Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 1 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 45, 8. november 2019. Izhaja vsak pe- tek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Daleč od oči, daleč od srca … Po skoraj desetletju zatišja je znova odpr- ta razprava o regionalizaciji Slovenije. Aktualni predlog je pripravila strokovna ekipa pod vod- stvom dr. Boštjana Brezovnika, v njej pa so so- delovali nekateri priznani strokovnjaki, kot na primer dr. Dušan Plut in dr. Ciril Ribičič. V pone- deljek so se predstavniki stroke in politike ses- tali pri predsedniku republike, ki je želel preve- riti, ali tokrat obstaja dovolj volje na obeh stra- neh, da bi bilo ustanavljanje pokrajin v Sloveni- ji lahko uspešno. Trenutni predlog predvideva deset pokrajin, med katerimi bi bila tudi Koroško-šaleška. Va- njo bi bile zajete tudi vse zgornjesavinjske obči- ne. Poseben status pri tej delitvi bi imeli mestni občini Maribor in Ljubljana. Temeljni kriterij, ki so ga upoštevali strokovnjaki pri pripravi tega pre- dloga, je bil, da ima pokrajina najmanj sto tisoč in ne več kot 300 tisoč prebivalcev. Mnenje nekaterih udeležencev posveta je bi- lo, da je v javni razpravi preveč govora o terito- rialni členitvi, premalo pa o pristojnostih pokra- jin. Zelo pomembno je tudi vprašanje, kakšno bo razpolaganje pokrajin s finančnimi sredstvi, saj je vzhodni del Slovenije na 70 odstotkih povpreč- ne razvitosti, zahodni del pa na 102 odstotka. Župani koroških občin so se javno že izrek- li proti predlogu, da bi Koroška in SAŠA tvori- li skupno regijo. Korošci želijo imeti svojo, po- dobno pa razmišljajo tudi v vodstvu Mestne ob- čine Velenje in se zavzemajo za prejšnji predlog, ki je predvideval enajst pokrajin, formiranih ok- rog mestnih občin. Strokovnjaki na drugi strani ne odstopajo od trenutnega predloga. Večina si želi celo manj po- krajin kot deset, a priznavajo, bi z desetimi laž- je dosegli konsenz. »Stroka na koncu ni tista, ki bo odločala o tem, koliko pokrajin bo, ne moremo pa odstopati od temeljnih kriterijev, recimo to, da ima regija najmanj 100.000 prebivalcev,« pravi dr. Dušan Plut. Predsednik državnega zbora Dejan Židan je dejal, da bo vlada predlog podprla, če bo prišel od lokalnih skupnosti. Opozoril je, da so po po- govoru s predstavniki regij ugotovili, da so naj- bolj izrazito proti predlogu na Koroškem, številne pripombe pa prihajajo tudi iz štajerskega konca. In kaj to pomeni za nas? Če stroka in politika popustita Korošcem ter hkrati vztrajata pri dese- tih pokrajinah, pademo v veliko Savinjsko regijo s sedežem v Celju. Pa kaj potem, poreče marsik- do, saj smo itak premajhni, da bi bila naša volja upoštevana. Toda pri tem ne gre prezreti, da bi v primeru Savinjsko-šaleške pokrajine s sedežem v Velenju v Mozirju imeli sedež sveta občin, v Šo- štanju pa sedež pokrajinskega sveta. Kako že gre tisti rek: daleč od oči, daleč od srca … Občinski svet Gornji Grad: Občinska uprava se bo prihodnje leto preselila v prostore Komunale .................... 5 Občinski svet Mozirje: Razpravljali o TIC-u in zdravstvu ........................... 6 Odločitev Višjega sodišča v Ljubljani: Zaradi dolgotrajnega vračanja gozdov Nadškofiji Ljubljana 22 milijonov evrov ........... 7 Delavnica Krajina je od nas vseh: Varstvo krajine je za solčavske domačine vrednota .................................................... 15 Namizni tenis: Tekmovalke NTK Savinja Luče dosegle lep uspeh ..................................................... 35 Bernarda Čeplak Poznič: Udeležba na Ljubljanskem maratonu ji je bila pika na i ob zaključku sezone .............................. 37 (MV) Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa VNOVIČNI POSKUS FORMACIJE POKRAJIN V SLOVENIJI Zgornjesavinjčani po novem pod Koroško? Kaj nam prinaša uvedba pokrajin? Po mnenju strokovnjakov bi z uvedbo pokrajin Slovenija posta- la bolj učinkovita. Olajšano bi bilo delo na skupnih projektih, okre- pil bi se razvoj vseh gospodarskih panog. Pokrajine naj bi pribli- žale ljudem javne storitve, davkoplačevalski denar naj bi bil pora- bljen za skladnejši razvoj regije. Kakšno je mnenje glede tega na- ših tokratnih sogovornikov? Tomaž Marolt, Luče O uvedbi pokrajin se že zelo dolgo govori. Uvedba se mi zdi nujna in upam, da bodo javne storitve s tem približane ljudem in denar davko- plačevalcev porabljen za skladnejši razvoj regij. Verjamem, da imamo preveč malih občin, ki sta- gnirajo. Njihov razvoj je odvisen od županov in njihove iznajdljivosti. Jože Jelen, Mozirje Ustanovitev pokrajin je dobrodošla, a se mi zdi, da so se snovalci tega projekta lotili z napačne strani. Morali bi prvo doreči, kakšne bodo naloge pokrajin, in šele potem začeti razmišljati o mejah. Tako so pričeli z mejami in ljudje postajajo skep- tični, vidijo le omejitve. Vsekakor je uvedba po- krajin decentralizacija države, male občine ne bi več stagnirale. Sedaj je namreč vse v rokah mestnih občin. Andreja Zupan, Nazarje Naša občina se sedaj dobro razvija, sedaj smo samostojni. Ali bo tako tudi, ko bodo pokrajine, je odvisno od tega, kje bo sedež, seveda pa samo- stojnosti ne bo več. Bojim se, da se bo ob ustano- vitvi pokrajin najprej razvijalo tisto središče, kjer bo sedež, in šele potem vsi drugi deli pokrajine. Anita Ugovšek, Gornji Grad Majhne občine stagnirajo. Srečujejo se z neu- činkovitim sistemom financiranja. Slednji jim na- mreč ne zagotavlja zadostnih finančnih sredstev za izvajanje obveznih nalog. Upam, da bi uvedba pokrajin ta problem rešila. Prav tako mislim, da bi olajšali delo na skupnih projektih, okrepile pa bi se tudi gospodarske panoge. Jože Bider, Dol-Suha Pokrajine bodo dobre za razvoj Slovenije na vseh področjih. Olajšale bi delo na skupnih pro- jektih v regijah. A se bojim, da bo zaradi tega še več administracije. Sicer pa nobena ureditev ne more funkcionirati, če ni poštenja. Če tega pri- manjkuje, ne pomaga noben zakon. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Po desetletjih neuspešnih poskusov formi- ranja slovenskih pokrajin, katerih namen je še vedno decentralizacija države, je bila v letoš- njem letu ustanovljena strokovna delovna sku- pina pod vodstvom predavatelja z mariborske pravne fakultete dr. Boštjana Brezovnika. Na projektu regionalizacije Slovenije je tokrat de- lovalo 60 strokovnjakov različnih področij. Po osnutku, ki ga je nato s sodelovanjem vseh prip- ravila ožja skupina, naj bi bila naša država raz- deljena na deset pokrajin ter mesti Ljubljana in Maribor s posebnim statusom. Zgornjesavinjske občine bi po tem predlogu spadale pod Koro- ško-šaleško pokrajino. POVEZALI ZGORNJESAVINJČANE S KOROŠCI IN ŠALEČANI Zadnji predlog torej predvideva deset pokrajin: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koro- ško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajer- sko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko- -posavsko pokrajino. Poseben status naj bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristoj- nosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal me- stni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokra- jine pa župan. Pri razdelitvi Slovenije naj bi ne bilo velikih odstopanj glede velikosti pokrajin. Kar se tiče Zgornjesavinjčanov, je delovna skupina v svojem predlogu predvidela poveza- vo Koroške s Šaleško dolino in Zgornjo Savinj- sko dolino. S takšno povezavo bi to območje do- seglo višino 130 tisoč prebivalcev. Po prepriča- nju delovne skupine je takšna povezava smisel- na tudi vsebinsko, predvsem z razvojnega vidi- ka, ker se Korošci ter prebivalci Šaleške in Zgor- nje Savinjske doline zdaj povezujejo na tretji ra- zvojni osi. Zadnji predlog predvideva deset pokrajin. Poseben status naj bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor. Vir: strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 5 Tema tedna, Aktualno NAŠA DOLINA BREZ KAKRŠNEKOLI VEČJE VLOGE V POKRAJINI Zgornja Savinjska dolina tako po novem osnutku zakona o pokrajinah spada h Koroško- -šaleški pokrajini. V tej bi bilo po novem predlo- gu zakona 22 občin: vseh sedem zgornjesavinj- skih, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Velenje, Črna na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd, Meži- ca, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju in Vuzenica. Za sedež Koroško-šaleške pokraji- ne je predviden Slovenj Gradec, za sedež pokra- jinskega sveta Velenje in sveta občin Ravne na Koroškem. Člani Sveta Koroške regije so že komentirali osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin. Predlo- Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »O formiranju pokrajin je bilo prelitega že ogromno čr- nila. Sedanji predlog, ki govori o priključitvi sedanje Sa- še h Koroški, je seveda možen. Ali je to prav ali ne, so raz- lična mnenja. Nas župane ni nihče vprašal, niti se posve- toval z nami. Hkrati je treba poudariti, da ne vemo niče- sar o nalogah in pristojnostih pokrajin. Vprašanja se po- rajajo tudi glede sedeža nove pokrajine, in še in še je vprašanj. Gotovo nas s Korošci povezuje tako imenovana tretja razvojna os in verjetno še kaj. Mnenja sem, da nam je Saša najbližja. Prepričan sem tudi, da iz vsega tega ne bo nič, saj ne bo nikdar enotnega soglasja.« gu, da bi bili Koroška in Savinjsko-Šaleška v isti pokrajini odločno nasprotujejo, saj želijo, da se Koroška na zemljevid pokrajin umesti kot samo- stojna regija. POVEZAVE SAŠA REGIJE SE UTRJUJEJO ŽE DOLGA LETA Po prejšnjem predlogu, ki je predvideval 11 pokrajin, bi zgornjesavinjske občine spadale v Savinjsko-šaleško pokrajino, za katero je bil se- dež predviden v Velenju, za sedež njenega po- krajinskega sveta je bila izbrana občina Šoštanj in sedež sveta občin mozirska občina. Pravza- prav se naše občine skupaj z občinami Šaleške doline (Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mestna ob- čina Velenje) že dolgo povezujejo v Saša regi- jo. Med ostalim jih družijo skupna problematika na področju gospodarstva, zaposlovanja in ko- munalnih storitev, skupne interese že uresniču- jejo skozi skupne službe: medobčinsko inšpek- cijo, redarstvo in varstvo okolja, uradom za oko- lje in prostor Saša ter Svet Saša. S POKRAJINAMI DO VEČJE URAVNOTEŽENOSTI MED REGIJAMI Vodja skupine, ki je pripravila prejšnji in se- daj novi osnutek zakona o pokrajinah, Boštjan Brezovnik, poudarja, da je eden izmed po- membnejših ciljev regionalizacije države te- žnja po enakomernejšem regionalnem razvo- ju. Kot poudarja, je do centralizacije in izrazi- te neuravnoteženosti med vzhodom ter zaho- dom države prišlo tudi zaradi odsotnosti po- krajin. Po njegovem mnenju je treba zagotoviti, da bodo ljudje ostali v svojih lokalnih okoljih, s tem bo manj dnevnih migracij in več možnosti razvoja lokalnih okolij. Uvedba homogenih pokrajin z med 100.000 do 200.000 prebivalci, kot jih predvideva novi osnutek, bi omogočila prehod v drugo fazo tega projekta, v določitev pristojnosti in nalog pokra- jin, sistema in virov financiranja. Tatiana Golob OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Občinska uprava se bo prihodnje leto preselila v prostore Komunale V prihodnjem letu občinska uprava načrtuje selitev v sedanje prostore Komunale Gornji Grad. (Foto: Štefka Sem) Ob prvi obravnavi proračuna za leto 2020 je župan občine Gor- nji Grad Anton Špeh na pobudo svetnika Franca Galina podrob- neje spregovoril o selitvi občin- ske uprave v Petelinjek, v prosto- re, kjer je sedaj uprava gornje- grajske Komunale. V proračunu so namreč za prihodnje leto na- menili 30 tisoč evrov za ureditev prostorov. GOZDARJEM BODO UREDILI PROSTORE Špeh je povedal, da so se z Za- vodom za gozdove Slovenije, Kra- jevno enoto Gornji Grad uspešno dogovorili za menjavo prostorov. Gozdarji imajo v nadstropju, kjer je sedaj Komunala, dva prostora, ki so ju pripravljeni zamenjati za pro- store v kleti. Občina bo v teh pro- storih zamenjala okna in pode, na novo jim bodo uredili tudi sanitari- je, ki bodo namenjene tudi obisko- valcem. Takoj, ko se bodo gozdar- ji lahko preselili, bodo lahko zače- li urejati prostore občinske uprave. Komunala bo svojo upravo prese- lila na območje nekdanje Smreke, kjer bodo kupili prostore. Tam bo- do imeli dovolj prostora za vozi- la in opremo, ki je sedaj pri čistil- ni napravi. SEDANJI OBČINSKI PROSTORI BODO HOSTEL Prvo nadstropje v Petelinjeku, kot se stavba imenuje, je ravno dovolj veliko za občinsko upravo, imeli bodo tudi sejno sobo. V seda- njih prostorih sejne sobe ni, imajo jo v najemu od kulturnega društva. V prostorih, kjer sedaj deluje ob- činska uprava, nameravajo urediti sobe in odpreti hostel. Prostori so primerni, treba je le urediti sanita- rije in v Gornjem Gradu, kjer po be- sedah župana praktično ni nočit- venih kapacitet, jih bodo tako za- gotovili vsaj nekaj. Štefka Sem (Foto: ŠS) 11 pokrajin je predvideval prejšnji predlog, po katerem bi zgornjesavinjske občine spadale v Savinjsko-šaleško pokrajino. Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 6 Iz občin OTVORITEV CESTNIH ODCEPOV NA REČICI OB SAVINJI Investicijo delno pokrili z nepovratnimi sredstvi NAZARSKI PRORAČUN V JAVNI RAZPRAVI Trideset dni časa za pripombe in predloge OBČINSKI SVET MOZIRJE TIC in zdravstvo glavni temi ob proračunu za prihodnje leto in rebalansu letošnjega proračuna Prenovljenih vpadnic v rečiškem trškem jedru so se poleg županje Ane Rebernik veselili tudi občani. (Foto: Marija Šukalo) Na Rečici ob Savinji so svojemu namenu pre- dali dva cestna odcepa, in sicer vpadnico Ču- jež–gasilski dom ter prosvetni dom–krožišče. V petek, 25. oktobra, so trakova prerezali županja Ana Rebernik, Silvo Zdolšek, Peter Kolenc in predstavnik izvajalca. Rečiški župnik David Za- gorc je pridobitvi blagoslovil. PRIDOBILI TRETJINO NEPOVRATNIH SREDSTEV Skupna vrednost investicij znaša nekaj več kot 165 tisoč evrov. Za tretjino zneska je obči- na pridobila nepovratna sredstva od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, dve tretjini stroškov bo pokrila iz proračuna. Gradbena dela je izvedlo podjetje Remont. Tako na nekaj več kot sto metrih od gostilne do gasilskega doma kot na nekaj manj kot 120 metrih od prosvetnega doma do krožišča so na novo uredili komunalno infrastrukturo in ces- tišče s pločnikom. PRIČELI Z ADAPTACIJO MRŽIČEVEGA MOSTU Sicer pa to ni edina investicija v trškem jedru. V teh dneh so pričeli z adaptacijo Mržičevega mostu proti Dol-Suhi. Za sana- cijo, ki naj bi bila končana do konca novem- bra, je občina uspela pridobiti nepovratna sredstva. Marija Šukalo Občina Nazarje je pred časom pozva- la proračunske porabnike na svojem obmo- čju, da predložijo načrte dela in pričakova- na sredstva iz občinskega proračuna za pri- hodnje leto. Na osnovi teh potreb, sprejetih občinskih strateških dokumentov in na pod- lagi nekaterih letošnjih podatkov je občin- ska uprava sestavila predlog proračuna za le- to 2020. Ta je sedaj v tridesetdnevni javni raz- pravi. Predlog proračunskih dokumentov je na ok- tobrski seji predstavil župan Matej Pečovnik. Po krajši obravnavi jih je občinski svet potrdil in sprejel sklep o javni razpravi predlaganega pro- računa. ČETRTINA DENARJA NAMENJENEGA INVESTICIJAM Dokumenti so objavljeni na občinski spletni strani, vpogled zainteresirane javnosti v prora- čun je možen tudi na sedežu občine. Za prihod- nje leto je predvidenih nekaj več kot 3,5 milijo- na evrov prihodkov in 3,4 milijona evrov odhod- kov. Od tega je približno četrtina namenjena za investicije. O SPREJETIH PRIPOMBAH NA OBČINSKEM SVETU Javna razprava proračuna za leto 2020 je od- prta do 25. novembra. Pripombe in predloge k predlaganemu proračunu, ki bodo prispeli na njegov naslov, bo župan pregledal. Pred glaso- vanjem o proračunu bo občinskemu svetu po- jasnil, katere pripombe iz javne razprave oziro- ma pripombe in predloge delovnih teles občin- skega sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazložil svoje odločitve. Marija Lebar Mozirski svetniki so na zadnji seji občinske- ga sveta v prvi obravnavi, z določenimi pripom- bami in predlogi, sprejeli proračun za leto 2020. Obravnavali in potrdili so tudi rebalans letoš- njega proračuna. Občinsko upravo so opozori- li, da je občinski svet dolžan potrditi najete kre- dite, kot bi tudi moral biti seznanjen z vsebino in stroški podpisane pogodbe za vodenje turi- stično informacijskega centra (TIC). Opozorili so še, da mora občinska uprava v proračun vnesti sredstva, namenjena za Zgornjesavinjski zdra- vstveni dom. PODROČJA Z VEČJO RAZLIKO V REALIZACIJI Pri obravnavi rebalansa letošnjega proraču- na je župan Ivan Suhoveršnik omenil postavke, kjer so večja odstopanja pri realizaciji. Med te- mi so nižji prihodki na področju komunalne in- frastrukture, kjer so računali na komunalni pri- spevek za trgovski center Jager, ki se premakne v naslednje leto. Tudi kohezijska sredstva s stra- ni države težko planirajo, je povedal župan, saj ne vedo, kdaj jim bodo nakazana. Na strani od- hodkov je bila večja razlika na področju spod- bujanja turizma, saj niso točno predvideli stro- škov TIC-a. ZMANJŠANJE DOLGA IN NIŽJI PRESEŽEK Predsednik odbora za javne finance mag. Pe- ter Goltnik je povedal, da je odbor podrobno proučil rebalans. Ugotovili so, da presežek pri- hodkov nad odhodki ne bo takšen, kot so pred- Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 7 Iz občin, Denacionalizacija ODLOČITEV VIŠJEGA SODIŠČA V LJUBLJANI Zaradi dolgotrajnega vračanja gozdov Nadškofiji Ljubljana 22 milijonov evrov Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Majcen: »Sklad denarja nima več, zato je izplačilo odškodnine predvideno iz gozdnega sklada.« Višje sodišče v Ljubljani je pravnomočno od- ločilo v postopku Nadškofije Ljubljana in Skla- da kmetijskih zemljišč in gozdov RS o odškodni- ni zaradi počasnega vračanja gozdov v postop- kih denacionalizacije. Gre za gozdove na obmo- čju Upravne enote Mozirje in na Pokljuki. ZAHTEVEK SPRVA ŠE VIŠJI Nadškofija je zato, ker zaradi počasnega vra- čanja gozdov teh ni mogla koristiti, vložila tož- bo proti skladu. Konec leta 2017 je ljubljansko okrožno sodišče v sodbi nadškofiji priznalo sko- raj 29 milijonov evrov za odškodnino, obresti in pravdne stroške. Na sodbo sta se obe strani pri- tožili na Višje sodišče v Ljubljani, kjer odločitvi okrožnega sodišča niso v celoti pritrdili. DELNO POPLAČILO MED PRAVDO Kot sta poročala časopis Dnevnik in TV Slo- venija, je višje sodišče delno ugodilo pritožbi sklada in prvotno določen znesek, ki naj bi ga sklad izplačal ljubljanski nadškofiji, znižalo za 4,1 milijona evrov glavnice. Tako mora država ozi- roma sklad nadškofiji plačati skoraj 22 milijo- nov evrov, v kar je všteta odškodnina, zamudne obresti in sodni stroški. Sklad je v teku postop- ka na sodišču nadškofiji v dveh delih že nakazal po njegovem mnenju nesporen delež odškodni- ne in pripadajoče zamudne obresti, in to nekaj več kot 9,2 milijona evrov. ODŠKODNINA IZ GOZDNEGA SKLADA? Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sredstev za izplačilo odškodnin za neuporabo gozdnih zemljišč nima več. Izplačilo odškodnine za goz- dna zemljišča je predvideno iz proračunskih sredstev gozdnega sklada, so pojasnili. Zoper odločbo višjega sodišča v zvezi z od- škodnino za zgornjesavinjske in del pokljuških gozdov, ki je pravnomočna, pritožba ni mogoča. Stranki lahko uveljavljata le še izredna pravna sredstva, kot je zahteva za revizijo postopka na vrhovnem sodišču. Tekst in foto: Marija Lebar videvali, ampak precej manjši. Opozoril je na na- jeti kredit v višini 150 tisoč evrov, za katerega bi moral soglasje dati občinski svet, a ga ni, saj jim občinska uprava tega ni omenila ali dala v po- trditev. Pozitivno je ocenil zmanjšanje dolga do dobaviteljev in nižjo zadolžitev občine. STROŠKI TIC-A PRECEJ VIŠJI OD NAČRTOVANIH Pestra razprava se je odprla glede financira- nja delovanja TIC-a. Ne le da občina ni predvi- dela, kakšen bo strošek, ampak je ta sedaj pre- cej večji, kot jim je bilo predstavljeno ob razpi- su za upravljavca TIC-a. Takrat je bilo govora od tisoč do tisoč petsto evrov mesečno. Kasneje je občina z upraviteljem sklenila pogodbo za tri ti- soč evrov mesečno plus DDV. Komisija, ki je na osnovi razpisa izbrala upra- vitelja, po besedah člana komisije mag. Damja- na Kocjanca s podrobnostmi pogodbe, ki jo je z izbranim ponudnikom sklenila občina, ni bila seznanjena, je pa bila izbrana ponudba cenov- no najugodnejša. Tudi drugače so z izborom za- dovoljni, je dejal Kocjanc. V PETIH LETIH SKORAJ ČETRT MILIJONA ZA TIC Goltnik je v razpravi dejal, da znesku, zabele- ženemu v rebalansu, namenjenem delovanju TI- C-a, kljub razlagi še vedno ne pride do dna, saj se številke nikakor ne ujemajo s podanimi infor- macijami. Glede na to, da so rebalans pripravlja- li v oktobru, bi moral biti znesek točen. Glede stroškov, ki jih ima občina za delova- nje TIC-a, je bilo mnenje mag. Boruta Repšeta, da nekaj ni prav, če lahko občina za njegovo de- lovanje brez težav letno nameni štirideset tisoč evrov, za Zgornjesavinjski zdravstveni dom pa le tisoč evrov. Menil je tudi, da je ob pripravi prora- čuna treba stopiti v stik z vsemi zavodi, ne le s šo- lo, vrtcem in knjižnico, ampak tudi z zdravstvenim domom. Izguba zdravstvenega doma, ki jo bodo po vsej verjetnosti morale pokriti občine, bi mora- la biti v proračunu v višini, kot po delitvenem klju- ču pripada mozirski občini, je dejal Repše, ko je podajal pripombe glede rebalansa in proračuna. TUDI O ZDRAVSTVU PESTRA RAZPRAVA O dogajanju v svetu zavoda Zgornjesavinj- skega zdravstvenega doma Nazarje je sprego- vorila članica sveta iz mozirske občine Urša Car, ki je svetnikom podala poročilo o zadnjih sejah sveta zavoda. Povedala je, da lani ob raz- pisu za direktorja izbire ni bilo, saj je bila dru- ga kandidatka popolnoma neprimerna. Carjeva je dodala, da direktorica Darja Es svojemu delu ni kos in da druge rešitve, kot je zamenjava di- rektorja, ne vidi. Direktor mozirske občinske uprave mag. Ivo Glušič je povedal, da direktorja ni tako enostav- no zamenjati. Če bi svet zavoda izglasoval ne- zaupnico Esovi, potem bi lahko imenovali vršil- ca dolžnosti. Suhoveršnik je še dodal, da se na sejah sveta ustanoviteljic (občin, op. av.) ne da nič dogovoriti. V PRORAČUNU BI MORALI PREDVIDETI STROŠKE V ZDRAVSTVU Svetniki so se v debati dotaknili realnih stro- škov z delovanjem TIC-a in pozvali občinsko upravo, da z upravljavcem sklene aneks k po- godbi, v kateri bodo podrobno opredeljene vse medsebojne obveznosti in dolžnosti, kar v po- godbi ni zapisano. Peter Goltnik je dejal, da so občine ustanovi- teljice nazarskega zdravstvenega doma in zato bodo izgubo morale pokriti, prav tako bi morali predvideti stroške z gradnjo prizidka in to plani- rati v proračunu. Župan Suhoveršnik je glede zdravstva odgo- voril, da bi sestanek ustanoviteljic že zdavnaj moral biti, saj je bil takoj po zadnji seji podan predlog za sklic izredne seje, na kateri bi obrav- navali pokritje kredita in izgube, ampak do skli- ca seje ni prišlo. Prav tako jim je bila obljublje- na predstavitev projekta prizidka v Nazarjah s strani arhitektov že pred poletjem, pa je še se- daj ni bilo. Štefka Sem 40 tisoč evrov letno nameni Občina Mozirje za delovanje TIC-a, za Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje pa tisoč evrov. Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 8 Intervju DIREKTORICA ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NAZARJE DARJA ES »Verjamem, da se bo v prihodnosti vzpostavil sistem, kot je bil pred odhodom zdravnikov« V Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje se sooča- jo z visoko akumulirano izgubo. Le- tos na osnovi sanacijskega progra- ma poslujejo pozitivno, a s prihran- ki izgube ne bodo mogli pokriti. Spo- mladi so v zelo kratkem času odšli trije zdravniki. O stanju v zgornjesa- vinjskem zdravstvu smo se pogovar- jali z direktorico zdravstvenega do- ma Darjo Es. - Kot direktorici zdravstvenega doma vam teče drugi mandat, prej ste bili leto in pol vršilka dolžnosti. S kakšnim upanjem in že- ljami ste prevzeli vodenje? Vodenje zdravstvenega doma z vsemi po- oblastili sem prevzela leta 2014 v času gospo- darske krize. Kot ste omenili, sem bila pred tem leto in pol vršilka dolžnosti, saj se na naše razpi- se za delovno mesto direktorja ni prijavil nihče. V tem času sem delo direktorja opravljala štiri ure, štiri ure pa sem bila še vedno na delovnem mestu pomočnice direktorja za zdravstveno ne- go, seveda s soglasjem ministrstva za zdravje, kar je bil takrat unikum v državi. Moja želja je na- mreč bila ostati na tem delovnem mestu, vendar je življenje imelo drugačne načrte. Že takrat smo zaradi izgube prvič s pomoč- jo zunanje revizijske hiše pripravili srednjeročni sanacijski načrt za izboljšanje poslovanja. Načrt je nakazoval pravilno pot. Izgubo iz leta 2013, ki je znašala 232.143 evrov, nam je uspelo do le- ta 2016 zmanjšati na 10.565 evrov na letni ravni. V času mojega prvega mandata smo uspešno pridobili delovno dovoljenje za splošni laborato- rij v Nazarjah, vsi družinski zdravniki so pridobi- li referenčne ambulante, izobraževali smo kadre na področju paliativne oskrbe in zaposlili zdrav- nika preko priznanega programa s strani javne mreže primarnega zdravstvenega varstva v Re- publiki Sloveniji. Vseskozi smo podajali predlo- ge za širitve programov glede na potrebe obča- nov na združenje javnih zavodov, ki je naš poga- jalec z zavarovalnico, vendar smo bili odvisni od širitve programov na nacionalni ravni. - Zdravstveni dom je bil že v času prejšnje direktorice v minusu, le-ta se je zadnja leta le še povečeval. Kakšna je akumulirana iz- guba in kakšni rezultati se kažejo za letos? Izguba Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma se je začela v letu 2009 in se je v dese- tih letih le kopičila kljub srednjeročnemu načr- tu za izboljšanje poslovanja. Vsled tega smo v lanskem letu pristopili k bolj rigoroznemu sana- cijskemu načrtu. V prvem polletju letošnjega le- ta smo tako prvič po desetih letih izkazali pozi- tivno poslovanje. Upamo, da bo tako tudi ob za- ključku leta. Akumulirana izguba znaša skoraj milijon evrov. - Kako izvajanje sanacijskega programa vpliva na zaposlene in katere so največje spremembe zaradi tega? V sanacijskem načrtu je predvideno zatego- vanje pasu na vseh področjih. Tako kot doma, ko si ne moremo več vsega privoščiti, je tudi v delovnem okolju vzklilo nezadovoljstvo. Neprija- zen ukrep za zaposlene je predstavljala uvedba elektronskega merjenja delovnega časa. Od večjih sprememb bi omenila ukinjanje programov rentgena in pulmologije, saj je bi- la realizacija na obeh programih med 50- in 80-odstotna. Realizacija nam je začela padati predvsem zaradi slabših rentgenskih posnet- kov, saj imajo večinoma vsi izvajalci že digi- talne aparate, naš pa je star že več kot 15 let. Pri programu pulmologije zaradi prostorske in finančne stiske nismo bili sposobni vla- gati v razvoj stroke. Polovica pacientov je bi- la primorana preiskavo zaključiti v bolnišni- ci Topolšica. - Odhod treh zdravnikov je bil za vas verje- tno hladen tuš. Po tem vam je uspelo dobiti zdravnici za dve ambulanti, kako kaže s tre- tjim zdravnikom? Vsekakor je bil to hladen tuš, saj je družinski zdravnik nosilec dejavnosti. To pomeni, da sta celotna dejavnost in obstoj javnega zdravstve- nega doma odvisna od zaposlenosti zdravnikov. Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov smo bili veseli, da smo med prvimi v Sloveniji uspe- li pridobiti dve novi zdravnici. Postopek je stekel 7. maja in se zaključil 15. julija s podpisom po- godb o zaposlitvi za prilagoditveno obdobje. Po zaključenem obdobju zdravnici čakata še izpit iz slovenščine in izpit na ministrstvu za zdravje. Vesela sem, da nam ju je uspelo zaposliti, saj se trenutno v Sloveniji išče veliko zdravnikov, mla- di zdravniki iz tujine pa so zainteresirani pred- vsem za velika mesta. Zaposlitev tretjega zdravnika predstavlja večji problem, saj v javni mreži primarnega zdravstve- nega varstva v Republiki Sloveniji nimamo pri- znanega celega tima, tako pride v poštev zapo- slitev le za polovični delovni čas. T udi v prejšnjem obdobju je bil tretji zdravnik zaposlen v družinski ambulanti za polovični delovni čas, drugo polo- vico pa je imel priznano iz naslova nujne medi- cinske pomoči. Sredstva za njegovo zaposlitev smo tako sa- mi zagotavljali iz naslova dežurne službe do le- ta 2018. Šele takrat je zavarovalnica priznala sredstva za 13 ur delovnega časa za urgentnega zdravnika čez dan za potrebe nujne medicinske pomoči. V tem času je prišlo tudi do sporazuma, da družinski zdravnik ne dela več na dveh delo- viščih, kar je še povečalo potrebo po zdravnikih. - Velik problem je tudi ukinitev dežur- ne službe v Mozirju med tednom in ponoči. Kakšne pogoje bi potrebovali, da bi lahko dežurstvo v Mozirju ponovno zaživelo? »Kje v 21. stoletju pacienti pred poslopjem pokličejo osebnega zdravnika za nadaljnja navodila, saj mora biti urgentna soba prosta in razkužena z modro lučko med vsakim infektivnim primerom?