List Izba fa od oktobra 1947 toi tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te-lensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah  in sobotah —
KRANJ — SREDA, DNE 21. APRILA 1965 LETO YVIII. — ŠT. 31. CENA 20 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik   KAREL  M A K U C
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Ugoden izvoz
Velika udeležba volivcev na nedeljskih volitvah
Tržiška industrija je v prvih dveh mesecih letošnjega leta startala izredno slabo, če primerjamo dosežene rezultate samo z letnim planom .V tem primeru so podatki zaskrbljujoči, vendar pa so dejstva nekoliko drugačna. Vsa podjetja imajo namreč, poleg letnega plana tudi svoje mesečne operativne plane in ti so bili v glavnem doseženi.
Veliko boljšo sliko pa kažejo podatki za prvo tromesečje. Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v tem času 3,511,272.090 dinarjev, kar predstavlja 23.4 odstotka letnega plana, v primerjavi z istim obdobjem lani pa je za 14.6 odstotikov višja. Posamezna podjetja pa so v primerjavi s planom dosegla vrednost proizvodnje takole: Tovarna kos in srpov 28 odstotkov, Tovarna pil »Triglav« 28,8 odst., ZLIT 24,5 odst., Tovarna lepenike z 18,5 odst., BPT 22 odst., Tovarna obutve »Peko« 24.2 odstotka, Tovarna usnja »Runo« 24.5 odstotka. V primerjavi z lanskim letom so dosegle vse (industrijske organizacije višjo proizvodnjo, največjo pa Tovarna pil, ki ima za 45.8 odstotkov ki BPT za 17.6 odstokov višjo vrednost proizvodnje kot lani.
Tudi izvoz se je precej popravil v mesecu, marcu. V skupni vrednosti sicer še nekoliko zaostaja za dinamiko letnega plana in je dosežen s 23.1 odstotka, vendar pa so posamezna podjetja že visoko prekoračila planirano vrednost plana izvoza. Tovarna kos jn srpov s 43.6 odstoCki in Tovarna obutve »Peko« pa s 27.6 odstotki. Skupno so vsa podjetja izvozila v tem času v vrednosti 806.014 dolarjev svojih izdelkov in je tako letošnji izvoz višji za 29.7 odstotkov od lanskega. Realizacijo izvoza ni mogoče primerjati zgolj samo z letnim planom, saj posamezne tovarne prav sedaj največ izvažajo. Nekatere pa so planirale izvoz za pozneje. -
Izvoz so podjetja povečala v marcu in ni torej bojazni, da tr-žiška industrija ne bi izpolnila svoj';h planskih obveznosti. Vendar se vprašujemo, zakaj se iz leta v leto pojavlja ista slika na začetku leta, namreč, da industrija planira tako nizek izvoz v prvih dveh mesecih. Ali se ne bi moglo z načrtnimi pripravami na 'koncu leta ta negativen pojav le odpraviti? — Š.BREZAVŠCEK
Seja
v Radovljici
V petek, 23. aprila bo zasedala občinska skupščina Radovljica, ki bo obravnavala kar 13 točk dnevnega reda. Tako bodo odborniki predvidoma razpravljali o spremembi statuta občine, o upravnih taksah v občini, o občinskih sodnih taksah ter o dopolnitvi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka in davka na maloprodajni promet v občini. Odločiti bodo tudi morali o prenosu sredstev ukinjenega občinskega sklada in o potrditvi zaključnega računa medobčinskega zdravstvenega inive- ^ sticijskega sklada občin Jesenice, Kranj, skofja Loka, Tržič in Radovljica. N seji bodo še sklepali o potrditvi zaključnega računa proračuna občine za leto 1964 in razširitvi poslovanja v nekaterih gospodarskih organizacijah ter imenovali predsednike in člane nekaterih svetov in komisij pri občinski skupščini.
NOVI POSLANCI
na Gorenjskem
V nedeljo, dne 18. aprila, smo glasovali za nove poslance republiškega zbora. Na Gorenjskem je v kranjski, radovljiški, jeseniški in škofjeloški občini bilo na dan volitev vpisanih 44.384 volivcev, glasovalo pa je 39.473 volivcev. V tržiški občini letos niso volili. Z veliko večino glasov smo torej na 160 voliščih, kolikor jih je bilo na Gorenjskem, Izvolili MILANA KRISTANA z Jesenic, inž. ZDENKO JURANCIČEVO in SLAVKA ZALOKARJA iz Kranja, MIRANA KOŠ MELJA Iz Radovljice in JANEZA ŠTERA iz škofje Loke, za nove poslance v republiški zbor skupščine SRS.
V Kranju sta bili dve volilni je skupaj 91,1 odstotka volivcev, enoti. V volilni enoti 49 je bilo za poslansko kandidatkinjo Inž. 25  lepo okrašenih volišč. Volilo Zdenko Jurančičevo pa je glaso-
valo 89,3 odstotka volivcev. V tej volilni enoti so volišča Naklo II, Okroglo, žeje, Mlaka pri Kokrlci In Suha že dopoldne zaključila z glasovanjem. V 20 voliščih v volilni enoti 51 pa je volilo 86,5 odstotka volivcev. Volišči Planica In Pševo so že dopoldne zaključili z volitvami.
