — namreč učiteljski in materinski — je neutemeljen. Mnenja smo, da tare učitelja očeta, ki prejema samo »enkratno« plačo, njegova druga — namreč očetovska služba vsaj toliko, če ne bolj, kakor nas naša materinska. Ker je torej od takih učiteljev še teže pričakovati, da z vso potrebno skrbnostjo vrše dolžnost svoje prve — namreč učiteljske službe, in jim tudi odpust omoženih učiteljic v nobenem slučaju ne more izboljšati njihovega gmotnega stanja, tedaj bi bilo treba odstraniti tudi te, da bo vaši skrbi za dobrobit naroda in države popolnoma ugodeno. Ker vam je ležeče le na blaginji domovine in prav nič na preskrbi vaših sedmerih hčera, vas moramo spomniti še na to, da vsaka izmed poročenih učiteljic piištedi državi eno pokojnino, ker je nobena izmed nas za možem ne prejema. Končno pripominjamo, da noben delodajalec ne zamenjava že izvežbanih moči, ki so še polne življenja, s še neizvežbanim naraščajem. Če že hoče temu pomagati, začne z odpustom pri onih, ki so že doslužili in nadaljuje pri onih, ki jim ni toliko do dela kakor do jela. Ne trdimo, da so taki brezvestneži tudi v našem stanu; če pa jih je kaj, jih prav gotovo ni med omoženimi učiteljicami, ki jim skrb za lastno deco vestnost in požrtvovalnost v službi le poglablja, ne pa jemlje. H koncu apeliramo na naš stanovski list, da omožene učiteljice, ki smo z ostalimi tovariši in tovarišicami enakovredne članice naše stanovske organizacije, ščiti, kakor ostale člane, ker hočemo in zahtevamo poleg enakih dolžnosti tudi enakih pravic. Več omoženih učiteljic. Dušan Lunder piše Pod gornjim naslovom je izšel v »Učit. tovarišu« z dne 16. februarja t. 1. člandk, ki ie povzročil med našim učiteljstvom veliko skrbi in vznemirjenja. Ne vem, ali je pisec tega članka tudi učitelj ali kak drug državni uradnik, sodeč pa po vsebini članka, kaj malo pozna družinske razmere našega stanu. Brez dvoma je, da se bodo naša stanovska društva bavila z vprašanjem poročenih učiteljic, zavzela pravilno stališče in stavila sekciji konkretne predloge. Kakšen bo efekt te razprave, bomo videli v bližnji bodočnosti. Poslanec g. Koman je stavil predlog, naj se v prvi vrsti odpuste iz drž. službe vse one učiteljice, ki so poročene z višjimi državnimi ali javnimi uradniki (odvetniki, zdravniki itd.). Tak način reševanja krize in brezposelnosti naših abiturientov je za ves učit. stan nesprejemljiv in ga moramo že v naprej odklanjati. Kakor hitro načelno pristanemo na ta'ko redukcijo, je s tem momentom dana ' možnost, da se reducirajo žene vseh naših tovarišev, kojih plače ne zadostujejo niti potrebam samca, kaj šele, da bi zadostovale potrebam družine. Največji argument, s katerim je poslanec g. Koman podprl svoj predlog, je ta, da učiteljice-matere ne morejo v redu vršiti svoje službe, ker jih ovira dolžnost do družine. Neštetokrat je bilo že dokazano, da se učiteljici materi ne more očitati nerednost ali površnost. Nasprotno prevladuje mnenje, da so v elementarnem razredu najboljše učne moči ravno učiteljice-matere, kar je tudi povsem naravno. Le mati more in mora svojega otroka razumeti in ga vzgajati v najnežnejši dobi. Zato je popolnoma pravilno, da poučujejo v elementarnem razredu učiteljicematere, ki žanjejo neprimerno veliko boljše in izdatnejše uspehe kot učiteljice novinke. Zakaj se nadalje očitek nerednosti pri izvrševanju službe odnosno posla ne predbaciva tudi drugim ženam-materam? Znani so mi primeri, kjer kmetska žena poleg vzgoje svojih otrok vrši posle trgovke, gostilničarke, se bavi s poljedelstvom itd. iNikdar pa še nisem slišal, da naj taka žena opusti izvrševanje obrti, ker bi bilo to v škodo vzgoje otrok. Da mož in žena, učitelj in učiteljica, prejemata dvojno plačo, je popolnoma jasno in umljivo. Saj sta dovršila enako šolo, imata oba ena'ko predpisano izobrazbo in končno vršita oba enako delo v šoli in izven nje. Za enako delo naj imata tudi enako plačilo. Posknec g. Koman je nadalje mnenja, naj bi se namesto ene reducirane poročene učiteljice nastavile 2 do 3 mlajše učne moči z mesečno plačo 500 do 600 Din! Kako naj bi ti mladi ljudje, morda že poročeni, s tako plačo živeli, tega poslanec g. Koman ni povedal, nc pisec g. B. raztolmačil. Poglobimo se malo v to vprašanje! Na deželi potrebujejo premožnejši kmetje hlapce in dekle. Plače teh poslov so povprečno po 300 dinarjev mesečno, poleg tega jim nudi delodajalec obleko, perilo, obutev, stanovanje in hrano. Ako računamo te naturalije samo 350 Din, stane kmeta posel okroglo 650 Din mesečno. Učiteljica novinka pa naj bi prejemala po —• 13-letnem napornem študiju — 500 Din plače! S to plačo naj bi se vzdrževala sama, plačevala