« »Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov pri nas smo bili veseli, da smo med prvimi v Sloveniji uspeli pridobiti dve novi zdravnici.« (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 9 Intervju, Oglasi Že dvanajst let se dogovarjamo glede prizid- ka in ustreznih prostorov za potrebe nujne me- dicinske pomoči. V teh letih smo imeli dva nad- zora nad delovanjem službe nujne medicin- ske pomoči s strani ministrstva za zdravje. Obe mnenji sta bili podani z negativno oceno, pa se še vedno ni zgodilo prav veliko. Že prejšnja di- rektorica Ida Pustoslemšek Kramer se je trudi- la s tem projektom in je opozarjala na težave. Med drugim se je njeno opozorilo na eni izmed sej občinskega sveta v Mozirju nanašalo tudi na možnost prenosa službe na Zdravstveni dom Velenje. Dogajalo se je v času, ko je bil držav- ni sekretar prof. dr. Ivan Eržen in je bil tudi po- vabljen v Mozirje. Po njegovih besedah je bilo »nemogoče, da se to zgodi«, a smo pristali rav- no tam, na kar je opozarjala moja predhodnica. Za organiziranje nujne medicinske pomoči je pomembnih več dejavnikov, in sicer na prvem mestu kadri, oddaljenost od urgentnega centra, ustrezni prostori, vozni park in organizirana de- javnost lekarne. Za popolno kadrovsko zasede- nost za izvajanje nujne medicinske pomoči, kjer bi bili povsem ločeni delovišči družinskega in urgentnega zdravnika, bi ta trenutek potrebova- li tri do štiri zdravnike. O ustreznih prostorih mi ni potrebno izgubljati besed, kar pa se tiče vo- znega parka, bi poudarila, da smo pred kratkim po dolgih letih pridobili novo urgentno vozilo. Vem, da ena lastovka ne prinese pomladi, vendar so pomembne tudi pozitivne novice, ne le negativno razpoloženje. Še toliko bolj smo ve- seli, ker se je ob prejšnjem nakupu ob dobro- delnem koncertu dogodek spolitiziral, kar se da prebrati v arhivu Savinjskih novic. Upam, da se to pot zgodba ne bo ponovila. Dejavnost lekarne postane pomembna pred- vsem v nočnem času preko tedna. Mnenje mi- nistrstva je namreč, da če lekarna ni na razpo- lago, je ob povprečni obremenjenosti nesmi- selno imeti zdravnika v Zgornji Savinjski doli- ni. Če je potrebno zdravila dvigniti v lekarni v Velenju, lahko pacienti dežurno službo obišče- jo v Velenju. - Kakšen je bil obisk dežurne službe v Mo- zirju in sedaj v Velenju? Po prevzemu dejavnosti nujne medicinske pomoči s strani zdravstvenega doma Velenje po 1. maju so preko tedna povprečno na dan trije prebivalci Zgornje Savinjske doline obiskali de- žurno službo v Velenju. Obremenitev v dežurni službi med vikendi in prazniki v Mozirju je od 0,5 do 0,7 pacienta na uro. Nujno reševalno vozilo ima v dnevnem času eno do dve posredovanji na dan, v nočnem času pa povprečno eno po- sredovanje na teden. - Po odhodu treh zdravnikov je bila us- tanovljena Civilna iniciativa za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov, ki je na shodu postavila kar nekaj zahtev. So vas člani ini- ciative kdaj poiskali v službi in vam postavi- li kakšna vprašanja, zahtevali obrazložitve? S strani civilne iniciative do skupnega sestan- ka z župani in predstavniki našega zavoda ni- sem imela nobenih kontaktov. Civilna iniciativa je ustanovljena, da opozarja na težave, vendar je po mojem vedenju dobro predhodno vzpo- staviti dialog, in če je le-ta neuspešen, se priti- ski stopnjujejo. V dialogu se vedno poiščejo še informacije na drugi strani, saj ima informacija vedno dve plati, ki jih je dobro poznati, da izpa- deš verodostojen. Žal se to pot stvari odvijajo na osnovi polovičnih in izkrivljenih informacij. Če se bo to nadaljevalo, verjamem, da so pod vpra- šajem tudi zaposlitve zdravnikov, ki v tem tre- nutku zaradi pacientov še vztrajajo. Po informa- cijah, ki so krožile po družbenih omrežjih, je član iniciative Milan Maranšek dvakrat preveril infor- macije, kar se mi je od njega zdelo izredno ko- rektno. Informacije z ulice, ki se delijo po druž- benih omrežjih, za naš zdravstveni dom namreč ne prinašajo nič dobrega. - Od pomladi se v javnosti pojavljajo raz- lične informacije glede stanja v svetu zavo- da. Kakšno je dejansko stanje? Svet zavoda ni razpadel, res pa je, da je priš- lo do menjave nekaterih članov sveta zavoda. Tako se je zamenjal član sveta iz občine Reči- ca ob Savinji in predstavnica zavarovancev, ki jo za nas delegira ZZZS OE Ravne na Koroškem. Na tem mestu bi poudarila, da gre v obeh pri- merih za objektivne osebne razloge. Če bi kate- rikoli član civilne iniciative rad postal član sveta zavoda, je to treba urediti preko matične občine bivališča. Prišlo je tudi do odstopa predsednice sveta zavoda. Zaradi situacije se ji zdi smiselno, da bi bil predsednik sveta zavoda zunanji član, ne iz vrst zaposlenih. Iz vsega tega je razvidno, da svet zavoda ni razpadel in je še vedno v po- polni zasedbi. - Kakšne težave so v pediatrični ambu- lanti? Na pediatriji se težave pojavljajo že dalj časa. V prvi vrsti gre za preobremenjenost pediatri- nje, saj je program otroške in šolske ambulante razdrobljen tudi med koncesionarje. Na seji sve- ta zavoda je bilo tako sklenjeno, da se poda vlo- ga za širjenje programa. Naslednji velik problem so prostori, saj nima- mo možnosti ločiti bolnih in zdravih otrok, nima- mo izolacijskega prostora. Kot za vse drugo tudi tukaj zasilno rešujemo težave, vendar nas skrbi, kako dolgo še. Z odlično organizacijo in priza- devnostjo tima na pediatriji ni moč rešiti vsega. Morda ste opazili, da imamo na vratih zdra- vstvenega doma obvestilo za ravnanje ob po- javu ošpic v našem prostoru. Kje v 21. stole- tju pacienti pred poslopjem pokličejo osebne- ga zdravnika za nadaljnja navodila, saj mora biti urgentna soba prosta in razkužena z modro luč- ko med vsakim infektivnim primerom? To pome- ni, da mora preteči najmanj dvajset minut po obisku okuženega pacienta zaradi razkuževanja zraka. Kaj to pomeni, če v tem času pride nujni primer, si lahko samo predstavljate. »Akumulirana izguba znaša skoraj milijon evrov.« »Izguba Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma se je začela v letu 2009 in se je v desetih letih le kopičila kljub srednjeročnemu načrtu za izboljšanje poslovanja.« Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 10 Intervju, Organizacije, Oglasi - Novi zdravnici sta po enomesečnem uva- jalnem obdobju lahko začeli delati v svojih ambulantah. Imajo sedaj pacienti ponovno svojega osebnega zdravnika? Pacienti imajo ta trenutek osebni zdravnici, ki sta pod neposrednim mentorstvom in glavnim mentorstvom začeli delo v svojih ambulantah. Za opredeljevanje pacientov urejamo vse pot- rebno pri ustreznih službah. - Kdaj boste začeli iskati novega računo- vodjo, saj menda sedanji odhaja? Rada bi popravila informacijo, da je računo- vodja odstopil. Tako kot v drugih delovnih orga- nizacijah je bila tudi pri nas podana odpoved delovnega razmerja. Nikjer v naši državi raču- novodja ne odstopi, kot izjavlja civilna iniciati- va. Za odhod sem vedela že pred tem, kar se je dogajalo v našem zdravstvenem domu. Dogovor med nama je bil, da bo s svojo odpovedjo sam seznanil svet zavoda. Po dogovoru ostaja v zdravstvenem domu do oddaje zaključnega poročila za leto 2019. Verja- mem, da ga zaradi njegovega znanja čaka bolj- še in predvsem bolj mirno delovno okolje. Vsi, ki so imeli možnost spoznati le delček njegovega dela in poslušati njegove razlage, so v njem pre- poznali velik potencial. Ta čas imamo na portalu zavoda za zaposlovanje objavljen razpis za de- lovno mesto finančnika. Prejeli smo že kar ne- kaj vlog, zato verjamemo v uspešen zaključek razpisa. - Kako gledate na situacijo z gradnjo priz- idka v Nazarjah in na ponudbo zasebnika za izgradnjo zdravstvenega centra na Ljubnem? Vsa zgodba se vleče dvanajst let. Moje mne- nje in mnenje zaposlenih, predvsem zdravni- kov, je, da je potrebno imeti čim več dejavnosti na enem mestu. Razdrobljenost ne pomeni nič dobrega za stroko, zaposlene in paciente. Pove- čajo se fiksni in materialni stroški. Veliko lažje bi bilo tudi letos organizirati nadomeščanje v am- bulantah, če bi bili zdravniki večinoma na enem mestu. Da nujno potrebujemo nove prostore, čivkajo že ptički na drevju. Ne le težave, ki jih ima pediatrija, tudi osta- li prostori v zdravstvenem domu, razen obnov- ljenih ambulant, so neprimerni. Nimamo dviga- la za težko pokretne paciente, zaprli smo čakal- nico v prvem nadstropju, da smo lahko zagoto- vili minimum pred prijavo za delovno dovoljenje laboratorija. Sterilizacijo in arhiv imamo v kle- ti, ki je polna vlage. Specialistično ambulanto si delijo štiri dejavnosti, meritve za medicino dela se opravljajo v predavalnici, kabino za preiskavo sluha imamo skoraj na podstrešju poleg strežni- ka, ki moti potek preiskave, na fizioterapiji nima- mo telovadnice. V takih delovnih pogojih se ne morejo dobro počutiti ne zaposleni ne pacien- ti, zato me še bolj bolijo izjave, da si želimo nad- standard. Vse naše želje so namreč usmerjenje v dobrobit pacientov. V tem času je s prizidkom uspelo urediti prostore zdravstvenim domovom Ormož, Rav- ne na Koroškem, Radovljica, Grosuplje, Lenart, Slovenska Bistrica, Trebnje in, zadnjemu med njimi, Kočevje. Posebej bi izpostavila Kočev- je, ki je skupaj z našim eden izmed petih zdra- vstvenih domov, ki pokrivajo zelo specifično območje v Sloveniji in jim je uspelo zagotovi- ti ustrezne pogoje za izvajanje nujne medicin- ske pomoči. - Kaj se je v nazarskem zdravstvenem do- mu spremenilo z odhodom zobozdravnika koncesionarja Željka Bejata? Ob odhodu zobozdravnika smo pridobili pro- gram odrasle zobozdravstvene dejavnosti. V tem času se je zamenjala tudi izbrana zdrav- nica. Prepričana sem, da smo pridobili odlično zobozdravnico, ki je začela delo 1. oktobra. - So na vidiku še kakšni ukrepi, da bi pa- cienti manj čakali pred ambulantami in ali je kakšna možnost za zaposlitev treh ur- gentnih zdravnikov, ki bi prevzeli dežurstva? Po redni zaposlitvi zdravnic verjamem, da se bo v prihodnosti vzpostavil sistem, kot je bil pred odhodom zdravnikov. Ta trenutek je na- mreč v čakalnicah velika gneča in se čuti ne- zadovoljstvo pacientov. Še vedno se trudimo za zaposlitev dodatnih zdravnikov za vzposta- vitev nujne medicinske pomoči, saj je dogovor z Zdravstvenim domom Velenje podpisan do konca letošnjega leta. Z novim letom se spre- minja tudi mreža nujne medicinske pomoči, vendar s strani ministrstva za zdravje še nima- mo odgovora, kaj se predvideva za Zgornjo Sa- vinjsko dolino, saj je po nepreverjenih informa- cijah delovna skupina začela delo šele v mese- cu septembru. Pogovarjala se je Štefka Sem PUST MOZIRSKI ODPIRA SEZONO PRIREDITEV Krst mladega vina in nova kraljica Ta ponedeljek, ko goduje sv. Martin, se v Mo- zirju, ki je v evropskem združenju karnevalskih mest, začenja novo pustno obdobje. Mozirska pustna srenja, ki jo vodi Marko Presečnik, bo na trgu med banko in lekarno poskrbela za krst mladega vina, predstavljena bo tudi nova pust- na kraljica. Ob zvokih ansambla Boj se ga, za fano in rajso, bodo člani pustne bratovščine ob 11. uri in 11 minut poskrbeli za glasen začetek pustnega časa. Iz za- upnih virov smo izvedeli, da pustni top ne bo za- tajil, saj so vžigalnik odmontirali z bombe, najde- ne med tajnim sestankom v kračkih gonah. T rški viničar bo tudi letos prispeval sodček svo- je letine stisnjenih grozdnih jagod, ki bodo tega dne iz mošta postale vino. Po čudnem spreme- njenju, za katerega bo poskrbel pustni škof Mar- tin, bo vsem prisotnim mlada vinska kapljica tudi na voljo. Ob tem, da bodo pustne žene poskrbele tudi za kaj konkretnejšega za v želodčke. Na martinovo se mandat izteče tudi aktual- ni pustni kraljici. Ker pust ne pozna meja, kveč- jemu obstoječe ruši, se je pustna vlada odloči- la, da poišče svojo brhko spremljevalko v sose- dnji občini. Naslov pustne kraljice, najlepše torej med lepimi, bo na martinovo prejela Hana Seli- šnik z Rečice ob Savinji. