UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 15.-31. decembra 1978
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Izdaja
H
ZTT
tiskarna R. Liberale - Čedad
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale
Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22 207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda
Incontro dei nostri Circoli con la DC di Udine
tevam Slovencev.
Vlada naj konstruktivno sodeluje v razpravi, ki poteka v pristojnih senatnih komisijah.
Delegacija si zato pričakuje, da bo zakon o zaščiti slovenske manjšine odobren pred začetkom volilne kampanje za evropski parlament.
Člani delegacije so namreč opozorili predsednika vlade, da bomo Slovenci edina slovenska komponenta nastajajoče združene zahodne Evrope in prav bi bilo, če bi se Italija predstavila v tem okviru brez dolgov do preteklosti.
Člani delegacije, predvsem Benečani, so predsednika vlade opozorili na dejstvo, da beneški Slovenci tvorijo neločljivo celoto skupaj s Slovenci na Tržaškem in Goriškem in se bodo lahko razvijali le v okviru globalne zaščite. V tem pojmu je lahko zaobseženo tudi postopno u-resničevanje, vendar le ped pogojem, da o tein odločamo sami.
Člani delegacije so omenili tudi dejstvo, da se kultura in cerkev čedalje bolj odpirata dialogu, nekatere politične sile pa se ne.
Temeljnega pomena pa je vsekakor odnos vlade in političnih sil, ki jo podpirajo, do najšibkejših, se pravi beneških Slovencev. Po tem odnosu bodo Slovenci in demokrati cenili vlado in njena stališča.
Andreotti je najprej poudaril, da si je vlada z ustano-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Con la pressante richiesta che la Democrazia Cristiana assuma an-chessa in prima persona il problema della minoranza slovena nella giusta impostazione, venti rappresentanti delle associazioni slovene della Provincia di Udine, si sono trovati lunedì, 4 dicembre, presso
la sede provinciale della DC con il segretario sen. Toros ed il responsabile dell’ufficio gruppi etnici, sen. Beor chia.
L'incontro era maturato da un lato per l'iniziativa del prof. Cerno, responsabile delle associazioni slovene e dell'altro per quella dei sacerdoti sloveni, i quali avevano chiesto di parlare con la segreteria provinciale della DC.
A questo proposito va anche ricordato un articolo dell’ultimo numero del periodico interparrocchia-le «Dom» in cui, sotto il titolo «Nuovo appello alla Democrazia Cristiana» i sacerdoti sloveni denunciavano «una situazione che si aggrava sempre di più, in occasione di ogni rinnovato attentato ai diritti naturali e alle giuste rivendicazioni della popolazione».
L'incontro era diventato quanto mai urgente sia per gli strascichi polemici sulle risposte dei comuni amministrati dalla DC alla commissione ministeriale sui problemi della minoranza slovena, che per i recenti passi della delegazione unitaria degli sloveni presso le massime autorità dello Stato, fra cui lo stesso presidente della Repubblica.
La lunga discussione a Udine, che si è protratta per oltre tre ore, è stata oltremodo franca ed ha messo chiaramente in luce la posizione delle associazioni slovene, che si muovono unitariamente per una legge di tutela globale in Parlamento e la posizione della DC, che si dichiara disponibile alla ricerca di una
maggiore unità; pur sentendosi vincolata da situazioni storiche che, al suo interno, pare abbiano ancora un peso.
«Siamo per la politica del confronto, siamo sempre per lo scambio delle idee, anche partendo da posizioni francamente diverse. Siamo aperti agli incontri, può darsi che ci divideremo, ma su tante cose possiamo lavorare per trovare punti di incontro fra noi...» Queste le dichiarazioni conclusive di Toros ai rappresentanti sloveni, che fanno pensare all'appello del prof. Cerno e quello dei sacerdoti abbiano trovato eco nella DC.
Cerno aveva chiesto, nel suo intervento introduttivo al dibattito, che la DC si renda più disponibile al dialogo con le associazioni slovene: «Un dialogo aperto e dinamico, che non si proponga solo limitazioni e fotografie della realtà ed il contenimento del problema sloveno a livello meramente ecologico», ma che, individuando i processi che hanno condotto alla situazione di fatto, si proponga di rispondere alle esigenze di giustizia degli sloveni della Provincia di Udine, mediante il loro pieno riconoscimento. Questo darà impulso alle iniziative di rinascita, di ricostruzione ed a quelle di carattere culturale che permettano alla comunità la più vasta ampiezza dei rapporti. «Non può essere — ha insistito Cerno — che voi non siate sensibili a questi problemi e noi vi invitiamo a prenderli
(Continua In 2« pagina)
Comunicato della Presidenza del Consiglio dei Ministri
Roma, 14 dicembre 1978
«Il Presidente del Consiglio si è incontrato oggi a Palazzo Chigi con una delegazione dei cittadini sloveni della Regione Friuli Venezia Giulia, accompagnata dalla Senatrice Gherbez.
Il Presidente ha assicurato che la Commissione speciale creata lo scorso anno per l’esame dei problemi della tutela globale delle minoranze concluderà presto il suo lavoro, in modo da consentire al Governo la definizione di un compiuto schema di soluzione deH’importante problema, in stretto contatto con la Regione».
Nello stesso giorno la delegazione unitaria slovena è stata ricevuta anche dal Presidente della Camera dei Deputati, on. Pietro Ingrao.
Di questo incontro potrete leggere di più nel prossimo numero.
PREDSEDNIK VLADE ANDREOTTI SPREJEL ENOTNO DELEGACIJO SLOVENCEV V ITALIJI
Delegacijo sprejel tudi predsednik parlamenta Ingrao
«Rešitev manjšinskega vprašanja ni samo ustavna obveza, pač pa širši državni interes. Ni torej darilo države, pač pa bogatitev kulturnega pluralizma. Ne bodite zaskrbljeni: ko se bomo prihodnjič videli, upam, da bo dokončno. Kaj naj torej storimo sedaj? Radi bi zaključili čimprej, niti nočemo zavirati razprave o že obstoječih osnutkih. Naj torej	predložimo	vladni
osnutek ali popravke k obstoječim predlogom?
Pridržujem si pravico sklepati o tem, če je boljše predložiti vladni osnutek, ker bi imel veliko ideino veljavo. Ali pa naj vlada poseže z načelno izjavo. Važno je ne izgubljati časa...»
To so bile zaključne besede daljšega razmišljanja, s katerim je predsednik vlade Giulio Andreotti odgovoril na izvajanja enotnega slovenskega odposlanstva, s katerim se je dobro uro pogovarjal v svojem uradu v palači Chigi. Delegacijo so sestavljali sen. Jelka Gerbec (KPI), deželni svetovalec
Drago Štoka (SSk), Marko Waltritsch (PSI), Boris Race (SKGZ), Marij Maver (SSO), Viljem Černo, Pavel Petričig in župnik Emil Cenčig za kulturna društva iz Beneške Slovenije.
Člani delegacije so predsednika vlade predvsem opozorili na dejstvo, da se poldrugo leto po zadnjem srečanju z njim vprašanja slovenske manjšine niso premaknila z mrtve točke. Dejansko so se razmere poslabšale, zlasti v Beneški Sloveniji.
Vladna komisija, ki jo je ustanovil Andreotti pred letom dni, dela počasi in slabo in se ni soočila z manjšinsko stvarnostjo v krajih, kjer Slovenci živimo in delamo. Medtem pa se je v senatu začel «iter» zakonskih osnutkov KPI, SSk in PSI.
Zato je delegacija zahtevala, naj posebna vladna komisija čimprej zaključi z delom. V ta namen naj vlada da u-strezna navodila svojim predstavnikom v komisiji, da bodo pozitivno sodelovali pri opredelitvi takih zaščitnih norm, ki bodo ustrezale zah-
7. januarja 1979 ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu.
DAN EMIGRANTA
Sodelujejo: Rezijanski citiravci, Pevski zbor «Planinka» iz Ukev, Keko in Ana, Mladi harmonikaši, Antona Birtiča-Mečana, Beneško gledališče z dialektalno komedijo Izidorja Predana
«MODAR HLAPAC» režija Adrijan Rustja Pozdravna govora bosta imela: gospod MARIO COLLI Predsednik deželnega sveta dr. VALENTINO NOACCO v imenu kulturnih društev.