hrano, stanovanje, obutev, perilo, obleko, članarino raznih društev, časopis, strokovne liste za nadaljnjo izobrazbo in končno se udejstvovala še izvenšolsko, kar je seveda združeno tudi s stroški. Pomislimo, ali bi bila v stanu s tako plačo mlada abiturientka ali abiturient v celoti nadomestiti reducirano poročeno učiteljico in to seveda v vsakem pogledu in v zadovoljstvo zakonodajalca. Po mnenju gosp. poslanca naj bi se v prvi vrsti reducirale poročene učiteljice, kojih možje so boljše situirani. Gospod B. gre v tem pogledu še nekoliko dalje. Po njegovem mnenju naj bi se reducirale kratkomalo vse poročene učiteljice ali milejše povedano postavile za gotovo dobo na — razpoloženje! Isto naj velja tudi za upokojene, ki so plačevali že v bivši Avstriji skozi dolga leta v penzijski sklad in si po prevratu in poznejših letih pridobili vso pravico po zakonu do pokojnine. Treba je le zajamčiti stečene pravice, pravi g. B.! In veste, kaka je garancija na razpoloženje stavljenih učiteljic? Menda ne, če ne bi dobro prebrali uradniški zakon, osobito § 101, odstavek drugi in § 104, tofika 6! »Dvojnoslužbarji« naj pomagajo pri reševanju gospodarske krize, država po pravici pričakuje zlasti od uradništva, da se bo žrtvovalo za državo do skrajnosti: tako vzklika g. B.! Ali ni ravno uradništvo že doprineslo žrtve! Kdo bi tega ne znal boljše povedati kot ravno drž. uradnica, žena mati! 14 let so redukcije na dnevnem redu, mi smo to voljno in vdano prenašali, za blagor in korist države! Sedaj naj pridejo na vrsto poročene drž. uradnice? Kaj sledi, fco bo teh zmanjkalo? Ne, do tega ne more in ne sme priti. To pot naj rešujejo finančno krizo oni, ki bi jo od vsega početka morali. V mislih imam one ljudi, ki prejemajo 5 do 10 tisoč dinarjev plače, ljudi, kojih mesečni honorarji gredo v lOtisoče, oni, kojih dividende in tantijeme gredo kljuB slabi gospodarski konjunkturi v lOOtisoče, oni, ki so milijone odnesli preko meje. Nadalje družbe, tovarne, veletrgovine itd., kojih fa'ktični letni računski zaključek izkazuje vedno enak dobiček od 1. 1918. do 1. 1933. kljub gospodarski krizi. Ako kdo dvomi o tem, naj malo bolj odpre oči in kmalu se bo prepričal. Nadalje naj rešijo drzavo gospodarske in finančne krize upokojenci bodisi državni ali privatni, ki so kljub zadostni pokojnini še v postranskih službah. To so »dvojnoslužbarji«! Zato roke proč od drž. uradnice, žene - matere, ki svoj kruh z lastnim delom pošteno zasluži. Šele ko bodo omenjeni sloji doprinesli državi, njihovim premoženjskim razmeram primerne žrtve, takrat se sme upravičeno seči tudi po plačah naših žen. Verjemite mi, g. B., da bom tedaj jaz prvi, ki bom radevoijno žrtvoval plačo svoje žene, ki znaša sedaj po izvršenih redukcijah še 858 dinarjev in 25 par brez vsakih postranskih dohodkov. Končno naj se dotaknem vprašanja nastavitve novincev. Ni ga med nami, ki bi se resno ,ne bavil s tem vprašanjem. Naša sekcija ima brez dvoma z njimi največ dela in skrbi ter se resno trudi, da bi bili sprejeti v drž. službo. Ne bom se bavil z vprašanjem, kdo je povzročil hiperprodukcijo našega stanu. Danes v tem kritičnem času moramo resno premisliti, kako in na kak način nastaviti naše mlade tovariše in tovarišice, ki upravičeno zahtevajo sprejem v drž. službo. Vsi vidimo hiperprodukcijo našega stanu, nikdo pa javno ne pove, ikako to omejiti in spraviti v normalno stanje. Treba je le malo odlocnosti, krepke volje, razumevanja in uvidevnosti, pa bo šlo. Država naj ukine vse privatne učiteljske šole. Ako bo še nadalje potreba, naj se maksimira število gojencev in gojenk za sprejem v drž. učiteljsko šolo. Vsi učitelji in učiteljice, ki so dovršili 35 službenih let, naj se takoj in avtomatično upokoje. Teh je po uradni statistiki v dravski banovini okoli 100. Njih mesta naj se izpopolnijo z novinci. Vsa ostala nezasedena mesta v dravski banovini naj se istotako izpopolnijo z novinci. V slučaju potrebe naj se nastavijo še v ostalih banovinah. Na podlagi statistike, ki sem jo prejel kot tajnik društva, je momentano 530 nezaposlenih učiteljev in učit. abiturientov. Za nastavitev teh bi bil potreben 7milijonski kredit. Nikjer ne stoji zapisano, da se mora vseh 530 naerikrat sprejeti v drž. službo. Letos naj se jih sprejme n. pr. Vs in seveda to najpotrebnejših, kar se da potom poizvedovanja ugotoviti. Naša narodna šola trpi zbog nezasedenih učnih mest in je izpopolnitev teh mest nujno potrebna. Kadar gre za kulturo, prosveto in vzgojo našega naroda, ne moremo in ne smemo štediti, pa naj pridejo še bolj kritični časi. Omožene učiteljice! Problem, o katerem se je razpravljalo in se bo razpravljalo tako dolgo, da bo ž njim rešena