Na Jesenicah so bili volivci razpoloženi. V 45. volilni enoti je volilo skupaj 89,2 odstoka volivcev. Od vpisanih 9957 volivcev jih je volilo 8881. Kar 7826 volivcev je glasovalo za kandidata Milana Kristana.
V Radovljici je volilo 92 odstotkov volivcev. Z 8669 glasovi od
skupno vpisanih 10.115 volivcev je bil izvoljen Miran Košmelj. Med prvimi so bili že dopoldne zaključena volišča Nomcnj, Ravne, Nemški rovt in Studor. V tej 75. volilni enoti je bilo 34 volišč.
Dobra udeležba volivcev na volitvah je tudi bila v škofjeloški občini. Skupaj je namreč volilo 90,2 odstotka volivcev. Vpisanih volivcev je bilo 9000, glasovalo pa je 8123 volivcev. Za poslanca republiškega zbora je bil s 5971 glasovi aH s 66,3 odstotka Izvoljen Janez šter. Volišči Dražgoše, So-, potnica, Bukovščica in obe volišči v Železnikih so z glasovanjem zaključili že dopoldne.
Drago Kastelic
Mladina Gorenjske letos
Kot smo že pisali letošnje Zvezne delovne akcije ne bo. Zato bodo mladinci na Gorenjskem v posameznih občinah sodelovali na lokalnih delovnih akcijah. Mladinci in mladinke iz Kranja bodo poleg udeležbe v Zagrebu v poletnih mesecih sodelovali na občasnih delovnih akcijah v komuni.
Na Jesenicah bodo mladinci in mladinke v juliju in avgustu delali pri urejanju smučarskih prog na Spanovem vrhu in pri izgradnji ceste pod Golico. Na tej akciji, katere investitor je občinska skupščina Jesenice, bo sodelovalo 240 mladincev.
V škof j i Loki pa bodo mladinci in mladinke sodelovali na dveh občinskih akcijah in sicer bodo gradili športni park ob gimnaziji, sodelovali pa bodo tudi pri urejanju Skofjelol ga muzeja.
V Tržiču pa bodo gradili ca-sto do Doma pod Storilcem.
A. ŽAL AR
(D. K.) Povsod na Gorenjskem Je bilo za nedeljske volitve za poslance za republiški zbor skupščine SRS veliko zanimanje. Volišča so bila lepo okrašena in tudi udeležba volivcev na volitvah je bila dobra
Ob novem zakonu v prometu
Hoja po levi strani ceste
Pred nedavnim Je Zvezna skupščina potrdila novi temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah. Po mnenju naših in tujih prometnih strokovnjakov je bilo namreč potrebno sprejeti nekatere spremembe v našem prometu.
Poslanci v naših pod)
Rešitve iz sedanjih težav z reprodukcijskim materialom so zlasti v podjetjih — v proizvodnji
Poročali smo že, da Je delovna skupina poslancev gospodarskega pogodb pa je potrebno predvide-zbora skupščine SRS nedavno obiskala okoli 40 delovnih organizacij vati tako dinamiko koriščenja de-v Sloveniji, med njimi tudi tovarno »Standard« v Kranju, tovarno vizniih sredstev, ki bi ustrezala ne-usnja v Kamniku, »Peko« Tržič, »Alpinb« žlrl ter »Planiko« v Kra- motornemu procesu proizvodnje in nju. Oglasili so se tudi V Tekstilindusu v Kranju, v Stolu Kamniku, izpolnitvi izvoznih obveznosti. Po-v Lesno Industrijskem podjetju na Bledu, v Jeseniški železarni ter s t opek pri koriščenju že odobre-končno v »Savi« v Kranju. Namen obiska je bil, da ugotovijo, kako nih deviz za nabavo reprodukcij-Je z oskrbo z reprodukcijskim materialom v gospodarskih organi- s koga materiala, ki je vezan na zacijah. številne administrativne elemente
je treba brezpogojno poenostaviti,
Odbor za proučevanje zakon- nju delovnih organizacij za čim kar bi omogočilo podjetjem praških in drugih predlogov gospo- večje vključevanje v izvoz. voeasno izpolnjevanje prevzetih da.rs.koga zbora je te dni razprav- Nadalje je bilo ugotovljeno s obveznosti. Proučiti bi bilo polja! o ugotovitvah teh poslancev, predstavniki delovnih organizacij, trebno tudi možnost za zagotovi-V razpravi jc bilo poudarjeno, da da je potrebno sistem hitreje iz- tev deviz koopcrantom-finaJinim v industriji občutno priman j>kju- popolinjcvali v smeri deviznega sa- proizvajalcem, ki po sedanjih je reprodukcijskega materiala, ta- mofinamciranja. To bo omogočilo predpisih niso posebej upošteva-ko domačega kot uvoženega, gospodarskim organizacijam, ki se ni. Sislom premiranja v lesni in Vzrok za to je predvsem v togem vključujejo v mednarodno delitev tekstilni industriji pa je nujno deviznem sistemu, v komplicira- dela, da samostojno razpolagajo z razločevati glede na izvoz polizdel-nem bančnem poslovanju, v ne- delom ustvarjeniih deviz. Tako sti- kov, pri čemer doslej ni bil sti-usklajonih cenah domačih in uvo- mul »rane gospodarske organiizaci- muli ran izvoz finalnih izdelkov, ženi h surovin in ropromateriala in je bi se močneje vključile v izvoz Končno bi kazalo ugotoviti katere končno v premajhnem prizadeva- in s temi sredstvi koristneje go- domače surovine se splača in ka-