Slovenska kulturna društva Zveza izseljencev iz Benečije
domenica 7 gennaio 1979 alle ore 15 nel Teatro Ristori di Cividale
GIORNATA DELL’EMIGRANTE
Partecipano: Violinisti resiani, Coro «Planinka» di Ugo-vizza, Checco e Anna, Giovani Fisarmonicisti diretti da Anton Birtič-Mečana, il Teatro della Benečija con la commedia dialettale di IZIDOR PREDAN «SERVO SCALTRO» con la regia di Adrjan Rustja Porteranno il saluto: sig. MARIO COLLI Presidente del Consiglio regionale dott. VALENTINO NOACCO a nome dei circoli culturali.
I circoli culturali e l’Unione degli emigranti della Benečija
PISMO SLOVENCEV PREDSEDNIKU REPUBLIKE
Ko je v torek 21. novembra sprejel v Rimu predsednik Republike Sandro Pertini enotno delegacijo Slovencev v Italiji, mu je ta izročila spomenico, ki se nanaša na vse naše probleme in jo danes
zaradi njene važnosti v celoti objavljamo
INCONTRO CON LA D. C......
Spoštovani gospod predsednik, obračamo se na Vas, ki ste kot pred sednik republike najvišji varuh u-stavne listine, da Vas seznanimo z nekaterimi okoliščinami, zaradi katerih po tridesetih letih, odkar veljajo, niso bile uveljavljene tiste ustavne norme, ki jamčijo enakopravnost državljanov in posebno zaščito jezikovnih manjšin. To še posebej zadeva slovensko manjšino v Furlaniji - Julijski krajini.
Novembra 1975 sta Italija in Jugoslavijo rešili vprašanje meje in sta z vzporednimi sporazumi odprla pota novega prijateljskega sodelovanja na gospodarskem, družbenem, kulturnem in političnem področju. Obenem sta obe podpisnici sprejeli obvezo, da po duhu in črki lastnega notranjega prava, kakor tudi raznih mednarodnih aktov, rešita tudi vprašanje obeh narodnih manjšin.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je z zadovoljstvom pozdravila osimske spo razume, ker odpirajo ugodne perspektive prebivalstvu obeh držav, ki sta v preambuli in v osmem členu sporazuma navedli proceduro ter način zaščite pravic zainteresiranih narodnih manjšin.
V tem duhu je delegacija predstavnikov strank, v katerih delujejo Slovenci, in slovenskih organizacij Furlanije - Julijske krajine zaprosila in dosegla razgovor s
Andreotti sprejel Slovence
(Nadaljevanje s 1. strani)
vitvijo posebne komisije pričakovala konkretnih rezultatov. Ministrski svet pa je na seji, ko se je odrekel izdelanemu dekretu za izvajanje osimskega sporazuma, poudaril pojem globalne zaščite, «Dekreta nismo odobrili prav zato, ker bi dekret lahko razumeli kot zanikanje globalnosti». Sedaj pa je važno, da zaključimo čim-prej.
Sredi decembra bo Andreotti imel srečanje s predsednikom posebne komisije prof. Cassandrom, pozneje pa se bo srečal z vladnimi člani, da bi odpravili vsakršno drobnjakarstvo. Pri tem je izrecno izjavil: «Če imate dvome o politični volji, naj izginijo. Sam se bom zavzel za to».
V zvezi z delom posebne komisije je Andreotti najprej poudaril, da gradivo, ki ga je zbrala (in torej tudi anketa o beneških občinah) ne služi v statističnem smislu, pač pa ga je treba interpretirati v okviru splošne politične usmeritve. V tem smislu je koristna tudi ustrezna obveza dežel.
Kaj naj stori komisija? Andreotti je mnenja, da mora zaključiti svoje delo v prvih mesecih prihodnjega leta. Kako? Lahko izdela tekst zakonskega osnutka, ali pa samo osnovna načela, na osnovi katerih «lahko zakonodajni uradi vlade pripravijo predlog v roku 48 ur».
Za zaključek še nekaj spodbudnih besed:	«Na rešitev
teh problemov glejmo z večjim optimizmom, kajti položaj je znatno zrelejši kot nekdaj».
Po srečanju je tiskovni urad predsedstva vlade izdal krajše uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da je Andreotti zagotovil, da bo posebna vladna komisija čim-prej zaključila svoje delo in tako dala vladi možnost, da definira okvirno shemo rešitve tega važnega vprašanja in to v tesnem stiku z deželo.
Stojan Spetič
predsednikom ministrskega sveta Andreottijem dne 9. 8. 1977. ko je predsedniku vlade orisala zahteve slovenske narodne skupnosti, ki živi v Italiji. Kar zadeva omenjene zahteve je delegacija predočila sledeče točke: zaščito slovenske manjšine na celotnem ozemlju, kjer živi in na katerem zgodovinsko prihaja do izraza, se pravi v tržaški, gorički in videmski pokrajini; polnopravno priznanje uporabe slovenske ga jezika v treh pokrajinah; zaščito zgodovinskega in umetniškega bogastva, ljudskih izročil in razvoj kulturnih izmenjav; odpravo fašistič nih zakonov, ki so uperjene proti etnični istovetnosti narodne manjšine; popolno rešitev raznolikih perečih vprašanj slovenske šole; njeno avtonomijo in nujnost, da bi Slovenci razpolagali s šolami vseh vrst in stopenj, še posebej z ustanovitvijo slovenskih šol v videmski pokrajini; rešitev problemov kulturnih, rekreativnih, gospodarskih, družbenih, športnih in drugih ustanov in organizacij, kakor tudi njihovo zaščito in potrebna jamstva za njihovo dejavnost; potrebo po prisotnosti pravičnega zastopstva slovenskega osebja v javnih uradih, da se tudi konkretno uresniči pravica do uporabe slovenskega jezika v javni u-pravi; zaščito nacionalnih interesov slovenske manjšine v okviru družbeno - gospodarskega in urbanističnega načrtovanja ter ovrednotenje družbeno - gospodarskih pobud same manjšine; razpolaganje vodstvene ter upravne avtonomije javnih občil v slovenskem jeziku.
Delegacija je predsednika vlade opozorila tudi na dejstvo, da so tri politične stranke (KPI, PSI in Slovenska skupnost) predložile parlamentu zakonske osnutke za globalno zaščito slovenske manjšine in da je nestrankarska organizacija (Slovenska kulturno - gospodarska zveza) prav tako izdelala političen predlog reševanja perečih vprašanj.
Predsednik ministrskega sveta je sprejel zahtevo delegacije, naj imenuje posebno komisijo za proučevanje tega problema (komisija je bila dejansko imenovana 24 decembra 1977, vendar je v njej samo 5 Slovencev od skupnih 21 članov) in je poudaril, da rešitev omenjenega vprašanja ni težka, tudi če bi mu določili rok 3. oktobra 1978, se pravi 18 mesecev po ratifikaciji osimskega sporazuma.
Pozneje, dne 15. julija 1978, je predsedstvo ministrskega sveta pripravilo shemo odloka za uresničevanje osmega člena osimskega spo razuma, ki je vzela v poštev samo tržaške Slovence in sploh ni zajela vseh aspektov problema. Nasprotno, pomenila je celo korak nazaj v primerjavi z že pridobljenimi pravicami. Zato so ga soglasno zavrnile slovenska skupnost in demokratične sile Furlanije - Julijske krajine.
Negativmo mnenje o shemi odloka
je izrazila tudi posebna komisija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine za izvajanje osimskega sporazuma in po razvejanem posvetovanju v naših krajih tudi parlamentarna komisija za izvajanje o-simskega sporazuma, ki jo predvideva . člen ratifikacijskega zakona. Zaradi takega nasprotovanja je vlada odlok umaknila.
Tri leta po podpisu osimskih sporazumov moramo ugotoviti, da kar zadeva pravice Slovencev, niso bili storjeni pomembni koraki. Posebna komisija, ki je zadolžena za proučevanje slovenskih vprašanj in jo je imenovalo predsedstvo ministrskega sveta, ni dosegla v desetih mesecih od ustoličenja kakršnegakoli rezultata in se še ni poglobila v bistvo problema. Zato smo se odločili, da se ponovno obrnemo na predsednika vlade, da bi sprejel našo delegacijo in prisluhnil naši zahtevi, naj komisija čimprej zaključi svoje delo in naj se v obeh vejah parlamenta prične razprava o zakonskih o-snutkih, ki so bili že predloženi in o morebitnem vladnem zakonskem predlogu, če bo to zaključek dela komisije.