kriza. Žrtvovati se moraš ti omožena učiteljica, ki si sklenila zakonsko zvezo z ubogim tovarišem ali drž. nameščencem, da plavaš v izobilju. — In ti molčiš na vse očitke! — Tvoje delo je manjvredno, ker je dvojna žrtev. Posvetiti se moraš samo domu in deci! Ti zanemarjaš šolo! Da si tam na mestu, zato skrbe že ljubi kolegi in kolegice — in sama napraviš rajši več, kot manj. — Dalje — tvoj dom! Srečni domovi poročenih učiteljic, kako skrbi javnost za vas, da ne bi bili osameli in zanemarjeni kot marsikje drugod, kjer žena nivpoklicu. — Žena torej ne prekorači ožjega družinskega kroga, tam je tvoje mesto! V današnjem času tako običajne, a tako malo upoštevane besede! Lepe so, zato se jih poslužuje dnevno časopisje in da nam prihrani presenečenje, ko bi ,se znašle naenkrat ob prazni skledi. Omožena učiteljica, na tebi je, da rešiš situacijo! Zakaj bi pa ne pomagali pri reševanju tudi vsi oni rodoljubi v drž. službah s posestvi, ki jim je plača samo priboljšek in ne nujna potreba! Končno pa — pobijati vsc trditve glede ubogih poročenih učiteljic — jc nesmiselno, ker je v njih vsa modrost tistih, ki nas hočejo postaviti na cesto z lepo gesto, ob kateri ne bi trpel budžet in bi ne bila prizadeta morala! Omožena učheljica. Še — ,,Težka zadeva" Pod tem naslovom je prinesla zadnja številka našega glasila nekaj misli tovariša B. Težko mi je bilo, ko sem prebral članek, pa gotovo še težje onim stoterim, ki se jih tiče neposredno. Nisem dosedaj verjel, da bi iz naših vrst mogel priti predlog, ki naj ogroža itak skromno življenje učiteljskih družin. Tovariša B. sta pri tem vodila dva razloga: nezaposlenost učiteljskih abiturientov in to, da njegova žena ni učiteljica. Pereče je vprašanje nezaposlenosti mladih učnih moči, kojih število z vsakim letom narašča. Bilo je pač pogrešeno, da se ni pravočasno ustavil ogromen naval na učiteljišča ter se skrčil na skrajni minimum. Kako zaposliti te mlade ljudi? Ali res samo na ta način, da se naj poročene učiteljice umaknejo in napravijo prostor novincem? Torej smatra tovariš B., da je delo teh učiteljic v šoli manjvredno nego delo novincev? Ali naj se beda na eni strani zmanjša na ta način, da se na drugi poveča? Poglejmo! Učitelj, ki poroči učiteljico, pač ne pričakuje od nje nikake dote, izvzemši njenih mesečnih prejemkov. Redke so, ali jih sploh ni, ki bi imele še povrh doto od doma. Ti njeni prejemki so ji dota, spričo katere ji je bil omogočen zakon z učiteljem. Vse drugače je pri ženi — neučiteljici. Ta je prinesla možu — učitelju doto, ki gotovo odtehta mnogoletne dohodke vsake učiteljice. In kaj bi rekel tovariš B., če bi nekdo stavil predlog, da mora vrniti doto svoje žene, kar je v tem slučaju isto, kakor njegov predlog, naj se poročene učiteljice stavijo na razpoloženje in tako za polovico zmanjšajo itak skromni dohodki učiteljske družine!? Bi li bilo pravično, da se učiteljice, ki so dclovale 10, 20, 30 let, odstranijo iz službe brez pokojninc, po zakonu določene, na račuii brezposelnih le zd to, ker so storile gi-eh, da so postale žcne in matere. Ni li staroveški predsodek, da žena in mati ne more biti učiteljica? Kakšne posledice bi naštale, če se uresniči predlog tovariša B.? Prisiljeni bi bili omejiti svojo dosedanjb — udobnost! Mislim, da se je zmotil in je hotel re5i — skromnost! Pa te ne bi omejili, ampak povečali bi jo. Ali res hočcmo še sami podplrati mnenje nekaterih, nam nenaklonjenih, da žene — matere ne spadajo v šolo? In to le radi 6-tedenskih dopustov. Prilagojenje žene — matere je pač otroški duši mnogo uspešnejše nego od strani sams'ke učiteljice, zato tudi ne more biti rijeno delo manj vredno. Koliko pa je učiteljev, poročenih z učiteljicami, ki bi lahko pogrešali žehino plačo brez največjih težav? Prav lahko bi jih sešteli, niti prstov obeh rok ne bi pOrabili. * NajhujŠi udarec bi s tem zadel mlajšc poročene pare, ki si še niso mogli povsem tirediti svojega doma. Zamislimo se v položaj zakonskega para, ki se je poročil pred letom ali mesecem! 