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 11 Organizacije, Kultura PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU TURIZMA V MOZIRJU Podelili priznanja za najbolj urejeno okolico Dobitniki priznanj z županom Ivanom Suhoveršnikom (levo), predsednico komisije Lilijano Rakun (druga z leve) ter predsednikom TD Mozirje Andrejem Klemenakom (desno). Ob svetovnem dnevu turizma je v Kulturnem domu Mozirje 23. oktobra potekala prireditev, ki jo že več let zapovrstjo organizira tamkajšnje tu- ristično društvo. Na njej so podelili priznanja za najbolj urejeno okolico v Mozirju. PODELJENIH PET PRIZNANJ Letos je strokovna komisija podelila pet pri- znanj za urejenost okolice. Prejeli so jih Moni- ka Šemenc za bogato ocvetličen balkon in ure- jeno okolico, Stanka Repše Čas za lepo ocvetli- čeno stanovanjsko hišo in urejeno okolico, Min- ka in Ivo Hrastnik za lepo ocvetličeno in ureje- no okolico kmetije, Turistična kmetija Korošec, ki jo vodi Urška Reberčnik, za lepo urejeno in ocvetličeno turistično kmetijo ter Matija Petrin za moderno in estetsko urejeno okolico poslov- nega objekta. »TURIZEM IN DELO: BOLJŠA PRIHODNOST ZA VSE« To je letošnji slogan praznovanja, ki se do- tika prav vsakega izmed nas. Kot je povedal predsednik društva Andrej Klemenak, smo ljudje tisti, ki ustvarjamo in razvijamo turizem. Letošnje teme svetovnega dneva turizma so nova delovna mesta, mladi za turizem in eko- logija v turizmu. Znanje, kompetence in spret- nost ljudi sta pogoj za kakovost storitev, ki jih nudimo turistom. Slovenijo je letošnje leto na- mreč obiskalo preko šest milijonov ljudi, zabe- ležili so preko 16 milijonov nočitev in le z dob- rim kadrom se bodo te številke še povečale. Zbrane na prireditvi je nagovorili tudi mo- zirski župan Ivan Suhoveršnik, za glasbene točke so poskrbeli učenci Glasbene šole Nazar- je pod vodstvom mentorjev, program pa je po- vezoval Luka Paulič. Tekst in foto: Primož Vajdl SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV DEKANIJE GORNJI GRAD S pesmijo oznanjajo veselo oznanilo Člani skupine Sinaj izvajajo ritmično duhovno glasbo. (Foto: Benjamin Kanjir) Na letošnjo misijonsko nedeljo 20. oktobra je v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mozirju potekalo vsakoletno srečanje otroških, mladinskih in od- raslih cerkvenih pevskih zborov. Pod vodstvom zborovodij in organistov je zapelo trinajst sku- pin pevk in pevcev, ki s svojimi glasovi bogatijo nedeljske maše in druga župnijska slavja. ZAHVALA DEKANA Ker gre za dekanijsko srečanje, je sodelujoče glasbenike, ki so napolnili cerkev, uvodoma poz- dravil dekan gornjegrajske dekanije in mozirski župnik Sandi Koren. V imenu duhovnikov se je pevcem zahvalil za njihov trud in pripravljenost, da s svojimi talenti vedno znova bogatijo in po- pestrijo bogoslužja. Ker je bilo srečanje ravno na misijonsko ne- deljo, je zbrane spomnil na poslanstvo misijo- narjev in za misijonarje označil tudi pevce, saj s prepevanjem na poseben način oznanjajo evangelij. Srečanje se je začelo s skupno pesmi- jo vseh sodelujočih, zapeli pa so pesem Antona Nadraha Jezus, ti si Božji Kruh za življenje. NASTOPILO 13 ZBORČKOV IN ZBOROV Kot prvi se je predstavil Otroški pevski zbor župnije Mozirje, za njim so zapeli najmlajši Šmi- helskega zborčka in številčni Mohorčki iz župni- je sv. Mohorja in Fortunata Gornji Grad, ki so se jim pri naslednji pesmi pridružili člani mladin- ske skupine iz te župnije. Za piko na i so zapeli še združeni zborčki, ki so se do takrat predstavili. Med odraslimi pevskimi sestavi so najprej za- pele članice Ženskega pevskega zbora Jutro iz Radmirja in za njimi združeni pevci župnij Šmar- tno ob Dreti in Bočna. Mogočno so nato zado- neli glasovi Cerkvenega pevskega zbora župni- je sv. Elizabete Ogrske Ljubno ob Savinji, za nji- mi so zapeli sosedje, člani Mešanega cerkvene- ga pevskega zbora sv. Lovrenca Luče. Družinski pevski zbor KD Jurij Mozirje se je predstavil kot naslednji, za njimi še Pevski zbor župnije sv. Jurija Mozirje in Cerkveni pevski zbor župnije sv. Kancijana Rečica ob Savinji. Za ko- nec so nastopili pevke in pevci Cerkvenega pev- skega zbora župnije sv. Mihaela Šmihel nad Mo- zirjem in še Mešana pevska skupina Sinaj, ki bo- gati svete maše v Mozirju. PO PETJU ŠE DRUŽENJE Po zahvali sodelujočim pevkam in pevcem s strani rečiškega župnika Davida Zagorca, ki je v dekaniji odgovoren za cerkveno glasbo, so se vsi skupaj zbrali na župnijskem dvorišču, kjer je potekalo druženje ob pogostitvi s strani članov domačega župnijskega sveta. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 12 Iz občin OBČINSKI SVET LUČE Potrdili predlog odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave zgornjesavinjskih občin V nekaterih občinskih upravah v naši dolini so se ob daljših od- sotnostih zaposlenih pri opravlja- nju nalog proračunskega računo- vodstva pojavljale težave. Občine so se zato dogovorile, da ustano- vijo skupno občinsko upravo Zgor- nje Savinjske doline za področje računovodstva, pri čemer bi ime- le zagotovljena državna sredstva za sofinanciranje. Predlog odloka o ustanovitvi je obravnaval občin- ski svet Luče in ga v prvem branju potrdil. ZA RAČUNOVODENJE SO NUJNA SPECIFIČNA ZNANJA Večinoma imajo občine na de- lovnem mestu računovodje zapos- leno eno osebo in če je ta dalj ča- sa odsotna, jo je potrebno nado- meščati. Zaradi specifike dela os- tali zaposleni na občinski upra- vi odsotnosti računovodkinje ali računovodje ne morejo ustrezno nadomeščati. Pripravljeni pred- log odloka o ustanovitvi omenje- ne skupne uprave za področje ra- čunovodstva bodo obravnavali ob- činski sveti vseh sedmih tukajšnjih občin v enaki vsebini. Prvemu bra- nju bo sledilo drugo in sprejema- nje odloka. SEDEŽ PREDVIDEN V MOZIRJU Takšne skupne občinske upra- ve ni možno organizirati z Mestno občino Velenje, kjer že deluje sku- pna občinska uprava za nekate- ra druga področja. V Velenju ima- jo drugačen računalniški program za računovodstvo, ker so mestna občina. Zgornjesavinjske občine so se zato dogovorile, da posku- šajo organizirati skupno občinsko upravo, ki bi imela sedež v Mozir- ju in bi v začetku pokrivala po- dročje računovodstva. V to skup- no občinsko upravo bi prezaposli- li dosedanje računovodje iz posa- meznih občin. Potrebna bi bila še dodatna zaposlitev vodje skupne občinske uprave. LAŽJE DO DRŽAVNIH SREDSTEV S sprejemom novele zakona o fi- nanciranju občin so se z namenom krepitve medobčinskega sodelo- vanja spremenili pogoji za prido- bitev sredstev iz državnega prora- čuna za sofinanciranje skupnih ob- činskih uprav. Povečalo se je šte- vilo delovnih področij, ki jih drža- va sofinancira, s pet na skupno enajst. Občine Zgornje Savinjske doline so izrazile interes za ustanovitev organa skupne občinske uprave, ki bi izvajal nekatere naloge delovnih področij zaradi možnosti boljše or- ganizacije in izvedbe skupnih ob- činskih nalog ter pridobitve večje- ga odstotka sofinanciranja teh na- log s strani države. Marija Lebar KRAJANI LOK SE BOJIJO MNOŽIČNEGA PROMETA Župan Suhoveršnik: »Skrb, da bi Loke preplavili avtomobili in avtodomi, je odveč« Krajani Lok pri Mozirju so letos v delu naselja dobili pločnik, zato so pešci sedaj bolj varni. Z razvo- jem mirnega naselja so sicer za- dovoljni, a menijo, da niso dovolj obveščeni o infrastrukturnih pro- jektih, predvsem o zaporah cest med gradnjo. Zanima jih, kako je z gradnjo mlekarne pri čistil- ni napravi, parkiriščem za avto- dome, načrtovano gradnjo ko- lesarske steze, ki bo vodila sko- zi Loke, in še marsikaj. Pojasni- la je dal mozirski župan Ivan Su- hoveršnik. PARKIRIŠČE ZA AVTODOME BO MAJHNO Kot je povedal, je v Gozdni šo- li res načrtovano parkirišče za av- todome. Gre za možnost parkira- nja desetih prikolic, kar ne bi sme- lo vplivati na kvaliteto življenja Lo- čanov. »Ceste se gradijo z name- nom, da se uporabljajo, omejitev v naselju je 50 kilometrov na uro, po potrebi se lahko iz varnostnih ra- zlogov še zmanjša na 30 kilome- trov na uro.« MOZIRSKA KOMUNALA SE NE SELI Povečanje prometa zaradi ome- njenih gradenj ne bo veliko, kajti že sedaj imajo ob čistilni napravi par- kirišče za vozila Komunale Mozir- je. Komunala o spremembi sedeža v Loke ne razmišlja. »Je pa oživitev Gozdne šole prinesla nekaj več vo- zil skozi Loke, a kaj, ko turizma brez vozil ni. Želja občine je, da posta- ne Mozirje še bolj turistični kraj,« je dejal Suhoveršnik. DOGOVOR O ODKUPU ZEMLJIŠČ Kar se tiče dovoza do čistilne naprave in bodoče mlekarne so o tem razmišljali že ob gradnji čistil- ne naprave in so po nekdanji ločki strugi že zgradili nov odsek, da ves promet ne bi potekal skozi naselje. Z lastniki zemljišč so se dogovorili za zamenjavo zemljišč. Zamenjava ali nakup zemljišč je povsem usta- ljena praksa pri gradnji cest, ploč- nikov, krožišč, nemalokrat lastni- ki zemljišče za te namene tudi po- darijo. Župan: »Enako bo v primeru gradnje pločnika skozi Loke. Z vse- mi lastniki se bomo dogovorili. Po izgradnji je vedno odmera in takrat se uredi vsa dokumentacija.« ŠOLSKI PREVOZI SE NE UKINJAJO Krajane skrbi tudi glede poti ot- rok v šolo, krožišča pri šoli in do- mnevne ukinitve šolskih prevo- zov iz Lok. »Šolski prevozi iz Lok so vedno bili in tudi ostajajo. Kdaj bo do gradnje krožišča pri šoli priš- lo, ne morem odgovoriti, saj naj bi projekt stekel že letos, a je izpa- del iz državnega proračuna, grad- nja pa je v pristojnosti direkcije za ceste.« Vloga občine v projektih je priprava načrtov, financiranje jav- ne razsvetljave in podobnih stvari. POPLAVNA VARNOST NE BO NIČ MANJŠA Župan je še povedal, da se v Lo- kah ne načrtuje izgradnja nasipa, V Lokah pri Mozirju so letos v delu naselja dobili pločnik, zato so sedaj pešci bolj varni. Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 13 Iz občin, Organizacije ZDRUŽENJE KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE K združenju pristopila Občina Cerklje na Gorenjskem Županja občine Solčava Katarina Prelesnik, kamniški župan Matej Slapar, župan Cerkelj Franc Čebulj ter župana Preddvora in Jezerskega, Rok Roblek in Andrej Karničar, so slovesno potrdili pristop nove občine. (Fotodokumentacija združenja) V četrtek, 24. oktobra, je v Ader- gasu potekalo srečanje županov in predstavnikov Združenja Kam- niško-Savinjske Alpe. Na srečanju sta bili tudi županja občine Solča- va Katarina Prelesnik in Aneta Šiljar, zadolžena za vodenje pod- ročja turizma na Občini Luče. Osre- dnja vsebina tokratnega srečanja je bil podpis aneksa k pogodbi, saj se je združenju pridružila Občina Cerklje na Gorenjskem. Z ROKO V ROKI NA TURISTIČNEM PODROČJU Združenje je doslej sestavlja- lo pet občin, ki pokrivajo obmo- čje Kamniško-Savinjskih Alp. To so občine Solčava, Luče, Jezer- sko, Preddvor in Kamnik. Župa- ni omenjenih občin so na tokrat- nem dogodku potrdili pristop Ob- čine Cerklje na Gorenjskem, ki je v združenju neformalno sodelova- la že od lanskega leta. V združe- nju se tako odslej predstavlja kot skupna turistična destinacija šest občin. Cerkljanski župan Franc Če- bulj je pristop njihove občine oce- nil kot dober način, da se občine še tesneje povezujejo med seboj tako v okviru turizma kot na drugih pod- ročjih. Prelesnikova je dejala: »Ob- čina Cerklje na Gorenjskem razpo- laga z atraktivno turistično ponud- bo, na njenem območju se na pri- mer nahaja Krvavec. S pristopom se je območje lepo zaokrožilo, kar bo omogočalo še boljše sodelo- vanje in nadgradnjo turistične po- nudbe.« prav tako ni bila opravljena štu- dija o vplivih prometa na okolje. »Poplavna ogroženost ne bo nič večja, saj sta cesta in pločnik na- gnjena, kot je treba. Jezera ob več- jih padavinah pa so se delala prej in se bodo tudi naprej. Dvig ceste kvečjemu ščiti in ne ogroža pre- moženja prebivalcev,« je dejal Su- hoveršnik. KOLESARSKA STEZA JE DRŽAVNI PROJEKT »Cesto skozi Loke bi težko ime- novali »avtocesto«, kot navajajo prebivalci. Uvoz z dvorišč in stran- skih cest bo ob upoštevanju ome- jitve hitrosti v naselju povsem va- ren,« je prepričan župan. Kolesar- ska steza, ki bo šla iz smeri gorenj- skega klanca skozi novo krožišče v Soteski, se bo nadaljevala po des- ni strani do avtobusne postaje na Preseki. Tam naj bi prečkala cesto, z izgradnjo mostu bi se nadaljeva- la po obstoječi občinski cesti sko- zi Loke. Kdaj bo do gradnje prišlo in kakšna bo rešitev glede prečka- nja regionalne ceste, Suhoveršnik ne ve, projekt je namreč državni in ne občinski. Priznava pa, da je bilo glede obveščanja o zaporah ceste storjeno premalo in bodo v prihod- nje temu posvetili več pozornosti. RAMPA PRED GOZDNO ŠOLO UPRAVIČENA Gozdna šola je del turizma v Mo- zirju. Lastnik je Športna unija Slo- venije, ki daje prostor v najem. Pred odprtjem kampa so se po tej cesti vozili kopalci na kopanje v Sotesko, parkirali so ob Gozdni šo- li in še naprej do Soteske, je razlo- žil župan. Preden je novi najemnik postavil rampo pred vhod v kamp, se je z lastniki okoliških zemljišč dogovoril, da prejmejo ključ za od- piranje zapornice. »Nesreča, ki jo omenjajo Loča- ni, ko naj bi poškodovanca pripe- ljali s kočijo do rampe, kjer jih je čakalo reševalno vozilo, pa je bi- la neodgovorna in nevarna vožnja s strani voznika kočije, ki se je vo- zil, kjer se ne bi smel,« je dejal Su- hoveršnik in dodal, da se bo naje- mnik z ljudmi, ki potrebujejo ključ od rampe za dostop do svojih ze- mljišč pred naslednjo sezono še enkrat pogovoril. PRED PROJEKTI SE BODO SESTALI Z LASTNIKI »Na kohezijskem skladu sta pri- javljena projekta kanalizacijski sistem spodnjih Lok in kolesar- ska steza. Predvidevamo, da bomo dobili pogodbe za gradnje v pod- pis decembra. Takoj, ko bomo ime- li odobrena projekta, bomo imeli sestanke z lastniki in krajane sez- nanili z vsem. Kar se tiče gradnje kanalizacijskega sistema, imamo soglasja vseh, kjer teče trasa pro- jekta, saj drugače ne bi mogli pri- dobiti dokumentacije. Mozirje in Zgornja Savinjska dolina sta turi- stično zanimiva, zato moramo ra- zumeti, da to prinese tudi nekaj več ljudi in vozil.« Župan je še dodal, da bo sesta- nek s prebivalci Lok v bližnji priho- dnosti. Tekst in foto: Štefka Sem AVTOBUSNA POVEZAVA OKOLI CELOTNEGA OBMOČJA »Pristop šeste občine dokazuje, da smo od leta 2016 zgradili skup- nost, ki je prepoznana tudi nav- zven. Čeprav je združenje nasta- lo zaradi povezovanja na področju turizma kot rastoče gospodarske panoge, se sodelovanje širi tudi na druga gospodarska področja,« je povedal Grega Ugovšek, ko- ordinator združenja. Pri tem je iz- postavil EU projekt Vodne poti oko- li Kamniško-Savinjskih Alp, v okvi- ru katerega je bilo analiziranih 70 izvirov vode. Zapisane so bile tudi legende in zgodbe povezane z vo- dotoki v teh krajih. Združenje v prihodnje načrtuje izdelavo šestih promocijskih vide- oposnetkov, ki nastajajo v sodelo- vanju s Slovensko turistično orga- nizacijo. Med cilji je tudi vzpostavi- tev avtobusne povezave okoli Kam- niško-Savinjskih Alp in ustanovitev regijskega parka na tem območju. Marija Lebar Ivan Suhoveršnik: »Sestanek s krajani Lok bo kmalu.« Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 14 Organizacije, Iz občin ŽALNA KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V MOZIRJU Pogum posameznikov zagotovil obstoj naroda Osnovnošolci so zapeli in deklamirali par pesmic, osrednji govor je imela Stanislava Borovšak (četrta z leve). (Foto: Benjamin Kanjir) Pred osrednjim mozirskim občinskim spo- menikom žrtvam druge svetovne vojne se je na zadnji oktobrski dan ob vrsti praporščakov in častni četi PGD Mozirje zbralo tradicionalno le- po število občanov. Žalno slovesnost so kultur- no obogatili mnogi nastopajoči, z govorom pa pospremila predsednica krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Sa- vinjske doline Stanislava Borovšak. NASTOPILI GODBENIKI, PEVCI IN OSNOVNOŠOLCI Nastopili so člani Godbe Zgornje Savinjske doline, ki jo vodi Tomaž Podlesnik. Za njimi so zapeli člani Moškega pevskega zbora KD Mozir- je, pod vodstvom Antona Petka. Iskrivo noto spoštovanja preteklosti so dodali osnovnošolci, ki so zapeli in deklamirali par pesmic. Sledil je osrednji govor Stanislave Borovšak. POSEBNA SKRB ZA SPOMENIKE IN OBELEŽJA Borovšakova je naštela vrsto spomeni- kov in spominskih obeležij, ob katerih ob dne- vu mrtvih potekajo žalne slovesnosti. Posebno skrb namenjajo tistim krajem, kjer ležijo nezna- ne žrtve. Mnogi domačini ob obeležjih slednjim se še spominjajo, kako so po vojni matere iskale grobove svojih sinov in hčera, da bi se lahko od njih dostojno poslovile. Pa to mnogim ni uspelo, saj je vojna terjala mnogo preveč žrtev, ki še da- nes nimajo imena. »Veličastna je dediščina NOB, v njej je ve- liko vzornikov in vzornic, ki so s svojim pogu- mom zagotovili obstoj slovenskega naroda. Od- govornost vseh nas je, da ta dediščina, prekri- ta s krvavim prtom postreljenih upov, padlih in umrlih žrtev ne zgori v zubljih protipartizanske- ga požara. Da plemenitih dejanj človečnosti ne preraste bršljan pozabe,« je dejala Borovšako- va, ki se skupaj s člani organizacije že desetle- tja trudi, da spomin na NOB in vrednote NOB ne bi zamrl. Benjamin Kanjir VAJA POTRES ZAHODNA ŠTAJERSKA 2019 Tudi na pravi potres so v občinah dobro pripravljeni CILJI VAJE DOSEŽENI Naloga in cilji vaje so bili ugotoviti po- manjkljivosti in morebitna neskladja ter nedorečenosti v načrtih zaščite in reševa- nja in jih odpraviti, preveriti postopke opa- zovanja, obveščanja in aktiviranja, preve- riti usklajenost delovanja policije, javnih služb za zaščito, reševanje in pomoč, enot in služb civilne zaščite. Na vaji so sodelovali člani štaba civilne zaščite. (Foto: Jožica Rihter) V četrtek, 24. oktobra, je pod vodstvom mini- strstva za obrambo in celjske izpostave Upra- ve RS za zaščito in reševanje potekala vaja Po- tres zahodna Štajerska 2019. Osnovna predpo- stavka je bila, da je hujši potres prizadel dvaj- set občin v celjski regiji, med njimi gornjegraj- sko in nazarsko. Z vajo so preverili učinkovitost in uskla- jenost rešitev v regijskih in občinskih načr- tih zaščite in reševanja ob potresu. Načrte so preverjali predvsem v delih, ki se nanaša- jo na opazovanje in obveščanje, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, upravljanje in vodenje ter izvajanje ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči. RAJE BI DELALI PREKO RADIJSKIH ZVEZ Direktorica gornjegrajske občinske uprave Jožica Rihter je povedala, da so morali v času vaje opraviti več nalog in o njihovi izvedbi poro- čati na e-upravo za zaščito in reševanje. V gor- njegrajski občini so bile ključne stavbe, za ka- tere so morali poročati o potresni ogroženosti, osnovna šola, gasilski dom, zdravstveni dom in center starejših. Zunanji opazovalec s področja zaščite in reševanja je njihovo delo in udeležbo ocenil za zelo dobro. V občini Nazarje je bilo deset javnih in osem zasebnih objektov, ki so bili ključni za izvedbo vaje. Prav tako so v vajo vključili ključne osebe v občini, od župana do poveljnika civilne zaščite, gasilskih društev in ostale, ki bi se ob takšnem dogodku morale odzivati. Vajo so ocenili za us- pešno, edina pripomba je bila, da se je preveč stvari delalo preko elektronske pošte. V prime- ru potresa bi lahko bile te povezave prekinjene, zato bi bilo potrebno več komunicirati preko ra- dijskih zvez, je povedal župan Matej Pečovnik. Štefka Sem Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 15 Nekrolog, Organizacije V SPOMIN Stane Podsedenšek 10. 11. 1942 - 28. 10. 2019 DELAVNICA KRAJINA JE OD NAS VSEH Varstvo krajine je za solčavske domačine vrednota Poleg predstavnikov organizatorjev so se de- lavnice udeležili domačini in več študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Domačini so izrazili prepričanje, da bi se moral glas lastnikov in lokalnega prebivalstva pri posegih v krajino bolj upoštevati. (Foto: Maks Veselko) Delovanje Staneta Podseden- ška ima velik pomen pri razvo- ju Mozirja in njegove okolice. Tež- ko si je zamišljati družbeno življe- nje mnogih društev, katera brez Staneta Podsedenška gotovo ne bi bila dejavna v tako veliki meri, kot so. Predvsem gre za Društvo upo- kojencev Mozirje, Društvo za ohra- njanja kulturne dediščine Pust Mo- zirski, turistično društvo, prosto- voljno gasilsko društvo, sledi nje- prostor za družabna srečanja. Rav- no na njih sloni velik del delova- nja društva, saj se člani srečujejo ob šahovnicah, na pikadu, poda- jajo se na pohode, izlete, obisku- jejo ostarele in bolne člane, šivajo, klekljajo, telovadijo, prepevajo, na- birajo zelišča in še in še. Z njego- vim predsedovanjem je v društvu zavel svež veter, poln idej in akcije. Pestro delovanje Staneta Podse- denška se je poznalo tudi med mo- zirskimi pustnaki. Bil je njihov pred- sednik, dolgoletni tajnik, dolga leta je dejavno sodeloval pri organizaci- ji prireditev, trud je vlagal v ohranja- nje tradicije in prepoznavnosti. Pri- reditve in gostovanja je spremljal skozi fotografski objektiv, zato nje- gova zbirka beleži neprecenljiv ar- hivski material. S čopičem je ustvar- jal kulise za pustna rajanja, pa tudi slike za svojo dušo. Stane Podsedenšek je bil pred- sednik mozirskih prostovoljnih ga- silcev. Leta 1980 je bil glavni orga- nizator nabave za prvo gasilsko avtocisterno. V času osamosvojitve Slovenije je aktivno in odgovorno deloval v štabu civilne zaščite mozirske kra- jevne skupnosti. S svojim delom, tako v različnih službah kakor z delovanjem v dru- štvih in družabnem utripu Mozirja, se je dotaknil mnogih ljudi in nji- hovih usod. Odtis njegovih dobrih del in njegove prijazne besede bo- do še dolgo odzvanjale v pogovo- rih med ljudmi in v njihovem spo- minu. Z vedenjem, da si je vedno vzel čas za sočloveka, prisluhnil njegovim potrebam in pomagal po najboljših močeh. Benjamin Kanjir, foto: Ciril M. Sem govega delovanja so vidne v špor- tnem utripu kraja in še marsikje. Leta 2011 je prejel zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje. Mozirskim upokojencem je predsedoval tri mandate. V veli- ki meri je njegova zasluga, da je društvo skupaj z diabetiki, borci in stranko upokojencev pridobi- lo ustrezne prostore za delovanje na Praprotnikovi ulici v Mozirju. V njih so uredili društvene pisarne in Lokalno prebivalstvo in lastniki najbolje vedo, kako ravnati s krajino in kako upoštevati poseb- nosti okolja, v katerem živijo že generacije dol- go. To je le eden od poudarkov, ki so bili izraže- ni na delavnici v Solčavi. Delavnico sta oktobra v sodelovanju pripravila Društvo krajinskih ar- hitektov Slovenije in Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp. PRIPRAVA IZHODIŠČ ZA SKUPNO DRŽAVNO POLITIKO Poleg predstavnikov organizatorjev so se de- lavnice udeležili domačini in več študentov Fa- kultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki v sklopu študijskih predmetov projektiranje 1-5 v tem študijskem letu podrobneje analizirajo ob- močje Solčavskega. Tokratna delavnica je bila četrta svoje vrste, namen pa je oblikovati izho- dišča za skupno krajinsko politiko Slovenije. IZZIVI PREŠTEVILNEGA OBISKA Solčavska skupnost je že v začetku 90 let prejšnjega stoletja prepoznala izzive, ki jih pri- naša neusmerjen turistični obisk ter pomanj- kanje načrtovanja krajine, zato so tudi zavrnili gradnjo apartmajskega naselja ob vstopu v Lo- garsko dolino, vzpostavili Krajinski park Logar- ska dolina ter začeli z usmerjanjem turistične- ga obiska. Na delavnici so kot eno izmed odpr- tih nalog navedli še vedno nesprejeto strategi- jo razvoja turizma. BOLJ UPOŠTEVATI GLAS LASTNIKOV Prisotni so izrazili nezadovoljstvo nad sodelo- vanjem z različnimi strokami, ki delujejo na po- dročju urejanja, načrtovanja in varstva krajine ter prostora. Domačini so krajino ohranili zaradi spoštljivega odnosa do nje, ne zunanjega priti- ska služb ali pravil, zato bi si želeli, da bi se nji- hov glas bolj upošteval. Moti jih dolgo sprejema- nje prostorskih načrtov, spreminjanje GERK-ov brez obveščanja lastnikov, neupoštevanje lokal- nih posebnosti gospodarjenja na gorskih kme- tijah pri ukrepih kmetijske politike … O OHRANJANJU KRAJINE ZAČETI ŽE V ŠOLI Varstvo krajine se jim zdi vrednota, meni- li pa so, da bi to morali mladim predajati tudi v šolah. Udeleženci so poudarili, da za učinkovito upravljanje krajine ne potrebujejo državnih sub- vencij, temveč državo, ki skrbi za svojo lastnino (gozdne površine, infrastrukturo, nepremično na- ravno in kulturno dediščino …) kot dober gospo- dar in tako omogoči visoko kakovost bivanja, iz- vajanje zadolžitev občin ter gospodarski razvoj. Marija Lebar Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 16 Mozirje z okolico v Savinjskih novicah 1969–2019 Mozirje 1969–2019 Verjetno se ne motim, da smo imeli doma naročene Savinjske novice že od samega začetka. V »kaselcu« v dolini so nas čakale »novice« – se- veda s kakim dnem zamude. Pa vendarle, »novice« so prišle in vsaj malo smo bili seznanjeni z vse- mi dogodki v naši dolini. Od prvih začetkov do danes so »novice« napravile ogromen razvoj. A ostaja enako sporočilo – želijo nas seznaniti z življenjem naše Zgornje Savinjske doline. Toliko veselih in lepih dogodkov so nam pričarale, hkra- ti ni šlo brez različnih preizkušenj in tudi katastrof. Različni komentarji, rubrike, strokovni članki in tudi pisma bralcev – vse to so bile novice in so še tudi danes v dobi najmodernejših medijev. Vsak petek jih rad vzamem v roke in vem, da je v dolini še veliko zves- tih naročnikov in bralcev. Ob tako lepem jubileju Savinjskih novic izrekam hvaležnost in čestit- ke. Hvaležnost vsem urednikom in piscem in čestitke vodstvu in vsem, ki oblikujete Savinjske novice. Še naprej želim celotnemu uredništvu in sodelavcem lep razvoj in iz- virnost pri širjenju »novic«. Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik 10 LET USPEŠNEGA DELA SAVINJE November 1969: Delovni kolektiv Trgo- vskega podjetja Savinja Mozirje je prazno- val 10 let poslovanja. Podjetje je nastalo z združitvijo samostojnih trgovskih proda- jaln Planinka Nazarje, Golte Mozirje in Ro- žnik Ljubija. GOLTE - VELIKA PRIDOBITEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE December 1969: Turistični center Gol- te je začel sprejemati prve turiste. S tem je v naši dolini zaživela zimska sezona, ki je dot- lej praktično ni bilo. NOVA ŠOLA V MOZIRJU September 1970: Nova šola v Mozirju je pomenila veliko pridobitev. Zgradbo in notranjost šole je s svojimi deli obogatil Jo- že Horvat – Jaki. NOVA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA December 1972: Proizvodnja modne konfekcije Elkroj Mozirje je odprla indu- strijsko prodajalno z izdelki z napakami po znatno znižanih cenah. 80 LET SAVINJSKE PODRUŽNICE SPD April 1973: Planinsko društvo Mozirje je priredilo proslavo ob jubileju savinjskih planincev in razvilo svoj prapor. RIBIČI ZGRADILI RIBIŠKI DOM OB JEZERU Julij 1977: Ribiški dom ob jezeru je bil predan svojemu namenu, za izgradnjo re- kreacijskega centra so bili zaslužni člani Ri- biške družine Mozirje. OTVORITEV SAVINJSKEGA GAJA April 1978: V okviru široko zasnovane akcije za urejanje lepšega človekovega oko- lja je bila v Mozirju slavnostna otvoritev Sa- vinjskega gaja. Primer te vrtnarske razsta- ve je bil prvi te vrste v Jugoslaviji. JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA V MOZIRJU September 1978: Na prostoru med le- karno in bančno enoto v Mozirju so posta- vili javno telefonsko govorilnico, ki je služi- la za lokalne in medkrajevne pogovore. VELIČASTEN ZBOR PIONIRJEV Junij 1979: V Mozirju so se zbrali pio- nirji iz vseh delov takratne države na 14. srečanju. Preko 5.000 mladih in razigra- nih ljudi je prišlo v Mozirje spoznavat sovrstnike. NOVA PRODAJALNA ČEVLJEV Julij 1980: Borovo, takrat največja to- varna čevljev v skupni državi, je uredila no- vo prodajalno v Mozirju. Obnovili in opre- mili so poslovni prostor poleg lekarne. NOVA BLAGOVNICA September 1981: V okviru proslav ob občinskem prazniku so odprli vse od delke nove blagovnice v Mozi rju. Samopostrežni del so zaradi potreb pred časno odprli že prej. VRTEC V MOZIRJU ODPRT September 1981: V okviru občinskega praznika so v Mozirju odprli tudi nov vrtec. ODPRTJE LIKOVNE GALERIJE Februar 1982: Kulturni teden v Zgor- nji Savinjski dolini so pričeli z otvoritvijo li- kovne galerije v Kulturnem domu Mozirje in odprtjem likovne razstave Jožeta Horva- ta - Jakija, ki je takrat prvič razstavljal v do- mači dolini. 100 LET SAVINJSKEGA SOKOLA Junij 1982: TVD Partizan je v počasti- tev 100-letnice telesnokulturne de javnosti v Mozirju pripravil po vorko skozi kraj in na- stop množice telovadcev. OBLETNICA KOMUNALNEGA PODJETJA December 1984: Delavci mozirskega komu nalnega podjetja so na slavnostni seji proslavili desetletnico obstoja svoje delov- ne orga nizacije. DVAJSET LET KEMIJE MOZIRJE Oktober 1986: Delavci Cinkarne Celje, TOZD Kemija Mozirje, so praznovali visok Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 17 Mozirje 1969–2019 jubilej delovne organizacije. Spomine so obujali v Logarski dolini. NOV DOM OBRTNIKOV September 1987: Ob odprtju nove stavbe se je zbralo veliko ljudi, ki so z za- nimanjem prisluhnili besedam predsedni- ka skupščine združenja obrtnikov, Martina Aubrehta. SVEŽ VETER V TRGOVSKI DEJAVNOSTI September 1988: V prostorih nekda- nje samopostrežne trgovine pod upravno zgradbo so odprli novo papirnico, za kate- ro je Mozirje z okolico že dolgo prosilo. PRENOVLJENI PROSTORI MOZIRSKE POŠTE Oktober 1988: Delavci mozirske pošte so se preselili v svoje nekdanje prostore, adaptirane in okusno opremljene. UVEDEN ULIČNI SISTEM Januar 1989: Po večletni razpravi v kra- jevni skupnosti je bil izoblikovan predlog poimenovanja ulic v Mozirju. HUDA URA V MOZIRJU November 1990: Besne novembrske poplave, ki so zajele celotno dolino, so tudi v Mozirju naredile ogromno škode. 100 LET MOZIRSKEGA PUSTA Februar 1991: V Galeriji Mozirje je bila postavljena razstava o delovanju mozirskih pustnakov skozi čas, ki je opozorila na pre- teklost in sedanjost tega običaja. ZDRAVSTVO V MOZIRSKI OBČINI SAMOSTOJNO Junij 1991: Po temeljitih razpravah je prišlo do odločitve, da osnovno zdravstvo in lekarna po novem delujeta kot samostoj- na zavoda, in ne več pod okriljem Velenja. TEŽKO PRIČAKOVANA OBVOZNICA DOSEŽEK DESETLETJA Julij 1991: Vsem (vojnim) razmeram navkljub so v Mozirju pripravili slovesnost ob otvoritvi težko pričakovane obvoznice. VARSTVENO DELOVNI CENTER V MOZIRJU Januar 1993: Odprtje VDC-ja, katerega prostore so uredili v stanovanjski hiši za ga- silskim domom v Mozirju, je največjo prido- bitev prineslo za njegove varovance. OTVORITEV AVTOBUSNE POSTAJE September 1993: 1. septembra je bila odprta nova avtobusna postaja ob obvozni- ci. Umik avtobusnega prometa iz trškega je- dra je prinesel veliko razbremenitev. 