Tako smo se tudi odločili, da se obrnemo na Vas, gospod predsednik, da z Vašim ugledom posežete, kot najvišji varuh ustave pri vseh pristojnih organih, da bi naša manjšina čimprej dosegla rešitev svojih problemov na osnovi ustavnih norm, ki bi morale in morajo veljati tudi za slovensko skupnost.
Prepričani smo, da boste uslišali naše zahteve in opravili svojo vlogo, saj vemo, da ste v dejanjih dokazali privrženost boju za osnovne pravice človeka, za demokracijo in proti vsaki krivici.
V tem okviru Vas želimo seznaniti z zaskrbljujočim in resnim položajem Slovencev v videmski pokrajini, ki že več kot stoletje pripadajo Italiji, ne da bi uživali niti najmanjše manjšinske pravice. Odrekajo jim pripadnost širši slovenski skupnosti v Furlaniji - Julijski kra-jimi, kateri pripadajo tudi tržaški in goriški Slovenci.
Gospod predsednik, prepričani smo, da razumete naše želje in pričakovanja. Še posebej želimo pou dariti našo osnovno zahtevo, se pravi po celoviti globalni zaščiti naših pravic, ki naj v okviru pozitivnih pravnih norm, po črki in vsebini, določi politične, družbene, gospodar ske, kulturne, šolske in verske pravice naše skupnosti na osnovi u-stavnih norm in vsebine podobnih ukrepov, ki so bili sprejeti za druge jezikovne manjšine v Italiji.
Brez celovite in globalne normative, brez posebne ureditve na o-snovi organskega zakona, ki naj o-bravnava vse aspekte življenja in razvoja naše skupnosti, brez ozemeljskih ali vsebinskih razlik, ne moremo trditi, da je bila republiška ustava uresničena tudi za nas. Dru-
gačno obravnavanje naše problematike bi neizbežno odložilo v nedogled reševanje naših perečih vprašanj in bi vsekakor ne zaustavil a-similacijskega procesa (ki ga je vedno čutiti in se mu je mogoče zoperstaviti z ustreznimi pravnimi in parlamentarnimi instrumenti), Skratka, ponovno bi škodoval naši manjšini in ogrožal celo njen obstoj, kot skupnosti in individualno, kar bi ne bilo v skladu z razvojem demokratične družbe, ki si ga vsi želimo. V tem duhu smo se obrnili k Vam, gospod predsednik, v prepričanju, da bomo našli pozornega in natančnega sogovornika, ki bo storil vse, kar zmore, za rešitev naših po 30 letih še nerešenih vprašanj in bo nanje opozoril druge državne organe, ki so poklicani, da izvajajo u-stavne norme.
Sprejmite, gospod predsednik, izraze naše hvaležnosti, našega globokega spoštovanja in vsega našega zaupanja.
Z najboljšimi pozdravi.
sen. JELKA GERBEC za Komunistično partijo Italije ANDREJ BRATUŽ
za Slovensko skupnost BRANKO PAHOR za Socialistično stranko Italije BORIS RACE za Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo DAMJAN PAULIN za Svet slovenskih organizacij VILJEM ČERNO PAOLO PETRICIG MARINO QUALIZZA za kulturna društva Slovencev videmske pokrajine
Costituita a Cividale l’Unione degli Sloveni del cividalese
E' stata costituita a Cividale l'Unione degli Sloveni del cividalese che raggruppa i cittadini italiani del gruppo etnico-linguistico sloveno, residenti nel cividalese.
L'Unione intende operare per la salvaguardia e lo sviiuppo del patrimonio culturale e linguistico sloveno e per il mantenimento delle particolari tradizioni della minoranza slovena in Italia.
In un comunicato viene precisato che in considerazione della storica identità di destino con il Friuli, l'Unione intende rafforzare i rapporti di civile e costruttiva convivenza con la gente del Friuli, nel rispetto dei valori che assume ciascuna comunità, per meglio ancora contribuire ai comuni interessi di sviluppo economico, sociale, culturale, civile di tutta la Regione ed in particolare di questa parte del territorio friulano. L'Unione si impegna, in stretta collaborazione con le associazioni, organizzazioni, circoli... cittadini, ad operare per lo sviluppo del ruolo internazionale della città di Cividale, anche in considerazione della sua collocazione geografica, della sua storia, delle prospettive future che si aprono, sia in seguito al Trattato di Osimo, che alla costituzione della comunità di «Alpe Adria»; organizza, promuove e partecipa alle manifestazioni che contribuiscono allo sviluppo dell'amicizia e della collaborazione tra i popoli. L'Unione è autonoma ed indi-pendente da qualsiasi organizzazione politica e fonda la sua azione su! pluralismo e la tolleranza.
I nomi del direttivo non sono stati comunicati alla stampa.
Continuazione dalla 1a pag.
a cuore ed a risolverli. E’ la vostra forza politica che vi impegna ad assumere il problema di questa nostra comunità».
Nella conclusione, Cerno aveva anche proposto che la delegazione regionale unitaria degli sloveni prenda contatto con la segreteria della DC di Udine ed i parlamentari demo-cristiani della Regione.
Il dibattito, nel quale si sono inseriti i responsabili della DC con proprie puntalizzazioni, ha toccato numerosi punti. Don Emilio Cencig: «Vorremmo che la DC cooperasse con noi, come già fanno altre forze politiche, per poter realizzare la parità giuridica degli sloveni in Italia».
Arch. Simonitti: «Bisogna riconoscerci non solo come comunità minore, ma vederne i più ampi orizzonti culturali». Don Marino Qualiz-za: «Con l’assimilazione della comunità slovena avremo una perdita di valori umani e cristiani. Se fa parte dei principi della DC farsi carico dei problemi delle minoranze, il vostro partito solleciti il governo ad attuare la costituzione». Bruna Dorbolò: «E’ interesse delle donne della Benečija che i partiti realizzino le condizioni per il migliore inserimento loro e dei figli nella società, anche attraverso l’istruzione slovena».
Don Cernet: «Ci dispiace che la DC non abbia superato l’eredità del passato». Prof. Petricig: «Se vi è davvero una visione dinamica della realtà, chiediamo quale è la proposta della DC, quale sarà il suo atteggiamento in parlamento e quali i suoi tempi di maturazione».
Prof. Crisetig: «Siamo qui a parlare non solo dei principi (in riferimento all'intervento teorico della "esperta" DC, Berlasso», ma delle loro concrete applicazioni». Don
S. Pietro al Natisone
I problemi delle Valli in un incontro dei sindaci con il presidente della provincia Englaro
I sindaci delle Valli del Natisone hanno esposto al Presidente della Provincia, dott. Englaro, i problemi più urgenti della zona: mense scolastiche, trasporti, servizio psichiatrico, assistenza sanitaria, strade provinciali e turistiche, cooperazione edilizia, turismo, istruzione e cultura, questi sono stati i temi toccati in particolare nell’incontro avvenuto venerdì scorso, 1 dicembre, nella sala del municipio di S. Pietro al Natisone.
All'incontro hanno partecipato an che il presidente della Comunità Montana, Macorig, il consigliere regionale Specogna ed i tre consiglieri provinciali della zona: Chia-budini, Napoli e Petricig, ed il consigliere Pascolini di Cividale.
Nei loro interventi, anche questi ultimi hanno puntualizzato le esigenze più rilevanti delle Valli, le quali si trovano attualmente in una posizione particolarmente interessante dopo la firma dei trattati di Osimo.
II presidente Englaro si è pertanto impegnato per la soluzione di alcuni problemi di carattere settoriale e tecnico, mentre quelli di natura più generale sono stati rinviati all’iniziativa della Comunità Montana, la quale — è bene rammentarlo — non ha certo brillato, come è stato ricordato da qualcuno, per dinamismo in merito al suo stesso ruolo programmatico.
Zuanella: «Solo se i problemi saranno chiariti anche nella DC, potremo fare un passo avanti». Mario Bergnach: «Ci vuole una maggiore preparazione degli amministratori publici per trattare i problemi con competenza».