'Jn sedaj naj se ženi skromna obročna dotica odtegne? Še preprosta bajtarjeva hči ne pride praznih rok k možu. Če hočemo reševati krizo učiteljs'kih abiturientov, bi pač v prvi vrsti pričeli pri onih učiteljicah, ki so pordčene z neučitelji, ako so zadostno situirani, da jih lahko prežive, v driigi vrsti pa z upokojitvijo dosluženih učnih oseb in končno, če še le ni izhoda, da sc prcneha z nameščanjem učiteljic. Posegati v učiteljske pare bi bilo krivično ter bi rodilo le zle posledice. Povedal sem misli mnogih, premnogih. Ne sekajmo veje, na kateri sedimo in priznajmo poročenim učiteljicam isto sposobnost kot neporočenim, pa tudi iste pravice. P. O ,,Težki zadevi" piše tov. Ciril Hočevar Pod tem naslovom je priobčil tov. B. v 26. številki »Učiteljskega tovariša« daljši članek, v katerem se zavzema za odpustitev yseh poročenih učiteljic iz državne službe. Ne bom se spuščal v zadevi članka v polemiko. ker se z nobenim njegovim predlogom ne strinjam, pač pa se bom dota'knil članka v toliko, v kolikor se v njem zrcali učiteljska mentaliteta, ki jo z vidika stanovške morale moramo zavračati. Opažam, da mi sami večkrat načenjamo svoja interna vprašanja po časopisju, ki niso za javnost, odnosno mi sami opozarjamo javnost na zadeve, ki so v zvezi z našimi stanovskimi težnjami in z njimi dosežemo innogokrat baš nasprotno, kakor bi sami želeli. To pa ponajvefikrat po lastni krivdi. Vedno se najde med nami kak nezadovoljnež, ki predlaga tisto, kar njemu iz kakih oscbnih razlogov ni všeč, kar pa je celoti v škodo. Poklicani in tudi nepoklicani faktorji pa pograbijo take izjave češ: »Saj tako zahtevajo učitelji sami!« Posamezni primeri so ja'ko primerni za generaliziranje! Tovariš B. se ppstavlja na stališče: ker moja žena ni učiteljica, ne prejema dvojne plače, naj jo tudi drugi ne. Če se meni slabo godi, naj se še drugim. Tako naziranje je s stanovskega stališča nemoralno in nepraviljio. — Plače učiteljstva, bodimo odkriti, so tako male, da ne dosegajo eksistenčnega minimuma. S sedanjo plačo lahko izhaja učitelj samec, nikakor pa ne poročen, s familijo, recimo tudi samo z enim otrokom. Uverjen sem, da ni potreba podajati zato nobehega statističnega materiala, niti naštevati vseh izdatkov, ki jih človek ima. V,sa.k, ki si je hotel ustvariti svoj dortl, da bi skromno živel, je pač poročil tovarišico, da delata dva, da lahko preživita sebe in svojo družino. Prepričan pa sem, da vsak izmed nas, ki ima učiteljico za ženo, dopusti, da se mu žena reducira. če se mu da plačo, da bo lahko družino pošteno oblačil in preživljal. Vem, da danes he more shajati noben učitelj samo s svojo plačo, ako ima družino. Vsak si išče postranskih dbhodkov; ali pa je, badittio odkritosrčni, zadolžen. Kakšno pa je delo vsakega, he samo učitelja, ki mora vedno premišljevati, kje bo še kaj zaslužil, ali na kak način bo omilil svoj položaj, pa vemo. Če bi o tem dolgo premišljevali, morda bi prišli na isto trditev, da je dvema gospodarjema težko služiti. Zato princip: Vsakemu tolikšno plačo, da se bo lahko poštfcno preživel, da ne bo potrebno riobehemu iskati postranskih zaslužkov In tudl ženam tife bo treba služiti. Svojega slabega položaja pa ši rie bo nihče zboljšal, če bo samo predlagal, kbliko in kako naj so driigemu vzame. Drugo je, da inoremo zahtevati enako pt&vico za vse. Ako sme delavčeva žena služiti, ako sme obrtnikbva žena še nadalje izvrševati svojo obrt, kb se poroči, je najmanj upravičen učitelj zahtevati, da ne bi smela njegova tovarišica izvrševati svojega poklica! Ali nimamo dovolj nasprotnikov že drugje? Ali morajo biti še v lastnih vrstah! Kadaricoli se sproži, bodisi v javnosti ali skupščini, kako vprašanje, ki se tiče šole in učiteljstva in nas zadene v živo, vedno se iiajdejo tovariši, ki so s svojimi nasveti krutejši, kakor katerikoli drugi. Ne zdi se mi prav, da ne vidimo nikdar preko lastnega plota. Vsako vprašanje hočemo rešiti v lastnem deldkrogu. Kadar se pojavi vprašanje, ki se tiče učiteljstva, n. pr.: njegove nastavitve ali plače, je prvi predlog, naj se gotpvp reducira ali slično. To sfe pravi, vsako vprašanje naj se reši v prvi \rsti v škodo tovariša. Zavedati se moramo, da naše šolstvo še ni na višku, da nam osnovnih šol še toliko primanjkuje, da bi lahko vsi sedaj brezposelni abiturienti bili nastavljeni in še bi jih ne bilo zadosti, Narodu je potreba izobrazbe, potem bo gledal v boljšo bo- dočnost in bo isto tudi dočakal. Rcs je kriza, vendar sem mnenja, ako se mora povsod delbvarije skrčiti radi financielnih neprilik, se tb pri osnovnošolski izobrazbi nc bi smelo poznati. To stališče, ki ga zastopa tudi naša osredhja organizacija, bi morali mi učitelji vediib in povsod poudai-jali, ne pa nasprotrio, in iskati žrtev v lastnih vrstah. Poudarjam, ne smemo iskati žrtev, s tem pa ne mislim onih, ki imajo piravico do pokojnine, ki so doslužili in bodo prejemali isto pokojnino, če gredo danes v pokoj stli pa služijo še 10 let. Morda bo kdo mislil, da sem proti namestitvi novincev. Nasprotno dobro vem, kako revno nekateri živijo. Vem tudi, da je potrebno, da pridejo čim prej do kruha. Njih je v dravski banovini ca 500. Vcmo pa tudi, da je trenotno do 200 mest nezasedcnih, v drugih banovinah pa še vee. Če bi se vsa ta izpraznjena mesta zasedla in upokojili vsi oni, ki so že prosili