210 LET OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE Junij 1994: Mozirska osnovna šola je pra- znovala častitljiv jubilej - 210-letnico svoje- ga obstoja. V njeno počastitev je v šolski te- lovadnici potekala priložnostna svečanost. 1. SLIKARSKI EXTEMPORE SAVINJSKI GAJ Oktober 1995: Savinjski gaj je sprejel 1. slikarski Extempore, ki sta ga skupaj orga- nizirala občinski odbor Slovenskih krščan- skih demokratov Mozirje in Ekološko horti- kulturno društvo Savinjski gaj. PETDESET LET ŠMIHELSKEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA December 1995: Prosvetno društvo Rovtar iz Šmihela je ob 50-letnici delovanja MPZ pripravilo koncert v dvorani podru- žnične šole v Šmihelu. ČETRT STOLETJA DRUŠTVA INVALIDOV Maj 1996: Društvo se je ob praznova- nju 25. obletnice preimenovalo v Zgornje- savinjsko medobčinsko društvo invalidov. 100 LET MOZIRSKE KOČE Oktober 1996: Planinsko društvo Mo- zirje je pripravilo slovesnost, s katero je obudilo spomin na otvoritev Mozirske ko- če na Golički planini. 120 LET KULTURNEGA DELOVANJA December 1996: Jubilej so v Mozirju obeležili s tednom kulturnih prireditev, ki je obsegal akademijo, koncerte, razstavo in še marsikaj. OTVORITEV LOVSKEGA DOMA September 1998: Lovska družina Mo- zirje je v letu dni zgradila nov lovski dom. PRED POBESNELO VODO NEMOČNI MOZIRJANI November 1998: V občini Mozirje je v poplavi voda zalila preko 80 stanovanjskih hiš, poleg tega je povzročila še 18 plazov in popolnoma uničila veliko cestišč. SREBRNI JUBILEJ MOZIRSKE KNJIŽNICE December 1998: Ob 25-letnici delova- nja Osrednje knjižnice Mozirje je bila v ga- leriji Mozirje odprta razstava slik in foto- grafij o delu knjižnice. V KOLOVRATU USTRELJEN MORILEC Maj 2000: Policisti so v akciji ustrelili osebo, vojnega veterana iz Bosne, ki je zag- rešil dvojni umor v Belih Vodah. DESET LET SLOVENSKE HELIKOPTERSKE ESKADRILJE Julij 2001: Po natančno desetih letih so se na Golteh zopet zbrali akterji dogodka, ko sta Jože Kalan in Bogomir Šuštar sloven- ski vojski predala vojaški helikopter gazela, last jugoslovanske armade. ODPRT HOTEL BENDA November 2003: v Lokah pri Mozirju so odprli hotel Benda, turistični objekt z 42 so- bami in 87 ležišči. OTVORITEV STALNE MUZEJSKE ZBIRKE MOZIRJE IN MOZIRJANI Oktober 2004: Mozirje je dobilo stal- no muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani, ki predstavlja običaje in bivanjsko kulturo največjega trga v dolini. OTVORITEV KROŽIŠČA Oktober 2005: Minister za promet mag. Janez Božič je predal namenu novozgraje- no krožišče pred Mozirjem, ki je bistveno povečalo pretočnost prometa. 30 LET ZGORNJESAVINJSKE ČEBELARSKE ZVEZE Marec 2006: Dvanajst društev je podpi- salo pristopne dokumente in s tem potrdilo sklep o preimenovanju v Čebelarsko zvezo savinjsko-šaleškega območja. Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 18 Mozirje 1969–2019 POL STOLETJA ZŠAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Junij 2006: Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline so obeležili 50 let delovanja s parado petde- setih vozil od Prihove do Mozirskega gaja. 30 LET OVČARSKEGA PRAZNIKA V ŠMIHELU Avgust 2006: V Šmihelu nad Mozir- jem je potekal 30. Ovčarski praznik. Člani Društva podeželske mladine Šmihel so ob jubileju dogajanje raztegnili na dva dni. OTVORITEV UPRAVNEGA CENTRA V PODROŽNIKU September 2006: V Podrožniku je bila uradna otvoritev nove upravne stavbe. Pod njeno streho so dobile nove prostore števil- ne javne službe. 120 LET DELOVANJA PGD MOZIRJE Junij 2007: Na osrednji slovesnosti ob praznovanju visokega jubileja mozirskih gasilcev je bil slavnostni govornik povelj- nik Civilne zaščite RS Miran Bogataj. OBNOVLJENO TRŠKO JEDRO September 2008: Namenu so predali obnovljeno mozirsko trško jedro. Tam sta spet našli svoj prostor kapelica in trška lipa. 320 TEKMOVALCEV NA 1. MALEM MARATONU MOZIRJA Junij 2010: Športno društvo Mozirje je organiziralo prvi mali maraton, na kate- rem so se tekači in tekačice pomerili na 21- in 10-kilometrski razdalji ter na rekreacij- skem teku. DESET LET MOZIRSKIH SKAVTOV Oktober 2011: Mladi skavti, steg Mozir- je 1, so obeležili 10 let delovanja. GOLTEM PONOVNO NAJVIŠJE PRIZNANJE April 2012: Golte so drugič zapored zmagale v kategoriji srednje velikih smu- čarskih centrov, poleg tega so osvojile na- slov družinam prijazno smučišče. 120 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA MOZIRJE September 2012: Društvo, ki sodi med tri najstarejša v Sloveniji, je praznovalo vi- sok in okrogel jubilej delovanja. 40 LET GORNJESAVINJSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA December 2012: V okviru smučarskega sejma so v Gornjesavinjskem smučarskem klubu Mozirje pripravili praznovanje ob 40-letnici delovanja. MOZIRJE V PRIMEŽU LEDU Februar 2014: Na sobotno jutro se je ce- lotna mozirska občina znašla vklenjena v led in sneg. Na pet stanovanjskih objektov se je podrlo z žledom obremenjeno drevje. 70-LETNICA OSVOBODITVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE September 2014: V Mozirju se je na slo- vesnosti ob 70-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline zbralo okoli 1.200 udele- žencev iz vse Slovenije. Med gosti je bil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pa- hor. ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE V STEČAJ Oktober 2014: Na celjskem sodišču je bil vložen predlog za stečajni postopek Za- druge Mozirje. Brez dela je ostalo 50 zapo- slenih. MOZIRSKI ČEBELARJI OBELEŽILI DEVET DESETLETIJ DELOVANJA September 201 5: Člani Čebelarske dru- žine Janeza Goličnika Mozirje in številni go- stje so se zbrali v Šmihelu, kjer so obeležili 90 let delovanja. 40 LET OBMOČNE OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE MOZIRJE Februar 2016: OOZ Mozirje je svečano proslavila 40 let delovanja, slovesnosti so se udeležili številni obrtniki. 20. LUTKOVNI ABONMA V MOZIRJU Marec 2016: Lutkovni abonma v orga- nizaciji Kulturnega društva Jurij Mozirje je obeležil dvajset let neprekinjene izvedbe. 30 LET DRUŠTVA SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Maj 2016: Z dobrodelnim koncertom v mozirski športni dvorani je društvo, ki združuje osebe z motnjami v duševnem ra- zvoju, njihove starše ter podpornike, obele- žilo tri desetletja delovanja. MOŠKI PEVSKI ZBOR OBELEŽIL POL STOLETJA PETJA December 2016: Moški pevski zbor Kul- turnega društva Mozirje je pol stoletja sku- pnega prepevanja obeležil na odru kultur- nega doma. PRVIČ IZBRALI ŠPORTNIKE LETA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI December 2016: V športni dvorani v Mozirju so razglasili najboljše športnike, športne ekipe in organizatorje športnih prireditev na območju sedmih občin naše doline. PRVA BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE Januar 2017: V Mozirskem gaju so ugas- nili pol milijona lučk, ki so v adventnem ča- su v parku osvetljevale prvo Božično bajko Slovenije. ŠOLA V LEPI NJIVI ZAPRLA SVOJA VRATA April 2017: Mozirski svetniki so sprejeli sklep o prenehanju delovanja Podružnične šole Lepa Njiva, saj med starši ni bilo intere- sa za vpis otrok v to šolo. OTVORITEV CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE V LOKAH PRI MOZIRJU Junij 2017: V Lokah pri Mozirju so pre- dali namenu novo centralno čistilno napra- vo, ki omogoča čiščenje odpadnih komu- nalnih vod za 6.000 gospodinjstev. 50 LET RADIOKLUBA MOZIRJE Maj 2018: Radioklub Mozirje je pet de- setletij organiziranega delovanja obeležil z izdajo biltena in slovesnostjo v Kulturnem domu Mozirje. 700 LET TRŠKIH PRAVIC Junij 2018: Občina Mozirje je sedem sto- letij trških pravic pričela s fanfarami in raz- glasitvijo trških pravic. 60 LET ORGANIZIRANOSTI ZGORNJESAVINJSKE VETERINE December 2018: Zgornjesavinjski vete- rinarji, ki v družbi Veterina Mozirje d.o.o. delujejo od leta 2002, so obeležili šest de- setletij delovanja. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 19 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 20 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 21 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 22 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 23 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 24 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 25 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 26 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 27 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 28 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 29 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 30 Mozirje 1969–2019 Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 31 Mozirje 1969–2019, Oglasi Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 32 Organizacije TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Spoznavali prekmursko podeželje Ob delu lončarja so se lahko izletniki tudi sami preizkusili v oblikovanju gline. (Foto: Marija Šukalo) Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji ostajajo zvesti tradiciji in se že vrsto let ob kon- cu leta podajo na ogled dobrih praks. Tako so oktobra spoznavali podeželje v Prekmurju. OD OTOKA LJUBEZNI DO OBLIKOVANJE GLINE Njihova prva postaja je bil Otok ljubezni na Muri. Ogledali so si burjaški muzej in se zape- ljali z brodom po reki. Sledila je panoramska vožnja skozi Mursko Soboto in Moravske topli- ce do Bogojine. Tu so obiskali vinograd družine Pohan. Družina se ukvarja s kmetijstvom in ži- vinorejo. Njihovo domačo hrano je moč posku- siti ob vikendih, ko odprejo svojo klet za obi- skovalce. Potepanje so nadaljevali do Filovcev, kjer je etnološki muzej na prostem. Slednji prikazuje avtohtono panonsko arhitekturo. V lončarjevi hiši so si ogledali stalno razstavo filovskih lon- čarjev. Ob delu lončarja so se lahko tudi sami preizkusili v oblikovanju gline. BUKOVNIŠKO JEZERO ZA SPROSTITEV IN OBNOVO VITALNIH ENERGIJ V Dobrovniku so se sprehodili ob Bukovni- škem jezeru. Jezero je izmed najbolj prepoznav- nih turističnih točk Prekmurja. V njegovi nepo- sredni bližini stoji kapelica sv. Vida, zraven pa žubori istoimenski izvir z vodo, ki ima energijsko moč in številne zdravilne učinke. Sevanje ener- getskih točk, teh je več kot petdeset, označenih je šestindvajset, ponuja sprostitev in obnovo vi- talnih energij. Marija Šukalo Na Otoku ljubezni so člani rečiškega turističnega društva s pesmijo Savinjska dolina povedali, od kod prihajajo. (Foto: Marija Šukalo) ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Primerjali zgornjesavinjski in šebreljski želodec Člani združenja so bili navdušeni nad šebreljskim želodcem. (Fotodokumentacija združenja) Člani Združenja izdelovalcev zgornjesavinjske- ga želodca so se prejšnji mesec podali na stro- kovno ekskurzijo. Pot jih je vodila na Šebreljsko planoto, kjer so obiskali izdelovalca tamkajšnje- ga želodca Draga Polaka in si ogledali njegovo sušilnico in zorilnico te specialitete. ŠEBRELJSKI IN DOMAČI ŽELODEC PODOBNA, A HKRATI RAZLIČNA Prav tako kot želodec naše doline je šebreljski prepoznaven po specifični ovalni obliki ter sen- zoričnih in gastronomskih lastnostih. Že leta so- di med zaščitene slovenske proizvode z geo- grafsko označbo. Tudi sestava in princip suše- nje sta si skoraj enaka. Medtem ko se zgornjesa- vinjski suši v predalpski klimi, na Šebreljah nanj vpliva sredozemska. V IDRIJI RUDARSKA IN ČIPKARSKA ZBIRKA Udeleženci so pot nadaljevali na idrijski grad Gewerkenegg. Ta je bil sezidan v 16. stoletju, da- nes je v njem mestni muzej. Ogledali so si rudar- sko in čipkarsko zbirko, ki pričata o delu rudar- jev in njihovih žena klekljaric. Ekskurzija je po besedah predsednika zdru- ženja Rudija Krsnika nagrada tistim izdeloval- cem domačega želodca, ki svoje suhomesnate specialitete prinesejo na ocenitev in tako stre- mijo k izboljšanju kvalitete izdelka. Marija Šukalo Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 33 Kultura, Organizacije VEČER PESMI IN RECITALOV V NAZARSKEM SAMOSTANU Veselo srce podaljša naše dni Večer pesmi in recitalov v dvorani frančiškanskega samostana v Nazarjah je popestril Gregor Strajnar, v ozadju ostali nastopajoči. Večeri slovenske pesmi in besede so posta- li na samostanskem griču v Nazarjah stalnica. Dvakrat letno Kulturno društvo Sv. Martina Ma- rija Nazaret povabi v goste različne nastopajo- če, glasbeni program in druženje so tokrat obar- vali z besedami Antona Martina Slomška »Ve- selo srce podaljša naše dni«. Polno samostan- sko dvorano ljubiteljev ljudske pesmi je uvodo- ma nagovorila predsednica društva Irena Va- čovnik, za spremno besedo je poskrbela Zden- ka Presečnik Firšt. MARTINOV ZBOR S PESMIJO RIŠE NASMEH NA OBRAZ Oktobrski petkov večer na samostanskem hribu se je pričel s pesmijo domačega Martino- vega zbora ob instrumentalni spremljavi Mojce Krančič in Urške Bider. Prvič sta z zborom zapeli mladi solistki Klara in Laura Ramšak. Martinov zbor že več let deluje v okviru dru- štvu, pevci zase pravijo, da želijo prinašati sonce in priklicati nasmeh na obraz. V tem duhu radi obiščejo tudi stanovalce v domovih za ostarele. BOGAT PROGRAM POPESTRIL GREGOR STRAJNAR Glasbenika Gregorja Strajnarja iz Ljubljane mnogi poznajo predvsem s srečanj mladih v Stični in festivala sodobne krščanske glasbe Ri- tem srca. Tokrat so bili obiskovalci dogodka pri- ča njegovi glasbi in nalezljivi energiji tudi v Na- zarjah. Za njim je dvorano zavzela folklorna skupina društva upokojencev iz Bočne, Jelenovi iz oko- lice Žalca in Koboltovi iz Mežice, znani tudi kot zmagovalna družina oddaje Slovenski pozdrav. Kulturni program, ki se je nadaljeval z druže- njem v samostanski obednici, je zaokrožil me- šani pevski zbor iz Bočne. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik O DEDOVANJU IN OPOROKI Z NOTARKO STAŠO LEPEJ Udeleženci delavnice dobili veliko odgovorov na konkretna vprašanja Notarka Staša Lepej (v sredini) je odgovorila na mnoga vprašanja o dedovanju in oporokah. Ljudska univerza Velenje je v okviru projek- ta Generacije pod krošnjami na Rečici ob Savi- nji pripravila delavnico. O dedovanju in oporo- ki je v Medgen borzi spregovorila notarka Sta- ša Lepej iz Zagorja. V Sloveniji se o teh stva- reh zelo malo pogovarjamo. Kako naj bodo ure- jena premoženjska vprašanja po smrti človeka, je namreč tabu tema. S tem vsi odlašamo, ker se tega ne znamo in nočemo lotiti, pa je prav dedo- vanje vzrok za mnoge prepire in razdore sorod- nikov, je povedala notarka. OPOROKO JE POTREBNO SESTAVITI, KO SI ZDRAV Tako kot na vseh tovrstnih delavnicah, ki jih ljudska univerza pripravlja v drugih krajih, je bilo tudi na Rečici ob Savinji moč postavljati konkretna vprašanja. To so udeleženci izkoristili in dobili veliko odgovorov. »Če starši načnejo to temo, jih otroci zausta- vijo, češ saj si zdrav, kaj o tem govoriš. Če pa o tem pričnejo govoriti otroci, so starši takoj ne- gativno nastrojeni, češ ali komaj čakaš, da um- rem. To je vedno neprijetna tema. Še težje je o tem govoriti, ko je že nekdo bolan in se poslav- lja,« je dejala in poudarila, da je to potrebno ure- diti, dokler si zdrav, ko še nisi dementen. VEDETI JE TREBA, KAKO UREDITI SVOJE PREMOŽENJE »Ob takih dogodkih je namreč potrebno ve- deti, kako ravnati, kako urediti svoje premože- nje, kako sestaviti oporoko, kdaj je čas za njeno sestavo in kdaj je bolje, da je ne sestavljamo,« je povedala Lepejeva. Prav tako je spregovorila o vrstah oporok, kakšne so davčne posledice teh postopkov. »Ljudi sem želela na ljudski in prep- rost način seznaniti o vseh pravnih postopkih, brez pravniških izrazov, s praktičnimi primeri.« Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 34 Organizacije, Šport, Informacije NOVA ZNANJA ZA OSEBNOSTNO RAST Z DOC. DR. MARTO VEDER SVETINA Poenostavljena metoda merkabe navdušila udeleženke interaktivne delavnice Pod vodstvom doc. dr. Marte Veder Svetina (levo) so se udeleženke seznanile s starodavno tehniko, ki omogoča povezavo človeka s svojo običajno nezaznavno notranjostjo. V okviru vseživljenjskega učenja je v Medgen Borzi na Rečici ob Savinji potekala delavnica z naslovom Merkaba ali kako si hitro in učinkovi- to prenoviti svojo notranjost pod vodstvom doc. dr. Marte Veder Svetina. ŽIVO POLJE, KI SE ODZIVA NA NAŠE MISLI IN OBČUTKE Udeleženke so se seznanile s starodavno teh- niko, ki omogoča povezavo človeka s svojo obi- čajno nezaznavno notranjostjo. V različnih obli- kah so jo in jo še uporabljajo različne svetovne religije. Je živo polje, ki se odziva na naše misli in občutke. Omogoča hitro sprostitev stresa, oza- veščanje in prispeva k duševni rasti posamezni- ka. Uporabljamo jo za meditacije, splošni dvig energijskega stanja in zavesti, podporo drugim, našim projektom in dogodkom. ZA OSVOBODITEV NEGATIVNIH ENERGIJ »Gre za kompleksno metodo, ki temelji na dihanju, drži telesa, specifičnih gibih, kontro- li misli in vizualizaciji. Z njo je mogoče na zelo poenostavljen način dejansko v vsega četrt ure popolnoma osvežiti svojo najglobljo notranjost in se osvoboditi negativnih energij,« je poveda- la predavateljica in v interaktivni delavnici, kjer so sodelovale vse udeleženke, praktično prika- zala poenostavljeno metodo, nad katero so bile navdušene. Da se posameznik nauči te zahtev- ne tehnike, potekajo tedenski seminarji in celo semestrski študiji. Tekst in foto: Marija Šukalo ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Iz Zreč s prvima letošnjima točkama Mozirske odbojkarice pod vodstvom Tomaža Pisnika so tretje in četrto prvenstveno kolo od- igrale v gosteh. V Ljutomeru so bile poražene, v Zrečah pa so po petem, skrajšanem nizu, domov prinesle dve zasluženi točki. NA KONCU LJUTOMERČANKE PRIKAZALE BORBENEJŠO IGRO V okviru tretjega kola so Mozirjanke na zadnjo oktobrsko soboto gostovale v Ljutomeru. Zače- tek tekme je bil poln napak na obeh straneh. Do- mače igralke so ob podpori s tribun ves čas vo- dile, vendar zgolj za par točk. Zadnje izenačenje je bilo pri rezultatu 15:15, a so se Ljutomerčanke zopet odlepile, zgolj za kakšno točko, vendar do- volj za končnih 25:22. Podobno je bilo v drugem setu. Tudi tu je bilo veliko napak na obeh straneh in precej izenače- na igra. Mozirjanke so vodile z 2:1, več kot to jim ni uspelo. Izenačena igra je bila še pri rezultatu 19:19, na koncu pa isti rezultat kot v prvem setu. Kot prva dva je bil tudi tretji set zelo izena- čen. Domačinke so sicer ves čas vodile, a zopet le za kakšno točko. Izenačenje je bilo še na 16:16, nato so Ljutomerčanke strnile vrste in prikazale borbenejšo igro za vsako točko. Končni rezultat 25:20 in skupnih 3:0 za Ljutomer. ZMAGA V ZREČAH Drugačno sliko kot teden prej so Mozirjanke pokazale 2. novembra v Zrečah. Proti domačin- kam Weiler Volley Zreče so igrale veliko bolj bor- beno in z dovolj želje po zmagi. Kljub stalnemu vodstvu domačink se niso vdale in so se bori- le za vsako žogo. V prvem setu so tako doma- če igralke zbrale že 24 točk in imele zaključno žogo za zmago, a so jim gostje prekrižale načr- te. Dohitele so jih in po napeti končnici zmaga- le s 28:26. V drugem nizu so varovanke Tomaža Pisnika malce zaspale in dovolile Zrečankam zmago s 25:22. Tretji niz je zopet prinesel več zbranosti in dobrih žog na strani gostij in zmago s 25:20. V četrtem nizu pa je Mozirjankam zmanjkalo mo- či. Žoga ni in ni hotela čez mrežo, kar so doma- činke s pridom izkoriščale in nabirale točko za točko. Mozirjanke so jih v tem setu zbrale le 16. Sledil je peti, odločilni set. Veliko bolje so zno- va začele domačinke, ki so vodile že z 11:8. Po- tem je prišlo do preobrata. Gostje so se zbrale, poslušale trenerjeve napotke in počasi, a vztraj- no hitele proti zmagi. Na koncu je bilo 15:11 in skupno 3:2 za OK Mozirje. Benjamin Kanjir KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Peter Handke: Lucie v gozdu z oneti Peter Handke je avstrijski pisatelj in prevaja- lec, po materi Mariji Handke, ki je bila koroška Slovenka, ima v sebi slovenske korenine. Han- dke je v letošnjem letu prejel Nobelovo nagra- do za književnost za »vpliven opus, ki z jezikov- no domiselnostjo raziskuje periferijo in specifič- nost človekove izkušnje«. Knjiga Lucie v gozdu z oneti po besedah pre- vajalke Zdenke Hafner Čelan izžareva optimizem. Zgodba se začenja precej pravljično, poleg tega je njen glaven lik deklica Lucie, zato so jo neka- teri literarni kritiki uvrščali med mladinska de- la. Vendar njena večplastnost in problematika, ki zajema tujstvo, begunstvo in odtujenost, otro- kom še ne moreta biti dovolj blizu za celostno ra- zumevanje zgodbe. Poleg Lucie v zgodbi nasto- pata še lepa in močna mati, ki je policijska načel- nica, in šibak oče, po duši poek, kovalec zaplete- nih misli in predvsem strasten iskalec gob (one- tov). Njegovo nerazumljeno iskanje po njegovi aretaciji vendarle prevzame tudi Lucie. Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 35 Šport ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Poraza članic, za kadetinje in mladinke polovični izkupiček Po uvodni zmagi v novi sezoni so članice doživele dva poraza. Najprej so na gostovanju pri zelo dobri eki- pi Murska Sobota doživele poraz z rezultatom 0:3. Ljubenke so v tej tekmi nastopile oslabljene, saj sta manjkali dve igralki zaradi šolskih obveznosti. V vsakem setu so na za- četku še držale korak z domačimi igralkami, nato so začele delati na- pake na sprejemu, posledično je bil tudi napad slabši in domače igralke so brez večjih težav prišle do zma- ge. Končni rezultat 3:0 (25:18; 25:13; 25:22) za ekipo Murska Sobota. V tretjem krogu je na Ljubnem gostovala ekipa Prevalj, ki je še la- ni igrala v stopnico višjem rangu tekmovanja. Domače igralke kot da so se prestrašile in prvi set za- čele zelo slabo, tako da so gostje hitro prišle do vodstva šestih točk in nato razliko samo povečevale in set zanesljivo dobile. Drugi set so bolje začele gostje in povedle s 4:1, vendar so jih odbojkarice KLS-a na sredini seta ujele, nato sta se eki- pi izmenjavali v vodstvu. V sami končnici seta so domače igralke imele kar nekaj zaključnih žog, da bi set rešile v svojo korist, vendar jih niso izkoristile. Gostjam je po maratonski igri uspelo dobiti set s 35:33. V tretjem setu so bile gostje stalno v prednosti dveh točk, do- mače igralke so največ napak na- redile na servisu in v napadu, ta- ko da so tudi olajšale delo gostujo- čim igralkam, ki so ponujeno izko- ristile in se zasluženo veselile zma- ge. Kočni rezultat 3:0 (25:15; 35:33; 25:20) za ekipo Prevalj. Kadetinje so na domačem tur- nirju enkrat zmagale in enkrat iz- gubile. V prvi tekmi so kljub dob- ri igri morale priznati premoč eki- pi NKB Branik II, ki je zmagala z re- zultatom 0:2 (20:25; 23:25). V dru- gi tekmi so igralke KLS premagale ekipo Zreč z rezultatom 2:1 (17:25; 25:20; 16:14). Naslednji turnir bo v Mariboru. Mladinke so na prvi tekmi izgu- bile z zelo dobro ekipo iz Šempetra z rezultatom 0:2 (9:25; 11:25), v dru- gi tekmi pa premagale ekipo Ptuja z rezultatom 2:1 (25:17; 20:25; 15:12) in se uvrstile na naslednji turnir, ki bo v Ljutomeru. Franjo Atelšek NAMIZNI TENIS Tekmovalke NTK Savinja Luče dosegle lep uspeh Ženska ekipa NTK Savinja Luče, ki se je uspešno pomerila na tekmovanju (z leve): Nika Belaj, Lara Belaj, Maja Belaj in Ana Leskošek. V soboto, 19. oktobra, je svoj pre- mierni nastop v ligaškem tekmo- vanju zabeležila tudi ženska eki- pa Namiznoteniškega kluba Savi- nja Luče, ki to sezono prvič nasto- pa v 2. slovenski namiznoteniški li- gi. Dekleta so gostovala v Murski Soboti in Kidričevem ter dosegla lep uspeh. V Murski Soboti so na dopol- danski tekmi Savinjčanke kljub začetni tremi v nadaljevanju pri- kazale odlično igro in zabeležile zasluženo zmago s 5:1. Na tej tek- mi sta se z dvema zmagama iz- kazali Ana Leskošek in letošnja klubska okrepitev Nika Belaj. Eno ce upravičile vlogo prvih favoritinj letošnje drugoligaške konkuren- ce in premagale igralke NTK Savi- nja s 5:2. Po eno zmago sta za Sa- vinjčanke prispevali Ana Leskošek in Nika Belaj. Ob tem velja dodati, da je zara- di nesoglasij med Namiznoteniško zvezo Slovenije in klubi začetek vseh moških članskih lig presta- vljen. Okrepljena moška ekipa NTK Savinja, ki v letošnji sezoni cilja na najvišja mesta v državnem prven- stvu, tako še čaka na svoj začetek ligaške sezone. Marija Lebar, fotodokumentacija kluba zmago je prispevala njena mlajša sestra Lara Belaj. V popoldanski tekmi v Kidriče- vem so domačinke iz NTK Cirkov- 5. SAVINJSKA REGATA Slavili Veseljaki s skiperjem Dušanom Ušeničnikom Med Murterjem in Kornati se je z vetrom in valovi merilo 130 udeležencev na 16 barkah. (Foto: Branka Timpran) Zgornjesavinjski ljubitelji jadra- nja so se podali na 5. Savinjsko re- gato. Predzadnji vikend v oktobru jo je organiziral Jadralni klub Sa- vinja z Rečice ob Savinji. Med Mu- rterjem in Kornati se je z vetrom in valovi merilo 130 udeležencev na 16 barkah. Tekmovanje je nadziral sodnik Zlatko Jakelić. V monotipni regati razreda B46 so bili v štirih plovih najboljši Ve- seljaki s skiperjem Dušanom Uše- ničnikom, za njimi so do cilja pri- jadrali A je to s skiperjem Matja- Predstavnik organizatorja Pod- lesnik je dogodek ocenil zelo po- zitivno. K temu so pripomogli to- plo vreme in idealni vetrovni pogoji. Mnenja je, da so z organizacijo tek- movanja jadranje dvignili na zelo vi- sok nivo, ki že presega amaterske okvirje. Manj izkušene ekipe se učijo od tistih, ki si pridobivajo tekmoval- ne izkušnje tudi na drugih regatah tekom celega leta. To po Podlesni- kovem mnenju pripomore tudi k varnemu plutju za vse, ki se odloči- jo preživeti svoj prosti čas pod jadri. Marija Šukalo žem Korezom. Tretje mesto je za- sedala najboljša ženska ekipa Iskrice s skiperjem Boštjanom Podlesnikom. Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 36 Oglasi Komisija nominirala kandidate za najboljše športnike ZSD leta 2019 V torek, 22. oktobra, se je v Ljubiji sešla ko- misija za izbor športnikov leta 2019 Zgornje Sa- vinjske doline (ZSD). Na sklic vodje projekta in organizacijskega odbora, ki koordinira tudi de- lo komisije, so se odzvali člani, pooblaščen- ci vseh sedmih občin, ter z Ivom Milovanovi- čem še tehnično-organizacijski pomočnik Vi- li Krajnc. GLASOVANJE ŽE ODPRTO ZA JAVNOST Od zbranih predlogov, priporočil in utemelji- tev (večinoma na osnovi športnih dosežkov v letošnjem letu) so pripravili seznam kandida- tov, ki je osnova za pričetek javnega glasovanja v tedniku Savinjske novice ter na spletni stra- ni www.sportnik-zgs.si. Glasovanje se je pri- čelo z objavo seznama. S tem je stekel najpo- membnejši del projekta, saj se vanj lahko vklju- čite vsi občani, bralci Savinjskih novic in sledilci na spletni strani Športnik ZSD. LETOS NOMINIRANIH VEČ MLADIH ŠPORTNIKOV Vodja komisije in prireditvenega odbora Ivo Milovanovič je ob tem povedal: »Komi- sija, ki jo sestavljajo izkušeni športni delav- ci, je tudi tokrat resno razpravljala o vsakem predlogu. V posameznih kategorijah je bi- lo predlogov več in zato odločitev težja, ven- dar enotna. Veseli nas, da je v dolini res veli- ko vrhunskih športnic in športnikov, še bolj smo zadovoljni, da je veliko mladih. Ti res na- stopajo v klubih izven doline, vendar so njiho- vi dosežki, tako kot v drugih kategorijah, od- mevni tako v državi kot po svetu. V nekaterih kategorijah se nominacije ponav- ljajo iz leta v leto (klubi, prireditelji), vendar gre za vrhunce, ki jih bo v nekaterih primerih tež- ko prehiteti. Tako bralcem Savinjskih novic kot na spletni strani ponujamo vrhunske nomini- rance in verjamem, da bo marsikatero odloči- tev za glasovanje glasovalcem potrebno dobro premisliti!