L’intervento del senatore Beor-chia è apparso dominato dalla preocupazione di giustificare gli ormai famosi «suggerimenti» della DC ai propri amministratori e, ricordando anche le dichiarazioni del Presidente della Giunta Regionale sulla minoranza slovena, di mettere in luce gli avanzamenti del suo partito sul problema, avanzamenti che vanno subordinati anche — ha precisato — alla maturazione dei propri iscritti.
Beorchia è apparso piuttosto irritato per le iniziative della delegazione unitaria slovena, che è guidata dalla senatrice Gerbec. Il senatore democristiano non teneva forse conto che la Gerbec ha firmato un disegno di legge presentato al senato e che il titolo della sua presenza nella delegazione è quella di essere slovena.
Il sen. Toros, da parte sua, ha dichiarato che la DC più che assumere iniziative parlaemntari, prenderà in considerazione tutte le proposte in merito alla minoranza slovena e soprattutto quelle del governo. Questo non per eludere il problema, ma come impostazione politica: la DC, dunque, deciderà secondo la propria linea e, per quanto c’è ancora da perfezionare, si renderà necessario parlare ancora. Rammentando il lavoro della DC sul problema sloveno (tre direzioni, due comitati provinciali, un convegno «aperto») e, riconoscendo l’importanza dell’incontro con le associazioni slovene, il senatore Toros si è dichiarato disponibile a dare continuità al dibattito. Ha infine dichiarato che la direzione provinciale della DC farà una propria valutazione dell’incontro e delle iniziative pariamentari sugli sloveni.
Luca Clodig, ki ima sada 9 Ijet, ima zmjeraj «balon» pod nogami. Al bo nova «promessa», kakor Pierino Fanna, ki je biu glih takuo iz Klodiča? Mi mu želimo iz cjelega srea, da bì se takuo visoko uzdìgnu
Tudi Predsednik Parlamenta Ingrao sprejel slovensko delegacijo
RIM — Po srečanju s predsednikom vlade je v svojem uradu na Montecitoriu sprejel enotno slovensko delegacijo tudi predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao.
Srečanje je potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju, h kateremu je pripomogel tudi Ingrao sam, saj je skušal biti čimbolj stvaren in realističen. Najbrž je najpomembnejš’ rezultat srečanja obveza, točneje Ingraov poziv enotni delegaciji, naj se še vrne in obdrži stik z vodstvenimi organi parlamenta. Skratka, naj skrbno in stalno zasleduje potek razprave o zakonih za našo globalno zaščito. Ingrao je delegaciji, ki mu je orisala trenutni položaj in probleme naše skupnosti, še posebej podčrtal izredni pomen enotnosti vseh Slovencev, kajti samo ta ima vpliv na politične in parlamentarne skupine.
«Nočem biti uraden», je dejal Ingrao, «saj poznam vaša vprašanja. Rešitev teh vprašanj so globoka obveza italijanske države in to zaradi bridkih izkušenj iz časov fašizma, kakor zaradi jasnih ustavnih določil. To ni samo moje prepričanje, saj bi moral vsak predsednik parlamenta misliti tako. «Vsekakor», je dodal, «prinesite Slovencem moj topel pozdrav».
Ingrao je še posebej obravnaval vprašanja, ki so povezana s potjo zakonskih osnutkov skozi parlament do dokončne odobritve. Pri tem je poudaril, da je zelo važno, da bo vlada v najkrajšem šasu razčistila svoje dileme in se odločila, kako naj poseže. Zamuda pri tem bi lahko zelo negativno vplivala na pot zakonskih osnutkov.
Kar zadeva svoje pristojenosti je Ingrao obljubil, da bo sporočil predsednikom posameznih komisij, da se je srečal s slovensko delegacijo. Če bi zakon o zaščiti slovenske manjšine prešel prvo polovico poti v senatu, kjer se je že nekaj premaknilo, bo storil vse, kar je v njegovi moči, da tudi zbornica stori svojo dolžnost. Tedaj pa bo, po, njegovem mnenju, potreben skorajda trajen in urejen stik z enotnim odposlanstvom Slovencev.
S to obvezo, ki dokazuje — kot je sam poudaril — njegovo zanimanje za pozitivno rešitev našega vprašanja, se je delegacija poslovila od predsednika poslanske zbornice.
St. S.
Gorenji Grmek - Sliko nam je dal Berto Bauzer, ki jo je hranil kakor relikvijo v Belgiji, kjer živi z družino
LETO 1978: NAŠE ŽIVLJENJE V SLIKAH
illlll
HM
mmM
100. ŠTEVILKA NOVEGA MATAJURJA
Od 15. do 28. februarja je izšla 100 številka Novega Matajurja. Zato priložnost se je zbralo v dvorani Hotel Roma v Čedadu veliko število bralcev in sodelavcev za praznovanje jubileja glasila beneških Slovencev.
DAN
EMIGRANTA
V nedeljo 8. januarja je bil v teatru «A. Ristori» v Čedadu tradicionalni «Dan emigranta». Dvorana je bila nabito polna. Člani Beneškega gledališča so uprizorili Predanovo komedijo «Žganjarji».
Pogled na dvorano «Ristori» v Čedadu ob letošnjem dnevu emigranta
7. aprila 1978 na tiskovni konferenci v Vidmu predstavljena listina o pravicah beneških Slovencev
Beneško gledališče
En del bralcev Novega Matajurja posluša na srečanju v Čedadu kulturni program
8. marec praznik žena. Letos so naše žene svečano praznovale svoj praznik
KONFERENCA O MANJŠINAH V VIDMU
5. in 6. maja letos je bila v Vidmu konferenca o etnično jezikovnih skupinah, ki jo je organizirala naša pokrajinska uprava. Na njej smo beneški Slovenci nastopili kot protagonisti in bili zadovoljni z njenimi rezultati.
Konferenca pomeni korak naprej za dosego naših pravic.
Odkritje spomenika padlim v Topolovem. Sledila je manifestacija rezistence na Lesah
Nove hiše v Bardu darilo S.R. Slovenije
Za natečaj «Moja vas» je bila 2. julija velika kulturna manifestacija v Špetru
VOŠČIJO VESELE PRAZNIKE: AUGURANO BUONE FESTE:
OROLOGERIA OREFICERIA ARGENTERIA URARNA ZLATARNA SREBRNINA
PRODAJA TUDI ZLATO ZA ZOBE
CIVIDALE - ČEDAD, Corso Mazzini, 34 Tel. 71168
boutique
ALTA MOOA:
Abiti da sera
Cocktail
Bijoux
Perle Majorca
VELIKA MOOA s
Nočne obleke Kocktail Bijoux Biseri iz Majorke
GALLERIA D’ARTE
JOSE’
cividale: del friuli
PIAZZA PAOLO DIACONO, 11	(0432)	TEL.	71196
Mir in ljubezen ter srečno Novo leto želi vsem umetniška
GALERIJA JOSE’
Pittura
Carta da parati
Moquettes
Decorazioni
Rivestimento plastico «pietrificante» facciate e interni
«Bajsanje»
Tapetni papir za zid
Moquettes
Okrasi
«Okamenitev» plastične prevleke
Trattoria - Gostišče
Alla Frasca
OTTIMA CUCINA DOBRA KUHINJA
CIVIDALE - ČEDAD - Stretta De Rubeis 10 Tel. 71270
BAR______________
ENOTECA
LINA DURI A VIG
Specialità vini e liquori nazionali ed esteri Prodaja domačih in inozemskih vin ter likerjev
CIVIDALE - ČEDAD Via Ristori 29- Tel. 70674
33010 LUSEVERA - BARDO
HI
£»i Sario .ISattietig
Birreria favola calba
Cucina tipica locale e tirolese
Najboljša vina in dobre reči za pod zob !