in že mesece, nekateri ?e celo leta, čakajo na upokojitev, pa bi biio dovolj prostora za vse. Nekaj odgovora Gospod urednik, upam, da dovblite tudi meni kot učitelju prosto besedo o brezposelnosti učiteljstva. Ponovno sem prečital v slednji številkl »Uč. tovariša« članek »Težka zadeva« in nisem, pa nisem mogel verjeti, da je prišlo vse to izpod tovariškega percsa. Ne morem si drugače tolffiačiti tega, kakor da je katera izmed »sedmerih hčerk« tovariša člafikarja tudi brezposelna učiteljica in oče, v mučnih skrbeh, kako jo naj po najbližji poti spravi do kruha. Ne prizanaša tudi tistim izmučenim sirotam, ki so položile na žrtvenik narodne vzgoje in pouka vse svoje moči svoje zdravje, to ko upokojene poroččne učiteljice, matere. Saj malokatera učiteljica doseže polno službeno dobo, izčrpa se in oslabi prej ter omahne v predčasni bolezenski pokoj. In tem naj se po nasvetu omenjenega član'ka črtajo skromne pokojnine, ako so poročenc in bodisi z učiteljem, da se omogoči zaslužek brezposelnim tovarišem(icam)! Pisec članka »Težka zadeva« tudi trdi, da so poročene učiteljice v izvrševanju učiteljskega udejstvovanja manje uspešne nego neporočene. Po svojem dolgoletnem učiteljevanju in šolskem vodstvu sem prišel do jasnega prepričanja, da so posebno z učitelji porbčene učiteljice na mestu, posebno v nižjih razredih. Z vso materino Ijubeznijo in potrpežljivostjo, ki jo je objela pri vzgoji lastnih otrok v domačem družinskem krogu, vodi in dviga zaupane ji učence, polna sočutja in razumevanja do njih in njih staršev, dobro se zavedajoc prevzvišene važnosti svete materine dolžnosti. To uvidijo tudi roditelji celo na kmetih in temu primerno cenijo poročene učiteljice. Učiteljske zakonske dvojice pa se tudi pedagoško izpopolnjujejo z medsebojnimi nasveti in razgovori o vzgoji in pouku. Nečastne izjeme pa so pri vseh stanovih in se ne smejo na madež vseh poobčevati. Z dobro situiranimi funkcionarji ali celo z bbgatini poročene učiteljice, ki služijo morda le zato, da se v družbi pokažejo v čirrt sijajnejši toaleti, pa je itak bolje, da izginejo iz učiteljskih vrst, dasi je tudi tu težko, omejevati poklicno svobodo. O učiteljski brezposelnosti pa še to-le: V zadnjih letih. so se otvarjale, posebrio na žens^kih učiteljiščih vzporednice, ki so vzgojile prekomerno število gojenk. Poleg teh pa so še privatna učiteljišča. Bodimo enkrat dosledni: Pogoj za sprejem na učiteljišče naj bo nižia matdra s prav povoljnim uspehom, in resničnd potreba naraščaja, pa bo pomaganb! Obdravski učitelj. Še en odgovor »Sem torej radikalen in zastopam mnenje, da sfe v bodoče tudi zakonska zveza učitelja z aktivno učiteljico ne tolerira več.« B. Resnemu predlogu g. poslanca Komaria je sledil članek tovariša B. V njem se navdušuje za že mnogokrat pogrevano in zavračano tezo, da ne more biti učiteljica obenem dobra mati in dobra učiteljica. Trdim nasprotno, kot so trdili že mnogi. Kjef je obratno, tam bi bila najbrže učiteljica slaba učitcljica tudi, akb bi ne bila žena in mati. Statisti'ka bi morda pokazala, da je najbrže sorazmerno enak odstotek slabše ocenjenih učiteljic med omoženimi in samskimi. V tem vprašahju je mogoča pravilna sodba le na podlagi dejstev. Nekoliko bi biio spbrno to vprašanje pri učiteljicah, poročenih z neučitelji, kjer ninrtata oba zakonca istih teženj in ciljev ih kjer soprogu ni morda mnogo na tetn, ali uživa njegova žena sloves boljše ali slabše učiteljice. Ako je poleg tega ženina plača res tudi namenjena samo toaletam, kozmetiki, nakitu in letoviščem in podobno, rii vzro'ka, da bi se na njerip mesto ne postavila učiteljica, ki je sedaj brezposelna. Tega ni naša organizacija poudarjala samo enkrat. Glavna pogreška tovarišeVega članka je baš v tem, da nas učiteljskih zakoncev skbro nič ne loči bd teh. Mi smo gradili svojb bodočnost na pogoj dvojnega zaslužka, prepričani, da je drugače težko živeti stanu primerno, težko stanu primerno izobraziti otroke, kvečjemu ako bi bila dana vsem mdžnoSt, da so nameščeni v mestih ali v njihovi neposredni bližini. To je bilo tudi mnenje prosvetne oblasti, *ki nam je šla v vsakem oziru na roko. Moj primer: Še samska, sva zaprosila za službeni mesti, bddaljeni vsaksebi dobre pol ure in navedla, da se želiva porbčiti. Oblast je šla še dalje. Poiskala je nama s'kupno mesto, naju namestila tja »po službeni potrebi«, da se vpbče ni bilo več možno pomišljati in premisliti. Kako je z dvojno plaoo predvsem prinas mlajših zakoncih. Nekaj nad 2000 Din. Podpiram brezposeliiega oč^ta z dvema otrbkoma izpod desetih let. Žena podpira mater- vdtovo in brata srednjcšoka. Ob najini plači živi tudi služkinja, ki tudi podpira siromašne