« O GLASOVANJU JE POMEMBNO VEDETI Glede glasovanja je Milovanovič dejal, da lah- ko bralci Savinjskih novic glasujejo z glasoval- nim lističem, ki bo objavljen v vsaki številki od 4. novembra do 10. decembra 2019. Glasujejo lah- ko z neomejenim številom originalnih glasovnic, ki jih pošljejo na dopisnici ali v pismu na naslov Savinjskih novic. Na spletni strani www.sportnik-zgs.si je za- deva drugačna. Obiskovalci strani lahko gla- sujejo le enkrat do 10. decembra 2019. Glasove za nominirance z glasovnic Savinjskih novic in spletne strani bomo sešteli in bodo predstavlja- li polovico končne odločitve, drugo polovico pri- speva komisija. Zmagovalci bodo le prvouvršče- ni v vsaki kategoriji, razen pri ekipah, kjer bo ko- misija podelila priznanja od 1. do 3. mesta. BODO LUČE KRAJ ZAKLJUČNE PRIREDITVE? »Kar nekaj je skeptikov, ki ne verjamejo, da bo nova dvorana v Lučah pripravljena za prireditev 17 . decembra,« je še dodal vodja organizacije Mi- lovanovič. »Župan občine Luče Ciril Rosc ima vsak teden posebno koordinacijo, na kateri oce- njujejo potek gradnje. V zadnjem stiku ni bil prav velik optimist. Rekel mi je, da bo v petek, 8. no- vembra, končna odločitev. Prireditelji zaenkrat še ne razmišljamo o novi lokaciji, počakali bomo na odločitev v petek. Kot sem že večkrat poudaril, je naša želja, da bi bili s prireditvijo v vseh sed- mih občinah, vendar sta zaenkrat le dve dvora- ni, v Mozirju in Nazarjah, ki zadovoljujeta zahteve take prireditve. Vsekakor bomo javnost takoj ob- vestili o morebitni spremembi.« Jože Miklavc Ivo Milovanovič, vodja prireditve Športnik leta 2019 Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 37 Oglasi, Šport ŠPORTNIK Timi Zajc (smučarski skoki) Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija) ŠPORTNICA Maja Mihalinec (atletika) Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo) Tina Robnik (alpsko smučanje) MLADI ŠPORTNIK Nejc Naraločnik (alpsko smučanje) Jernej Presečnik (smučarski skoki) Tim Jevšnik (lokostrelstvo) MLADA ŠPORTNICA Manca Suhoveršnik (nogomet) Maja Marolt (odbojka) Ema Kranjc (odbojka) EKIPE NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) PRIREDITELJI TEKMOVANJ OK Ljubno SP (smučarski skoki, ženske) OO Maraton Savinja (ŠD T.E.A.M.) OO alp. smuč. evr. pokal (Beli zajec) Glasujem za: Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mlada športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mladi športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Ekipa 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Organizator 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ ULTRAKOLESAR ERIK ROSENSTEIN NA SVETOVNEM PRVENSTVU V sončni Kaliforniji si je prikolesaril naslov svetovnega prvaka Erik Rosenstein je v 12-urnem kronometru prevozil 407 ,5 kilometra in postal svetovni prvak v kategoriji 40-49 let, v absolutni konkurenci je bil drugi. (Foto: osebni arhiv) Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji se je po več osvojenih naslovih evropskega prvaka v 12-ur- nem kronometru odločil, da se s tekmeci pomeri na svetovnem prvenstvu. 2. novembra se je ude- ležil tekme za naslov svetovnega prvaka v Borre- go Springsu v Kaliforniji. Na tekmi se je pomerilo 56 tekmovalcev. V 12-urnem kronometru je v času 11 ur in slabih 59 minut prevozil 407 ,5 kilometra in postal svetovni prvak v kategoriji 40-49 let, v ab- solutni konkurenci je bil drugi. DOŽIVEL HUJŠO PROMETNO NESREČO Erik je le mesec dni pred prvenstvom doživel hujšo prometno nesrečo, katere posledice še vedno čuti, ampak dolgo planiranemu nastopu na svetovnem prvenstvu se kljub pomanjkanju treninga ni odrekel. Zanašal se je na svoje izku- šnje s težkih dirk in uspelo mu je. Na svetovnem prvenstvu se je na 24-urnem kronometru pome- ril tudi Slovenec Marko Baloh, ki je prav tako os- vojil naslov svetovnega prvaka v svoji kategori- ji. Več o tem po vrnitvi Erika iz Združenih držav Amerike. ŠS 24. VOLKSWAGEN MARATON LJUBLJANA Na ljubljanskih ulicah veliko število zgornjesavinjskih tekačev Bernardi Čeplak Poznič je bila udeležba na Ljubljanskem maratonu pika na i ob zaključku letošnje sezone. (Foto: osebni arhiv) Več kot dvajset tisoč tekačev je v nedeljo, 27. oktobra, teklo na 24. Ljubljanskem maratonu. Preizkusili so se tako na 10, 21 kot 42 kilometrov dolgi poti po ulicah metropole. Med udeležen- ci iz štiridesetih držav so bili tudi številni Zgor- njesavinjčani. Kljub temu, da so se na ta dogodek dobro pripravili in se odpravili na različno dolge pro- ge, je bila konkurenca prehuda, da bi se uvrsti- li med trideseterico. Izjema sta bila Matej Letoj- ne in Bernarda Čeplak Poznič, ki sta dosegla vidnejši uvrstitvi. LETOJNE IN ČEPLAK POZNIČEVA NAJBOLJŠA ZGORNJESAVINČANA Letojne si je med moškimi na 42-kilometrski progi s časom 2:47 ,42 pritekel 9. mesto v svoji sta- rostni kategoriji, 12. med Slovenci in 23. v skup- ni uvrstitvi. Čeplak Pozničeva je bila s časom 3:21,58 še- sta v svoji starostni kategoriji in deseta Sloven- ka. V skupni uvrstitvi je zasedla 28. mesto. Mozirjanka, ki teče za reprezentanco Sloven- ske vojske in jo je pod okrilje vzel tudi Atletski klub Krka Novo Mesto, je z letošnjo sezono zadovoljna. »Odtekla sem vse tekme maksimalno, ljubljanski tek pa je bil samo še pika na i,« je o letošnji sezoni, ki jo bo zaključila decembra s tekoma Svete Bar- bare in Mrzla Reka, strnila vtise Čeplak Pozničeva. Marija Šukalo Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 38 Zahvale, Oglasi V SPOMIN 1981 - 2016 Mihaela PLANOVŠEK Mineva tretje leto, odkar si naju zapustila, draga mamica in mami Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, jo ohranjate v lepem spominu. Saj solz skoraj več ni, a v srcu boli, boli. Kako hitiva, da ne zamudiva nobene reči, samo da pozabiva, da te ob nama več ni. Tvoja Mark in Uroš Hvala, ker paziš na naju. Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 39 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Za vedno v naših srcih boš ostal in kot angel varuh povsod nas varoval. ZAHVALA Alojz PANČUR 10. 1. 1944 - 23. 10. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih boleči- ne in žalosti stali ob strani, prihajali kropit, izrekali sožalje in tople be- sede, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, gospodu Vikiju Košcu za lepo opravljen obred in obiske na domu, pevcem, govorni- ci Valeriji Robnik za ganljive besede slovesa, Tomažu Podlesniku za odigrano pesem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Luče za vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, molite zanj in ga ohranjate v le- pem spominu. Žalujoči žena Joža ter sinova Boštjan in Franjo z družinama • OKVARI NA DALJNOVODU Nazarje: 3. novembra ob 5.48 je zaradi okvare na daljnovodu brez oskrbe z električno energijo ostalo več prebivalcev občine Nazarje. Delavci Elektro Celja so napako odpravili. Luče: 3. novembra ob 10.13 je v občini Luče prišlo do okvare na ele- ktro daljnovodu Logarska dolina. Brez električne energije so bila od- jemna mesta na območju občin Luče in Solčava. Dežurni vzdrževalci Elektro Celje so odpravili okvaro. • GASILCI ODSTRANILI DREVO S CESTIŠČA Spodnje Kraše: 3. novembra ob 10.24 se je na cesti Nazarje–Boč- na v Spodnjih Krašah čez cesto podrlo drevo. Gasilci PGD Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti so drevo razžagali in odstranili s ceste. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ivana JERAJ iz Nizke 22 16. 1. 1929 - 28.10.2019 Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sose- dom in znancem za izrečena sožalja, darovane sv. maše, sveče ter os- talo pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste mi v težkih trenutkih pomaga- li in mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se gospodu župniku in diakonu za opravljen obred ter gospodu Grudniku za be- sede slovesa. Hvala vsem, ki se boste mame Ive spominjali. Marjana V SPOMIN 4. novembra je minilo eno leto, odkar nam je kruta usoda, vzela nad vse dragega Sandija KMETCA Hvala vsem, ki se ustavite ob grobu, mu prižigate sveče in se ga kakorkoli spominjate. Vsi njegovi Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 40 Za razvedrilo V SODIH BRBOTA Pred dnevi sta se partnerja Fajfar Mihael in Tatjana zadovoljna postavila pred trgače v njunih vinogradih in nazdravila z lanskim le- tnikom ter najavila: »Letošnji pridelek z nekaj manj vode bo z več grozdnega sladkorja odličen.« Miha z več kot 150 prejetimi zlatimi medaljami na ocenjevanjih po Sloveniji za svoja vina načrtuje do- dati še nekaj žlahtnine z letnikom 2019, saj zna kletariti (beri: čara- ti) v svoji »rosfrei« kleti do vrhunske popolnosti. Sredi Mozirja bo to že spet dokazoval 11. 11. ob 11.11, ko bodo pustnaki sv. Martinu v čast in novemu pustnemu obdobju usekali iz topa. NI FONDA*, JE PA PETER, PETER PODGORŠEK Predsednik Moto kluba Packenstein iz Šmartnega ob Paki in rav- natelj Osnovne šole Rečica ob Savinji Peter Podgoršek: »Ob ko- zarcu vode, s klobukom na glavi in gledanju posnetkov se lahko z mislimi preselim na Divji zahod med Indijance. Tam sem bil mode- ren kavboj. Jahal sem jeklenega konjiča na bencinske hlape in uži- val v naravi.« (*Peter Fonda je igral motorista v filmu Goli v sedlu.) BILA STA SI HITRO »BOT« »Jani, mi smo svoje povedali, prebrali, se nasmejali, čas je, da gre- va v hribe domov,« je pred nedavnim pobarala predsednica društva Slap Albina Rajter svojega partnerja Janija iz Šmihela. »Če se dol- gočasiš, pač začni pisati pesmi. Morda izdaš kakšno knjigo, pol pa boš bolj zagret ob javnih predstavitvah naših članic in članov. Ko te popade trema, te spanec hitro mine.« A ji je mož zabelil nazaj: »Če boš ti, draga ženka, poskrbela za vsa dela na mojem šihtu in na kmetiji, se mi lahko od veselja utrga, pol pa morda res začnem zlagati verze namesto drvi za zimo.« (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 41 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če- trtek od 10. do 18. ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 . do 7 . ure (24 ur). V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem sta- nju pokličite 03/837-08-00 ali 112. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 42 Petek, 8. november ob 14.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Šmarje pri Jelšah (st. dečki) ob 20.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Komedija Slovenec in pol Sobota, 9. november ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Martinovanje in pohod k sv. Antonu v Skornem ob 09.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Konjice- Zreče (U-17) ob 14.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Ljubno ob Savinji (člani) ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Odprtje razstave in praznovanje Naših 20 ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Tragedija Materin greh ob 19.00 Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Janče (člani) ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : Calcit Volley II Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela- va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či- stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz- delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi- pni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, raz- ličnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam prašiče, najboljše mesnate pa- sme za dopitanje ali zakol. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bikca simentalca, težkega 200 kg; gsm 041/256-037 . Teličko simentalko, staro 1 teden, pro- dam; gsm 051/364-174. Bikca križanca rj/inr, 3 mesece stare- ga, prodam; tel. št. 58-45-197 . Prodam teličko križanko, staro 10 dni; gsm 041/783-572. Prodam telico limuzin, staro 5 mese- cev; gsm 031/228-217 . ŽIVALI - KUPIM Kupim telice, krave za zakol ali nadalj- njo rejo in prodamo prašiče do 200 kg; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Drva suha, bukev, gaber, metrska, klaf- tre, možen razrez na kratko, stara 1 leto, prodam; gsm 031/585-735. Prodam peč za centralno buderus, 35.000 kal, z gorilnikom, olje in drva, + bojler 300 lit.; gsm 041/696-802. Prodam jedilni krompir, možna dosta- va; gsm 031/821-129. Prodam cepljena bukova drva v pale- ti, dolžine 33 cm. Možna dostava gsm 040/430-080. Prodam alu platišča od seat ibize 4x100, letnik 2000, na voljo so 4 koma- di s pokrovčki; gsm 041/324-377 . Prodam silažne bale; gsm 041/289-717 . Prodam rabljeno peč na olje sime, 33,4 kW, z gorilcem lamborghini za 50 eur; gsm 031/642-353. Prodam traktorske gume good year 16.9/30'' - 420/85-30'', profila 2,5 cm. Cena po dogovoru; gsm 051/366-124. Prodam 2 el. radiatorja polnjena z ša- motom, malo rabljena, energijski ra- zred A; gsm 051/622-926. VOZILA Zelo ugodno prodam škodo octavio za rezervne dele in vodovodne cevi; gsm 041/437-712. Kupim traktor od 40 do 80 KS, v dob- rem ali slabem stanju; gsm 030/419- 790. Prodam traktor zetor 50 11, registriran, l. 1984; gsm 070/833-276. Traktor hurliman, 115 km, l. 94, z vso možno dodatno opremo; gsm 051/346- 768. Traktor dentz fahr 50700, 50 delov- nih ur, prodam; tel. št. 58-45-069 ali 031/663-462. Prodam golf IV, diesel, 4x4, l. 1999, prevoženih 290.000 km, z dodatnimi zimskimi gumami na platiščih; gsm 041/793-507 . NEPREMIČNINE Stanovanje - garsonjero, 26 m2, na Re- čici ob Savinji, prodam ali oddam; gsm 041/574-921. Oddam sobe v najem, oddam garso- njero (občina Mozirje); gsm 041/280- 005. V Mozirju oddam v najem trisobno sta- novanje; gsm 040/550-131. Nedelja, 10. november ob 6.30. Krožišče pri vežici v Nazarjah Pohod v Prekopo nad Vranskim ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Slovan B (U-15) ob 15.00. Športni park Rečica ob Savinji Sprejem za kolesarja, svetovnega prvaka Erika Rosensteina Ponedeljek, 11. november ob 11.11. Mozirski trg Martinovanje in proglasitev nove pustne kraljice Torek, 12. november ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev ob 19.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo Sreda, 13. november ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic: Veliki skakač ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Ptičje strašilo in lastovka Četrtek, 14. november ob 9.30. Vlcerska bajta Luče Predavanje za večjo varnost v cestnem prometu ob 17 .00. Vlcerska bajta Luče Zeliščarska delavnica Čajanka ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Mišek Julijan ob 18.00. OŠ Gornji Grad Dobrodelni koncert Skupaj zmoremo ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: ptičje strašilo in lastovka ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava To ni pika Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 43 Oglasi Savinjske novice št. 45, 8. november 2019 44 Oglasi