CIVIDALE - via Ristori 11 - Tel. 71565 - Chiuso il martedì
KMEČKA BANKA BANCA AGRICOLA
R. Z. Z. O. J. GORICA Ul. Morelli, 14	-	Tel.	(0841)	2206	2207
Telex 460412 Agrban
Vse bančne vsluge Posli z inozemstvom Nakup in prodaja tuje valute
(Subana
Dogrig
(Subanca
TIPICO DOLCE DELLE VALLI DEL NATISONE TIPIČNA SLAŠČICA IZ BENECIIE_
CIVIDALE - ČEDAD - Via Premariacco, 48 Telef. 70236
BC KB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST, Ul. Fabio Filzi, 10
Tel. centrala: 61-446/68 881 menjalni urad 68-727
PRESSO L'OSTERIA
SILVANA
di Clodiff - telefono 72409
troverete sempre pronta la
tipica cucina locale con vini pregiati
Postreženi boste z dobro pijačo in jedačo
FARMACIA STRAZZOLINI
S. Pietro al Natisone - Špeter - Tel. 727023
VOŠČIJO VESELE PRAZNIKE: AUGURANO BUONE FESTE:
Grandi magazzini di calzature e pelletterie di Bruno Totolo
ASSORTIMENTO - QUALITÀ' - RISPARMIO
Bruno Totolo : Veletrgovina za obutev in krzna
VELIKA IZBIRA - KAKOVOST - PRIHRANEK
CIVIDALE - ČEDAD - Piazza della Resistenza
Telef. 73446
CONFEZIONI KO N F E KC I J E
CIVIDALE - ČEDAD
PIAZZA PICCO - Telef. 70051-70052
BAR PIZZERIA
’AL CAVALLINO,
Dl GRAZIANO CRUCIL CIVIDALE - Borgo S. Domenico, 28 - tel. 70742
NAJBOLJŠA »PIZZA» V ČEDADU
ALBERGO 'CIVIDALE,
di Faustino Zuanella
MATAJUR - Tel. 72101
Cucina casalinga e ottimi vini Domača kuhinja in dobra vina
l 0’ANZUL
Autosalone di vetture nazionali ed estere nuove e usate Nacionalni m inozemski avtomobili
CIVIDALE ČEDAD - via A. M. Cavarzerani Telef. 70027
(160 V0GRI6
aXTiC* OLI
33043 CIVIDALE - ČEDAD Via Manzoni n. 14 Tel. (0432) 70614
Impresa costruzioni edili specializzata in:
Riparazioni antisismiche
Restauri
Tirantaggio
Iniezioni cementizie
Consolidamento
affreschi
Vendita case prefabbricate in c. a.
Specializirano gradbeno podjetje:
Antisizmična sanacija Restavriranje Vezanje zidov Injektiranje zidov Sanacija fresk Prodaja
betonsko-montažne hiše
LETO 1978: NAŠE ŽIVLJENJE V SLIKAH
29.-30. julija Kamenica, tradicionalno kulturno srečanje med sosednimi narodi.
Mlada brieza 1978. Na niej so se učili tudi petja
'mm
- ■ ■
'
INTENZIVNO LETO ZA BENEŠKE SLOVENCE
Res intenzivno je bilo leto 1978 za življenje beneških Slovencev. Začeli smo ga z Dnevom emigranta v Čedadu, katerega se je udeležilo nad tisoč ljudi. Februarja so se spet zbrali beneški Slovenci v Čedadu in praznovali 100. številko Novega Matajurja.
Ustanovljena je bila Zveza Beneških Zena in so 8. marca letos prvič praznovale svoj praznik na Čemurju.
5. in 6. maja je bila v Vidmu konferenca o manjšinah, na kateri je bil ugotovljen obstoj in življenjskost naše narodne skupnosti.
Pri vsem delovanju, nismo pozabili na od potresa porušene vasi. Na dan 27. maja so bili izročeni v Bardu ključi novih hiš, ki jih je podarila Slovenija. (V soboto 16. decembra pa sta dodelila nove hiše v Bardu predsednik deželnega odbora Comel-li in . podpredsednik Izvršnega Sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj, ki jih je podarila SFRJ).
18. junija so odkrili v Topolovem spomenik padlim partizanom. Sledila je na Lesah velika partizanska manjfestacija.
V nedeljo 2. julija je bila v Špe-
tru velika kulturna manifestacija otrok, ki so se udeležili natečaja Moja Vas.
Kljub slabemu vremenu se je v soboto 29. in nedeljo 30. julija udeležila velika množica ljudi na kulturnem srečanju med sosednimi narodi na Kamenici.
Od 17. do 26. avgusta se je udeležilo nad 150 otrok «Mlade Brieze», od 26. do 2. septembra pa «Barčice moje» na Debelem rtiču pri Kopru.
V nedeljo 22. oktobra je bil na Lesah 5. Senjam Beneške piesmi. Dvorana ni mogla sprejeti pod streho vseh ljudi. Zapetih je bilo naših novih deset pesmi.
Dne 29. oktobra je bilo v Ta-minesu, v Belgiji, veliko praznovanje X. obletnice ustanovitve Zveze beneških emigrantov.
V nedeljo 19. novembra so bralci Novega Matajurja napravili izlet med koroške Slovence.
V torek 21. novembra je predsednik republike Pertini sprejel v Rimu enotno delegacijo Slovencev. V delegaciji so bili tudi trije predstavniki Beneške Slovenije.
V četrtek 23. novembra je bila v Trstu deželna manifestacija kmetov.
Beneški Slovenci so nosili na manifestaciji napise, s katerimi so zahtevali svoje pravice.
Bilo je še na desetine važnih pobud in dogodkov v življenju naših društev, naše narodne skupnosti, ki pa žal, zaradi pomanjkanja prostora, ne moremo objaviti. Leto 1978 je bilo res intenzivno in pomembno za nas. Napravili smo dober korak naprej po poti, ki nas pelje do priznanja naših pravic.
Mladi briezi je sledila Barčiča moja. Otroci so se veselili ob jadranskem morju
Bralci Novega Matajurja na Koroškem
Tudi naši kmetje so se udeležili protestne deželne manifestacije v Trstu 23. novembra 78
22. oktobra je bil na Lesah Senjam beneške piesmi
29. oktobra je bilo v Taminesu praznovanje 10. obletnice ustanovitve Zveze slovenskih izseljencev
V torek 21. novembra je predsednik republike Pertini sprejel v Rimu enotno delegacijo Slovencev v Italiji
Lep izlet na Koroško
Konferenca Rečana o slovenskih problemih
Puno se nas je zbralo in njekšan je že začeu pjet: «Gremo na Štajarsko, gledat, kaj djelajo...» in čeglih Štajerska ni Koroška, smo mislili na Koroško.
Bla je nedelja 19. novembra 1978, ko smo zjutraj odpotovali iz Čedada in se peljali čez «Monte Croce», po cjesti, ki je skor konfin med Beneičjo in Furlanijo. Po kratkem potovanju smo par-šli med gemonske ruševine (Kraji narbuj huduo prizadeti od potresa), nato smo nadaljevali vožnjo do Tarbi-ža. Po več kilometrih vožnje med karnijskimi gorami, na eni strani in slovenskimi na drugi, smo se ustavili u Ko-kau, na konfinu, da bi popili kafè. Obmejni organi so nam kmalu kontrolirali dokumente in bili smo v Avstriji.
Na avtobusih smo imjeli napise: «Berite in širite Novi Matajur», ker je Novi Matajur organiziru izlet za svoje brauce.
V Avstriji se nam je hitro predstavila drugačna pokrajina: drugačen panorama od našega in usi smo ga občudovali. Šli smo po poti proti Celovcu ob lepem jezeru. Kar smo najbolj občudovali, je bilo na tisoče te dujih rac, ki so mirno plavale, medtem ko par nas, prav v tem cajtu, jagri use pobivajo, kar jim pride na mjero puške. Naš namjen ni biu, da bi se ustavli tu, pač pa u Celovcu, da bi videli kraje, kjer živijo Slovenci v Avstriji. Končno smo paršli u Celovec: lepo, čisto in tiho mesto ob tisti uri. Hitro smo se počutili kot doma, ko smo slišali govoriti po slovensko! Usi smo ostali začudeni, ko smo ogledovali lepote mesta, a predvsem smo bli radovedni, za zvedet, kaj imajo ti ljudje skupnega z nami, ker smo istega plemena. Govorili smo, kakuo je use lepo urejeno, kakše lepe prerije, lepe in nove hiše,
ne kot par nas, ki je use ena ruševina.
Natuo pa sem se jaz uparu in povjedu, da tudi par nas imamo hiše, še lepše in močnejše. Njekšan se je začeu smejat in je mislu, da pride ven en vic (barzeletta) gorna velike skale, ki so jih naši te stari zložli skupaj, ko so zidali stanovanja.