svojce. Brez rije si učiteljsfki pari z otroki lie rhbrejo urcditi družinskega življenja. Brczpaselni in drugi reveži si tu podajajo vrata še bolj kot tam, kamor se pridc le s poniočjo električhega zvbhca. Tu je druga plača, ki tako strašno bode v oči. Kako poceni živimo na deželi, priznava člankar sam, da ne omerijam riikakih drugih ncugodnosti. Da izhaja dobršen del učiteljstva iz socialno šibkejših plasti, ki so posebno v scdafijih časih podpore nujno potrebni, priznamo brez sramu, saj se niso sramovali svojega siromašncga pokolenja niti največji slovenski možje. Starši, ki so nas izobrazili z najtežjimi žrtvami, upravičeno pričakujejo naše podpore, posebno v starosti, trepetajo ob misli, da se bodo njihovi otroci jedva sami rinili skozi življenje in da podpore sOcoro ne bodo mogli več pričakovati. Trepetale bi tudi vse one služkinje, ki bi bile ob službo, če bi se uresničil nasvet tov. B., če bi morale iz službe domov, množit pomanjkanje in bedo. Koliko socialno šibkih ljudi bi bilo prizadetih, če bi bile naše žene odpuščene iz službe, ali postavljene na »razpoloženje«. Vsega tega prerekanja bi ne bilo treba, ako bi člankar vsaj omenil, da ni možno tudi o tej zadevi presojati vseh primerov po istem kopitu. Tako pa izgleda, da gleda naše dvojne plače skozi očala, katerim bi jaz dal ndko posebno ime. Pravkar čitam tudi v »Našem glas.u«, kakšno je mnenje Amerikancev o vplivu krčenja prejemkov na splošne gospodarske prilike. Redukcije pa tudi ne bodo nič drugega, nego krčenje na&ih družinskih prejemkov. Tovarišev primer številne nepreskrbljene družine z eno plačo mu ne daje pravice, da kaže na nas 'kot nekake parazite človeške družbe, ker si je gradil svojo_ bodočnost popolnoma svobodno po lastnem preudarku in okusu. Prav tako bi si lahko izbiral življenjsko družico med učiteljicami. Mi mlajši nismo krivi, ako je danes taka doba, da vse natančnejše »preračunamo«, preden napravimo tako važen življenjski 'korak, To gotovo ni v škodo naših družic in družin. Tudi jaismo nameravali nikogar spraviti ob kruh, zato nam vest ničesar ne očita. Naše žene bi zasedale gotovo število mest in »odjedale« kruh sedanjim brezposelnim tovarišicam tudi, če bi si jih mi ne izbrali za svoje boljše polovice. Se bomo torej lepo greli na solncu, zadovoljni, da se nam »dobro« godi ter brez brige in sočuvstvovanja zrli na trpljenje naših tovarišev? Nočem samo rušiti tovariševega načrta. Dobra volja bo že našla sredstva v državni blagajni, da pridejo do kruha. To je bilo menda obljubljeno. -Treba je, da se opusti marsikaj manj nujnega. Za nadalje mora voditi račun o številčni potrebi učiteljskega naraščaja. Letno le toliko naraščaja, kolikor znaša stvarna potreba. Odvišna učiteljišča je treba postopno ukiniti. To so šole, ki jih je rodila potreba po specialni izobrazbi ehega stanu ter je čisto logično, da smejo kriti le stvarno potrebb in nič več. Že stare zahteve. Nadprodukcije niso krivi brezposelni tovariši niti mi. Ker niso usposobljeni absolventi učiteljišč za druge po'klice, upravičeno lahko pričakujejo, da bodo zaposleni v tem poklicu. Da ni dovolj mest, menda ne drži popolnorna. Poučujem na trirazrednici že tri leta dva razreda združeno do 90 učencev od 3. do 8. šol leta. Vsak, ki ima le količkaj pojma o šoli, bo priznal, da je to nevzdržno. Izobrazba je najosnovnejša pravica državljanov, in je treba zanjo dati vsa možna sredstva. Takih vrzeli je pa še mnogt). Tov. B. službuje najbrže v mestu in ne pozna trenotnih prilik na deželi, sicer bi opozoril nanje. Ako ni dovolj mest v^naši banovirii, so še v drugih. Prav je, ako si nekaj naših ljudi tam'kaj služi kruh, kar bi bilo povsem pravilno in v duhu narodnega edinstva. Kar se tiče pa patriotskega apela, ki ga je tov. B. naslovil na učiteljstvo in uradništvo, >ki je bil pa neposredno namenjen nam učiteljskim parom, ker je v clanku govor le o nas, bi pripomnil, da so naše žene še do nedavriega odštevale svoj mesečni davek, delale pa tako, kot orii, ki ga niso odštevali ter da so moralno dolžni sedaj predvserii drugi, da žrtvujejo nekaj, a'ko zadeve brez žrtev ne bo mogoče rešiti. Albert Bregant. Dvojna plača V zadnji številki »Učit. tovariša« ž drle 16. febr. t. 1. še tovariš B. ogreva za to, da bi država stavila na razpoloženje — seveda brezplačno — vse poročene učiteljice. Članek zveni nekako tako, kot bi »dvojnoslužbarji« kot jih on irtieriuje, živeli v lždbilju in blagostanju. Kdor pozna naše prejemke, ve, da naše življenje ni ln tie rhore biti udobrio, pa čeprav služita oba. Le kje in kakšen je tisti lliksus, ki si ga lahko privošči učiteljski par! Naša »dvbjna« plača ne dbseza ene plače privatiiega, pa tudi mnbgega državnega uradriika. Zakaj šitio ravno me, pbročene učitejjice tak trft v peti, ka'kor vidim, celo lastnim tovarišem. Zakaj bi ravno me morale žrtvovati v korist brezposelnim kar celo plačo! Ali smo res mc z hašo revno plačo tisti črv, ki razjeda naše zdravo socialrio življeiije? Mislim, da so vzroki drugod. Naše življenje res ni zavidanja vredno, še dosti slabše pa bo, če se bomo pričeli grizti med seboj in si takole predbacivati »udobno življenje«. Ševeda, vsak meri po svojem kopitu. Kdor ima otroke brez službe, gbvori drugače kot oni, ki jih ima še v šolah in mbra plačevati šolnine in neštete druge stroške. Takim težavam so tudi dvojnoslužbarji le iztežka kos. No, in če že vzamemo ta primer, da se odpuste vse poročene učiteljice iz službe, ali se bo splošno blagostanje izboljšalo? Če odstavite 100 učiteljic in nastavite 100 abiturijentbv, bo odpuščenih 100 služkinj. Številčno stanje brezposebiih se ne bo izpremenilb, le rubrike se bodo ianenjale. Nikar ne glejmo svet skozi ozko okence naših stanovskih razmeh Krize ne bomo rešlli, čc bomo trgali že itak majheri košČek kruha na dvoje. TU bo treba veli'kopoteznejših dkcij. Torej pri nas, v učiteljsklh vrstah,,iiaj bi ne srrtela služiti mbž in žena. Pa poglejte v ostale štahove! Privatrii uradnik iritia fahko ženo uradnico ali obrtnico, poleg tega smc imeti postranski zaslužok, ki ga učitelj nc stne. Koliko pa je obrtnikov, ki imajo sarho eno obrt? Zlasti po deželi je navadrib v eni hiši združena gostilna, rhcsarija, trgovina, včasih pa še kaj. A teh nihče ne.vidi. Nikomur ne pade na um, da bi odstopii eno ali drugo obrt na ljubo brezpbselnemu. Le nas vidi vsak. Zlasti pa se mi zdi krivičen predlog, naj bi se tudi updkbjenim učiteljskim parom odvzela ena pokojnina. Pustimo vsaj starcke v miru. Žena — mati — učiteljica, ki je preživela 34 let v švojem poklicu v najhujši vojni in povojni dobi, je heroj, je mučenica, ki ji na starost ne smemo odvzemati trdo zasluženega koščka kruha. Naši stari predniki so nam utirali pot, dovolj delali za nas, grda nehvaležnost bi bila, če bi jim sedaj v starosti ne privoščili miru in jih obremenjevali z lastnimi težavami. Glede celibata sem zelo v dvomu, če bo v splošno korist in moralno povzdigo naših mladih tovarišev. Da, res je to: če nimaš sredstev, ne ustanavljaj družine. Le žal, da se ljubezen ne ozira .na prazen žep. Brezspolnih bitij pa iz naše mladine ne bomo napravili. Kako zaposliti to armado brezposelnih', o tem mi z našim omejenim obzorjem ne moremo kaj prida sklepati. Dela jc pač za vse dovolj. Saj so redke šole, kjer bi ne manjkala ena ali več učnih moči. Da to ni v prospeh šolstva, je jasno. Nastaviti bi bilo treba toliko učnih moči. kolikor jih je potreba. Ostalo bi dovolj dela še tudi za nas, toliko zavidane poročene učiteljice. Če bi pri tem trpela državna blagajna, bi bil zato pa nas naraščaj v "dobrih rokah narodnih vzgojiteljev. Da pa ravno me, poročene, nismo zadnje, kadar je treba prijeti za delo, o tem lahko pričajo naši predstojniki. U. Nekaj kritičnih pripomb V zadnji številki »Učiteljskega tovariša« se je tovariš B. zavzel za učiteljski naraščaj, ob enem pa z vso silo udaril po učiteljicah poročenih z učitelji, da bi bilo ustreženo so~ cialni pravičnosti in v veliki meri pomagano državi. »Jaz, ki sem kmet,« je dejal v parlamentu poslanec g. Koman, »bi predlagal, naj se odpuste iz službe v prvi vrsti one učiteljice, ki so poročene z višjimi državnimi uradniki.. .« Dopisnik B. z vso silo mahne po vseh poročenih učiteljicah, ki imajo mbrda prav tako družino ko on, da naj se jih kratko in malo postavi na razpoloženje. Seveda se pravočasno zavarujc in s tem do temelja podre prhlo stavbo svoje retorike, rekši: »... seveda pod pogojem, da moževa plača ali pokojnina zadošča za današnjim razmeram nujno potrebfto prehrano in druge neobhodno potrebne izdatke«. Ob tcm vprašanju naj bi se g. B. najprej pomudil in se iskreno vprašal: ali ima smisla nadaljevati članek, h kateremu sem sedel po nepotrebnem? Imam vtis, kakor da ne ve za resnične težave učiteljskih rodbiri, pa makar da imata rednika po dolgih bbrbah »dvojno plačo«. Nimam nič proti temu, če se morda v bodoče omeji možitev učiteljic z dobro plačanimi drugi, to je celo kategorična zahteva vsega učiteljstva, ki gre še dalje, da se vSi taki updkoje. Ali se je ipa vprašal cenjeni člankar, na katero podlago so zidali številni učiteljski pari, kb so si zastavili resno vprašanje, kako bodo preživljali svojo deco, jo študirali ali kakorkoli, da bo prišla k poštenemu 'kruhu? Če si on ni zastavil tega vprašanja, a se mi močno zdi, da te previdnosti ni opustil, ker kako bi se