Mi imamo lepe hiše, a kje so?
Ne, naše lepe hiše stojijo u Čedadu, v Vidmu, Manzanu, u Corno di Rosazzo in tako naprej, Bog ve kje. Zatuo so se drugi pogledali med sabo in so mi dali ražon in usi skupaj smo paršli do zaključka, da če bi ble use tiste hiše zazidane od Slovencev naših dolin na domači, rojstni zemji, bi naša zemja ne bila tako opustošena in zapuščena, kakor je danes.
Ist, ki sem biu med parvi-mi, ki sem ukupu hišo med čedajsko planjavo, sem po-magu kupiti hiše tudi desetim drugih in morem povedati, da so usi, kot ist, gledali na dve stvari, prej ko so zaključili kupčijo: kakšne možnosti dela so v teh krajih in če obstaja komoditeta, da se pošlje sinove v šolo.
Večina od njih ni moglo zanimati ne problem dela, ne problem šolanja, zato, čepru so bli šele mladi, so že imjeli penzion. Oni so se brigali za svoje sinove, da bi ne morali tudi oni, kakor njih starši, uzeti pod noge pot emigracije in tarplenja.
Usi so želeli kupiti hiše blizu Čedada im ker je bluo poupraševanje veliko, je tudi draginja ratuvala buj velika, a usedno so radi plačjali vič, samuo, da so ostali blizu svoje zemje, ki jim ni mogla dati kruha.
Toda zdaj varnimo se na izlet. Paršla je ura kosila. Nismo imjeli obedne težave se pogovarjat s kenerji in kenercami, ker je bla mjih
slovenščina puno podobna naši. Šli smo tudi obiskat svetišče-cerkev in britof, ki so bli blizu restavracije. Ustavli smo se in brali napise na kamnih grobov in smo ugotovili, da je bluo na teh kamnih napisanih več takih preimkov, ki so podobni našim.
Proti večeru, smo se napotili proti domu, polni pive, dobrega žganja, ki nam ga je ponudu župan Ogris in steklenic vina, ki smo ga bli prinesli od doma.
Za povarnitev smo zbrali drugo pot in spet smo mogli občudovat lepote koroške podrajine. Bli smo srečni in veseli, a u seh nas je bla samo ena miseu: mi beneški Slovenci smo na slabšem, kot tisti, ki smo spoznali na Koroškem.
Bepi Floreancig
S. LEONARDO
Soc. Pescatori Sportivi
Venerdì 8 dicembre 1978, presso la trattoria da «Be-po», si è svolta l’assemblea di chiusura della pesca, con l’elezione del nuovo consiglio e per prendere visione alle modifiche apportate al nuovo Calendario di Pesca per l’anno 1979, modifiche che, la massa dei pescatori del nostro sodalizio non ha accettato per l’istituzione della Bilancia da pesca (rete) approvata con delibera del 30-11-78 dal consiglio dell’Ente Tutela Pesca F.V. Giulia.
E’ stata immediatamente inviata una lettera di protesta da parte del Presidente del sodalizio ai responsabili dell’Ente al fine di tutelare il Patrimonio Ittico e la salvaguardia del pescasportivo. Saremo forse ascoltati questa parte di pescatori che nelle Valli del Natisone tanto si adoperano per salvaguardare lo sport della pesca?
Daniele Vogrig
Deželni kontribut za Dreko in Grmek
Dežela (Region) bo dala dreškemu komunu kontribut, ki bo znašu 14 milijonov in 500 taužent lir, za stroške, ki jih je umjela komunska administracija za prevoz šuolarjev. Le za prevoz šuolarjev bo dala dežela grmiškemu komunu kontribut za 23 milijonov lir.
Naši noviči v Dreki. O njih smo že pisali v Novem Matajurju od 1.-15. avgusta. Sedaj vam objavljamo sliko. Novica sta Sergio Crainich in Daniela Zuodar. Spet jim ponavljamo najboljše voščila
U četartak 7. decembra, so se člani društva «Rečan» zbrali u njih dvorani na Lje-sah za pregruntat, kakua so naše občine iz Benečije mogle dat take odgovore Rimski Komisiji za slovensko manjšino u Italiji.
Za Ijeuš se informjerat, so poklical gospoda Marina Qualizza iz Videmskega Se-minišča, ki lepua pozna problem, on je z dvjemam be-sjedam vebrau tiste, ki so ble koranine od odgovoru naših aministratorju.
Parva koranina je bla Kri-stjanska Demokracija, ki je za komune, ki so u nje roki, pripravla en dokument, za kateri so se prijel naši demokristjani, brez veliko štu-djerat.
«Verde e pace nelle Valli del Natisone» :muormo ra-tat kot «zoo», ena indjanska riserva.
Druga koranina je bla tista od trikoloristu, ki so od-guaril takuo, kot da bli šele pod fašizmom.
Trečja pa tista koranina, ki začenja sada imjet besje-do po naših dolinah, an je tista koranina od naših ju-di, ki se maltrajo in tučejo za obnovo Benečije.
Potle, ki so ugotovili, da so tele tri koranine donas pri nas tiste, ki se tučejo za dat Benečiji njek namjen za napri, so se člani društva «Rečan» zahvalili Grmiškemu odboru, zak je odgua-rju rimski Komisiji pravično, četudi niso u Grmiški občini usi s tem zadovoljni, in kajšni gledajo možnosti
O rajnkem Tinacu Majacu iz Gorenjega Barda sem še pisu, kot se bojo spominjali moji brauci. Sada pa vam napišem o njem, kar mi je povjedu Pio Ruttar-Anin iz Gorenjega Barda, ki šivi še nad trideset let u Belgiji.
Pijo pravi, da kadar je Ti-nac ustaju zjutra, je imen navado, da je pogledu skuoze okno, da bi videu, kajšna je ura zunaj, potle pa je naglas začeu moliti:
«Očenaš, kateri si u nebesih, posvečeno bodi tvoje ime... Terezija, kje si?»
Terezija: «Dajem kakuošam jest».
Tinac: «Al si dala kravam?» Terezija: «Ja!»
Tinac je pohodu gor po kambri in naprej molu: «Sveta Marija, prosi Boga za nas in za naše... (Pogleda skozi okno in vidi med svojilni, tudi juške kakuoša) zaženi jih proč, Terezija, saj vidiš, da njeso samuo naše!... grešnike. Buoh nam odpust, kakor mi odpuščamo...
Terezija, kje je tista stek-lenca, ki ga je bluo še no kapljo notar?»
Terezija: «Pogledi gor po
za «pogladit» tele pravice. Večina mladih članu je par-nesla naprej tel problem in svetovala, kajšne akcije bi muorlo pripravit društvo «Rečan», za ne pustit tistim, ki tuole pripravjajo, da bi šeenkrat strašli naše judi, brez da bi jin kajšan poma-gu zastopit kakua gredo pru reči. Mislili so, da večina naših občanov je prepričano, da kar je jau naš Občinski Odbor, je resnica, pa ne bojo tuole tardil, če kajšan jih pride prašat «firme» za njek «referendum» al pa kjek takega.
Zatua se muora kjek napravit, za de naš judje bojo vjedli, zaki an za kaj se gre, ker adni guore in djelajo na no manjero in drugi pa use narobe.
Večina članov je bla ene misli: juden muora povje-dat, da usak drjeu daje suoj sad, kar oni lepua vedo. U tridesetih ljetih, ki so ko-mandjeral tisti, ki prašajo donas firme, njeso znal pokazat druge poti, ku tisto z valižo po svjete. Za naše judi njeso dost napravli.
Sada, ki majo komun u rokah tisti, ki se trudjo za obnovo Benečije, je že vič od njih ušafalo d jelo doma in use tuole z namjenam, za se šerit, če se bomo usi dan druzega pomagal, brez obed-nemu uzet «penziona» al pa se predajat. Tale je naša pot in po teli pot bomo še enkrat oživjel našo majhano skupnost takua, da bo buojš za use.
A. C.
marajnah».
Tinac gleda in gleda, pa ne more ušafat steklence.
«Hudičja ušaf tle, ne steklence, far damane babe, ti use prekrivajo».
Odpre drugo marajno in u roki se mu znajde steklenca z šganjam.
«Čast bodi Bogu očetu, sinu in Sv. Duhu...».
Zadere: Klu, klu klu. Odloži steklenco u marajno.
«... Takua naj bo za sada an za vekomaj. Amen!».
Takuo je bluo Tinacove molitve konac, pa tuo se je usak dan ponovilo, a tle začnemo sada o njem drugo kratko zgodbo.
Tinaca so imjel radi gospodje famoštri, ne samuo zatuo, ker je biu pobožan, pač pa tudi zatuo, ker jim je znu kajšno debelo povjedat.
Njekega dne je gospod fa-moštar iz Les, Pre Pieri, par-šu po berarnjo na Gorenje Bardo. Pred Majacovo hišo se je biu zapledu, zapoteku u njek obalast kaman. Glih u tistem momentu se je par-kazu na prage hiše Tinac, ki je — pozabu sem se prej povjedat — no malo jecu.
KRAS IN ČEDAD
Praznovanje Sv. Barbare
Tudi ljetos so naši mina-torji lepuo praznovali svojo pomočnico Sv. Barbaro: ena skupina na Krasu par Mau-riziu, druga pa u restauranti! «Belvedere» u Madriulu, blizu Čedada. Vseh skupaj je bluo parbližno 80 ljudi.
Po naših dolinah imamo še puno minatorju, ki bi lahko ustanovili svoje društvo. Oni imajo še marsikaj povjedat Benečiji, saj so puno dali za našo zemjo.
želimo jim, da bi usi učakali drugo Sv. Barbaro in da bi jo skupaj praznovali.
Slovenski misal za videmskega nadškofa
Skupina beneških duhovnikov je, na 14.12. ljetos, podarila videmskemu nadškofu A. Battistiju Slovenski misal, v znak hvaležnosti za use, kar je on naredil v prid naši slovenski skupnosti.
Nadškof je bil zelo vesel tega darila, ki ima tudi veliko bibliofilsko urednost ter izrazil beneškim duhovnikom vso priznanje za njihovo delo med našimi ljudmi; povedal jim je, da želi še bolj poglobiti in razčistit slovensko problematiko najprej med vsemi duhovniki, ki delujejo v špetrskem dekanatu in kasneje tudi z verniki z vso odkritosrčnostjo in predvsem v duhu 2. Vatikanskega cerkvenega zbora. Posvetilo na prvi strani mi-sala se glasi: «Slovenski domači duhovniki videmskemu nadškofu Alfredu Battistiju za vso pomoč, ki nam je dal, da se ohrani služba Božja po naših cerkvah v slovenskem jeziku». Sledijo podpisi.
«OOOooo gogospuad nunu-nunac, kaaaaj ste se mu pre-prevrječ? Kasaj ste mu pa-past?»
«Ja, sem mu past. Bruozar, da je biu Buog tle, da me ja pardaršu, čene sem biu nuos ubu!».
«A, dodobro, dadada vas je papardaršu. Mimislu sem prit ist vas prit papardarša-vat, pa jeje bibiu Bbbbuog bbuj nanagu kukuku ist!».
Ga je podrašu Tinac.
Pre Pieri je biu no malo jezan, ker se mu je Tinac pokvarju, zatuo mu je ostro jau:
«Tinac, poberite kamunje, naredite no malo čednost tle tode!».
Tinac mu je hitro odgovorili: «Gogospuod, vvvi ste ho-hodu pupuno Ijet ti suolo, al vavas njeso ninikdar nana-vadli, dada se muora, človek ogniti kamanu, ne kaman človjeku, ker on ni hodu u šuolo?»
Na tuole se je gospuod zasmejati an šu u Majacovo hišo, Tinac pa je šu u ki jet po dobro bučo vina, ki sta ga popila in ostala dobra parjatelja, kot prej.
INVESTIMENTI
Come tutti sanno, se non si piantano le viti, non si raccoglie l’uva e non si avrà il vino.
Per avere in futuro, è necessario fare oggi. E fare, costa.
Fare, senza averne un utile immediato, significa investire.
Una delle ragioni fondamentali, se non la ragione, per cui nella Slavia non c'è oggi sufficiente reddito, cioè posti di lavoro, è che, negli ultimi trenta anni, gli investimenti sono stati praticamente nulli.
Quali sono le prospettive per il futuro9
Buie. Se non interviene, con un massiccio stimolo, qualche forza esterna, dubito che la situazione attuale possa mutare.
Potrebbero intervenire praticamente, con finanziamenti, le
Comunità montane, la Provincia e la Regione attraverso la «Friulia».
Le Comunità oggi, hanno la possibilità finanziaria di intervento. Probabilmente manca la volontà o, forse, il coraggio di iniziare. Certo, oggi non si può cercare il pretesto nella mancanza di fondi.
La Provincia può contribuire, praticamente, a creare delle zone in cui si inizi ad investire, come ha fatto in altre parti della provincia.
Rimane la regione. Riporto qui di seguito un brano dell'organo ufficiale della Regione delI’ 11 novembre.
«I nuovi insediamenti (parla di Romans d'Isonzo n.d.r.) industriali sono stati promossi da un gruppo privato di origine friulana.
All'iniziativa per la realizzazione delle due fabbriche ha dato il suo apporto la Finanziaria regionale «Friulia» come partecipante al capitale sociale. E’ previsto l'assorbimento di circa duecento unità lavorative».
Perchè non si può fare qualcosa di analogo nella Slavia?
F. B.
PiSE
PETAR
MATAJUR AC
Kakuo je Tinac molu Očenaš
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
Dve kaseti: Beneška Slovenija včeraj in danes
Radio Koper - Capodistria in ZTT iz Trsta bosta v sredo 27. decembra svečano predstavili dve kaseti iz naših krajev, pod naslovom: «Beneška Slovenija včeraj in danes». Kaseti je pripravila RTV Ljubljana in bo v njih predstavljena ljudska ustvarjalnost iz Vzhodne in Zapadne Benečije.
Poleg posameznih pevcev in pevk ter skupin, bo v prvi kaseti predstavljen naš znani godec Ližo Juša iz Petja-ga. V drugi kaseti pa so posneti naši pevski zbori: Rečan, Nediški Puobi, zbor iz Sv. Lenarta, Pod Lipo iz Barnasa ter naša popularna mlada pevca Keko in Anna. Vse te pesmi je posnela ekipa radia Koper, ki jo vodi našim bralcem znana novinarka, Vesna Čehovin.
Nekaj teh pesmi, pa tudi veselih dogodivščin iz naših krajev boste lahko poslušali v sredo 27. decembra, ob 16.45. uri po radiu Koper.
Svečana predstavitev kaset bo prav tako v sredo 27. decembra zvečer, v dvorani gostilne Oballa na Jeroni-šču.
Beneški Slovenci moramo izraziti svoje zadovoljstvo in pohvalo vsem tistim, ki so delali in kakorkoli prispevali, da je prišlo do realizacije teh kaset, preko katerih bo vsa slovenska javnost in ne samo slovenska, zvedela za ljudsko kulturo in ustvarjalnost naših ljudi.
Kaseti boste lahko naročili tudi na uredništvu Novega Matajurja.
SREDNJE
POLICA
Umaru je Gino Qualizza, Peku po domače. Rodiu se je na 18.5.1940. Umaru je na 17. nov. 1978, na naglim. Pokopali pa so ga na 23. nov. u Anversa (Belgio), kjer je djelu an živeu. Zapusti mamo, sestre, brate an navua-de. Njega nagla sm.art ie use pretresla, ker je biu ni-mar zdreu an veseu. Al ne bo belgijanska zemja še si-
ta trupel naših ljudi? Previč jih je že gor pustilo življenje.
Rajnekega Gina bomo ohranili u venčnem spominu, žalostni družini pa naj gre naša tolažba.
DOL. TARDI
Rodila se je na 22. oktu-berja na ljepa čičica, ime so ji djel Elisa. Tata je dott. Claudio Duriavig, Drejužu iz Dolenjega Tarbja. Je zlo poznan, ker djela u naših društvih. Mama je Berto Antonietta in prej ko je oženila Claudia, je živjela u Milanu, sada pa žive usi kupe u Srednjem.
Mali Elis želmo puno sre-čje in lepo prebivanje življenja med nam.