sedaj tako razvnel, če si osebno ni bil na jasnem. Naj si pod račune potegne črto satn in naj se prčbija sam. Večina učiteljskih parov si je zgradila svojo bitnost na temelju oboje plače. Na ta račun so prišli otroci, male investicije in kar je treba v takem malem domu, da se človek lahko posveti vzvišenemii svojemu pdklicu. Razderite temelje, ki jih je ščitil zakon in jim s tem vtisnil pečat absolutne gotovosti, i-azdrli bošte nebroj zasnutkov, upropastili cele drtižine, ki še z malimi prejettiki že itak kortiaj prebjjajo. Tam, kjer ste ž riepremiŠljisno beSedo hdteli vzdigniti hovo štavbb, bošte izpodkopali tla, da se bo zrušilo se t6, kai- danes stoji. Kaj g. B. rei? vsegd tega tte vidite? Če bi prišle taice »reformatorske mlsli« iz lajiških vrst, pbtem, Bog jim odpusti. Nekaj takega pa, kar ste iznesli na račuii svojega stanu, ki se povsoB bori za 6no rtiiro,kar ima, to je nam neumljivo. Poudarjam še enkrat: učiteljski pari ob-stoje na skupnih prejemkih. Bele vrane so tisti, ki bi se ne zrušili ob eni plači, kajti kalkulacije so bile na sikupni podlagi. Odvzemite otroke in druge obveznosti, ki so nastale iz tega, potem pa svobodno: upokojite, razpolagajte in namestite tiste, ki brez svojekrivde, še manj pa zaradi tega, ker so poročene tovarišice zasedle prosta mesta, čakajo koščka kruha. Kaj imatno pričakovati od redukcije poklicno zaposleniih žen, torej ne samo učiteljic, nam pdkaže Nemčija. V letošnji januarski številki »Zenskega sveta« je o tem napisala v temejjitem članku: »Ženske odjedajo moškim kruh«, A. Vodetova med drugim tudi to-le: »Tam so izvedli temeljito redukcijo po privatnih in državnih službah... z nemško natančnostjo. Toda izkazalo se je, da ima večina teh žen tako težke gmotne obveznosti napram svojim najbližjim, da mnoge kljub plači komaj žive ... Uspch je bil ničev: kakor nam je znano iz časopisnih vesti »Brczposclnost v Nemčiji silovito narašča.« Zavzema se, kar je cdino socialno pravično, za redukcijo takih, ki imajo dobro situirane možc, a pravi na drugem mestu »isto naj velja tudi za učitelje, ki imajo dobro situiranc ženc. Kajti so tudi taki primeri, ko ima učiteljeva žena obrt, trgovino, gostilno ali posestvo. Zakaj bi se možje-učitelji ne posvctili delokrogu svoje žene?« Tako piše o tcj zadevi pisateljica, ki je vsako besedo dobro pretehtala. Naj bi si vsak prečital omenjeni članek, posebej pa še učitelj, kadar se dotika pcrečih vprašanj svojega stanu. Če je g. B. »osebno« takega mnenja, kakor pravi nekjc sredi članka, da naj se v bodoče nc tolerira takih zakonov in naj vsaka učiteljica poda ostavko, si v sredi že oporeka: naj se postavijo vse poročene učiteljice na razpoloženje. do'kler na koncu ne udari rekši: »da bi ob izvedbi povedancga marsikatera uradniška, oziroma učiteljska družina z dvojno plačo bila prisiljena nekoliko omejiti svojo dosedanjo udobnost, toda stradal —• če razmere ostanejo kot so — ne bo nihče. Poglejmo, kaj jc g. B. s tem mislil: če ne bo šla draginja kvišku, to menda. Kaj pa potem? Reaktiviranje? Ali ima vsa socialna filozofija g. B. sploh še kaj smisla? Ccne gredo kvišku, če bodo pa padle, bo treba par let, da bodo poravnane razne obveznosti iz prejšnjih časov, ki se vlečejo kot rdeča nit skozi življenje slabo plačanega nižjega uradnika. Kadar bo g. B. dokazal, da živi vsaj ena desetina poročenih parov, ki so navezani samo na nizko uradniško plačo, udobno, potem bom smatral, da je čas spustiti se v polemiko, kaj se da morda ukiniti. To pa, kar smatra on 'kot udobnost, danes ni eksistenčni minimum. Ne odrekam mu dobrega namena, nc. Samo nepremišljeno se jc lotil svojega pbsla, ki bo gbtovo našel ostcr odziv, kakor ga zasluži. To ni pozitivno delo: na eni strani rušiti, na drugi problematično zidati. Kako pomagati učiteljskem naraščaju? Tu si bomo vsi zaman ubijali glave, ker je pač tako, da je lažje svetovati kakor izvesti. Predvsem redukcija boljc situiranih žen ali mož, če ima žena svoj donosni delokrog. Upokojitev z doseženimi službcnimi leti. Predvsem pa izvedba gospodarskih problemov, nad katerimi si belijo glave vsi državniki. Z nasveti, kakršne je iznesel g. B., pa ne bo pomagano prav nikomur. Če učinke stchtamo, bi izvedba teh prinesla šc več gorja, kakor ga obstoji scdaj v vrstah brezposelnih abiturientov, ki se sami, brez sklenjcnih obvez še nekako bijejo skozi življcnje. Značilno je to, da so bili sami za redu'kcijo, ampak samo tistih žena-učiteljic, ki imajo dobro situirane drugc. Nepoznani tovariš B. naj mi pa oprosti, če sem se zadel ob njegove »osebne« preudarke. a ker jih je iznesel v list, so s tem postali skupna zadeva. In če je rekel »B«, naj rečem jaz ... A.