SOVODNJE
Sovodenjski komun je na-pravu v zadnjih treh betih že puno javnih diel (opere pubbliche); naštejemo sa-muo te glavne: igrišče za balon, nov britof v Mašerah, razsvetljava (illuminazione) vseh vasi, kanalizacija in asfaltiranje cjest, zadnje cajte pa je poskarbeu, de se popravijo, modernizirajo in polieušajo britofi na Tarč-munu in v čeplešiščah.
Dielo je prau lepuo in mojstarsko napravila firma Benedil iz Čedada, kateri se prisarčno zahvaljuje tudi Tarčmunska fara. Ta impre-ža je namreč popravila tudi okolico cierkve Sv. Ivana ta-kuo, de je vas prestor okuo-le farne cierkve dobiu novo, še buj privlačno in arti-
stično podobo. V oba brito-fa je bla spejana tudi voda, kar je bluo zelo nucno in prepotriebno.
Kamun misli postrojit tudi britof v Matajurju; tam pa so nastale težave, ker je britof premajhan in ga je trjeba arzširit; za take diela pa so potrjebni posebni per-mesi, zatuo bo trjeba še čakati, priet ku se začne popravilo: glih taki problemi so nastali z asfaltiranjem komunalne cjeste iz Jeroni-šča do Mašer; naši administratorji pa upajo, de tudi to djelo se začne že prihodnje ljeto.
Podbonesec
Praznik jagru u Podbonescu
Tudi 1 j etos so se j agri iz Podbonesca zbrali na svojem tradicionalnem prazniku u cerkvi Sv. Andreja, blizu Gorenje Vasi.
Po maši, ki jo je daroval gospod Dorbolo iz Sv. Lenarta, ki je tudi on dobar jagar, so se zbrali okuole dobro obloženega ražnja (griglia), iz katerega je lepuo dišalo pečeno mesuo. Bluo je tudi puno dobrega vina. Jagri so začeli prepevati naše pesmi, se veselili in tudi zejci so se veselili, ker tisti dan bi ne bli mogli nekateri ustreliti še činghiala ne. Drugače pa so im j eli podbone-ški jagri letos kar dobro leto. Zatuo so se zahvalili Sv. Andreju.
SV. LENART
OŠNJE
Postrojih bojo «passarello» čez rjeko
O tem smo pisali že dvakrat. Zavoj o nevarnost je bla «passerella», po kateri so hodili ljudje par nogah, tisti iz Ošnjega u Gorenjo Mjerso in tisti iz Mjerse u Ošnje, zaparta.
Zadnji komunski konsej je sklenu, da bojo ta leseni čezrečni prehod postrojih, zatuo bo dala denar dežela
(Region). Ljudje zainteresiranih vasi so zlo veseli in so zastopili, da če čješ kaj imjet, muoraš uekat in pisat.
GRMEK
So nas za zmjeraj zapustili
(J T opolovem je 29. oktobra umaru Genio Gariup -Drejonu po domače. Imeu je 70 ljet.
Rajnik Genio u zadnjem cajtu ni mu hodit h maši, pa je usako nedeljo poslušu slovensko mašo po radiu iz Trsta in potle pa še našo oddajo (tražmišion) Nediški zvon.
U četartak 30. novembra je na hitro umaru Renato Vogrig - Marjanen iz Dolenjega Barda, imeu je 47 ljet.
Rajnik Renato je živeu sam, ker so mu u kratkem cajtu umarli brat, mama in teta.
Tudi Primosig Mirko Glavinu iz Hostnega je na hitro umaru. Imeu je 44 ljet. Biu je minator in pred kratkim se je varnu iz Belgije z invalidskim penzionam. Tudi njega dva brata, Toni in Berto sta mlada umarla in tudi ona dva sta djelala u Belgiji.
U Paviji pri Milanu je umaru u špitalu Gariup Giovanni - Kuoščanu iz Topolovega. Imeu je 80 ljet.
Na dan 14 avgusta 1977 mu je umarla žena Argentina in da bi ne ostu sam doma, ga je sin Alberto uzeu na svoj dom u Varallo (Vercelli), kjer je živeu, dokjer ni zboleu. Zaharbtna bolje-zan ga je hitro spravla u smart. Sinovi, ki so po svetu, so želeli, da bi počivu večno življenje u domači
zemji, ob ženi - materi Argentini. Njega pogreb je biu u petak 8. decembra u Topolovem.
Usem družinam dragih rajnkih naj gre naša tolažba.
Zgradili hojo puojske cjeste (interpoderali) za urjednost 480.708.800 lir - Načrti (progetti) so bli sparjeti na zadnji seji Gorske skunopnosti nediških dolin
U četartak 30. novembra so se zbrali na ašembleji u špetru konselirji Gorske skupnosti nediških dolin.
Na dnevnem redu (ordine del giorno) je bluo vič problemov, o katerih so diskutirali. O tem smo že pisali u zadnji številki Novega Matajurja.
Sada zapišemo dobro novico za use naše doline. Na seji Gorske skupnosti so sparjeli načrte (progette) za zgraditev 64.050 km puoj-skih poti (piste interpoderali), kar bo valoriziralo naše kmetijstvo in hosti. Djelo bo finansirala dežela (Region) in bo koštalo 480 milijonov 708 taužent in 800 lir.
Zgradili bojo tele cjeste:
Komun Tavorjana
1 ) Mažerola - Lazič	metrov	400
2) Tamora - Kala	»	2.800
3) Pontarini - Kolored	»	1.500
Komun Čedad		
4) Casali Brosadola - La Fratta	metrov	2.300
5) Bonifika v Prešnjem - Monte Guarde	»	1.000
Komun Špeter		
6 ) Hljeva - Barnas	metrov	1.200
7 ) Klančič - Klenje	»	700
8 ) Koreda - Tarpeč	»	1.200
9) Bardca - Hlasta	»	3.100
Komun Podbonesec		
10) Dolenji Marsin - Stari malen	metrov	1.200
11 ) Bjača - Komun j a	»	1.900
12) Pačejda - Štala - Cjak - Klanebra	»	2.200
Komun Sovodnje		
13 ) Sovodnje - Kuosta	metrov	1.300
14 ) Starmica - Nadina	»	1.000
15 ) Mašera - Kau - Zavuod	»	2.700
16 ) Trčmun	»	1.250
Komun Grmek		
17) škarje-Sv. Martin	metrov	2.200
18) Kodarjana	»	3.500
19) Klodič - Senoviki	»	2.050
Komun Dreka		
20 ) Laze - Kodarjana	metrov	2.200
21 ) Laze - Podkoleno	»	1.000
Komun Srednje		
22) Zakolačan - Idarja	metrov	2.000
23 ) Gnidovca - Globoščak	»	2.100
24) Raune Znamunje - Duge	»	2.900
Komun Sv. Lenart		
25 ) Zamir - Seuce	metrov	2.200
26 ) Seuce - Dolenji Tarbi	»	3.200
27 ) Černiča - Komunja	»	1.500
28) U tana - Križišče Špik	»	2.550
Komun Prapotno		
29 ) Podklanac - Idarja	metrov	600
30 ) Bordon - Dolenji Tarbi	»	2.300
31) Križišče Bordon - Tarbi - Barda	»	1.500
32 ) Kodromaci - čjubic	»	1.600
33) Kodromaci - Sv. Miklavž	»	1.450
34 ) Kodromaci - Oborča	»	2.200
35 ) Oborča - Snica - Sv. Miklavž	»	1.150
skupno metrov 64.050		
Rajnik Giovanni Gariup
La ditta
7r	ZUFFERL
UT FIORENZO & C.
è a Vostra disposizione per :
tiranti per case danneggiate dal terremoto
ringhiere
serramenti e altre lavorazioni in ferro
Prezzi modici	Liessa di Grimacco
FALEGNAMERIA-MIZARS TVO
PLANINI
(Joško - Giuseppe Cucovaz)
E’ a Vostra disposizione per tutti i lavori di falegnameria
Je na vašo razpolago za vsa mizarska dela
Via Roma
Špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727131
1
Assume operai :
- Capisquadra
- Carpentieri
- Muratori
Išče delavce
- Delovodje
- Tesarje
- Zidarje
CIVIDALE - ČEDAD - Via Manzoni n, 14 - Tel. (0432) 70614