spodarile. tere se ne splača izvažati. Gospo-
" Da bodo tudi gospodarske or- darske organizacije pa morajo po-
■    •   •   '    17 • ganizacije na Gorenjskem uresni- iskati in izkoriščati vse notranje
lil 11*1 V 14 1*210 511 č''c navcc'eni smoter, bo po ugo- rezerve. To bo pospešilo čimveč je J UM i T 1 T Ml(lli|U tovitvah v skupščini SRS, potreb- vključevanje v mednarodno delitev K    , „      , .       no čimprej začeti s sklepanjem dela, kar bi omogočilo premostiti
. anJ' »-aprtla — V četrtek bo kompleksnih'pogodb, predvsem s sedanje težave, ki so v naši pla-skupna seja obeh zborov občin- tistimi po<ijetji< ki dosegajo naj- čilni bilanci.
večji devizni priliv. Pri sklepanju DRAGO KASTELIC
Po novem zakonu morajo pešci izven strnjenih naselij hoditi po skrajni levi strani cestišča. V naseljih bodo pešci lahko še naprej hodili po tistih mestih, ki so za to označeni. Organizirane skupine pa bodo še nadalje lahko hodile po skrajna desni strani ceste. Pešci bedo lahko prečkali cesto
Republiška skupščina
Iz Biroja za informacije skupščina SRS 20. apr.
Jutri se bosta na skupni seji sestala odbora za organizacijsko politična vprašanja republiškega zbora in za splošna in upravna vprašanja ter obravnavala poročila za leto 1964.
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo republiškega zbora pa bo na
seji v četrtek razpravljal o zaključnem računu vodnega sklada SRS za leto 1964 in finančnega načrta sklada za leto 1965. Poslancem bo predložen v razpravo tudi finančni načrt sklada SRS za pospeševanje kmetijstva za leto 1965. — D. K.
na krajih, kjer to ni označeno, samo v tistem primeru, če je označeni prehod oddaljen od njih najmanj 100 metrov. V takem primeru mora pešec paziti na voznika in ne voznik na pešca. Voznik mora paziti na pešca in mu dati prednost le na označenih prehodih.
Pešci so dolžni čimprej zapustiti križišče ali cestni prehod, da ne zadržujejo po nepotrebnem prometa. Vozniki morajo pred prehodi ali križišči voziti s tolikšno hitrostjo, da v primeru potrebe vozilo pred prehodom zaustavijo. Kdor teh predpisov ne bo upošteval, bo na kraju prekrška kaznovan z mandatno kaznijo 500 din. šolska vodstva ter posamezne komisije za vzgojo in varnost prometa bi morale z novim zakonom seznaniti vse učence.
V prihodnji številki bomo objasnili, kaj predvideva omenjeni /.akon za kolesarje in vprežna vozila. — J. JARC
ske skupščine Kranj. Odbornikom bo predloženo gradivo o gospodarjenju v letu 1964, o gibanju gospodarstva v prvem četrtletju 1965 ter o ukrepih za uresniči lev plana. O teh poročilih pričakujejo živahno razpravo.
Predvideno je tudi sklepanje o potrditvi odloka 0 občinskih pravnih in sodnih taksah, o dopolnitvah odloka o uvedbi prispevka in pristojbin za uporabo javne kanalizacije na območju občine in o določitvi cene za vodo iz kranjskega vodovoda. Za dnevni red je nadalje predlagana razprava in Sklepanje o spremembi odloka o kmetijski oskrbnini ter o soglasju k ustanovitvi občinskega tožilstva v Kranju. Končno bo prebrano poročilo o sodelovanju z mestom Oldhamoim ter o nedavnem obisku župana in tajnika tega prijateljskega mesta v Kranju.
Poročilo o gospodarjenju v preteklem letu, ki je priloženo k vabilu za sejo med drugim ugotavlja, da je zaposlenost v industriji porastla za 1,7 odstotkov, industrijska proizvodnja pa za 12,1 odstotka. Povečanje proizvodnje je 'bilo lani sicer ugodno, vendar je bilo doseženo z močnim povečanjem uvoza reprodukcijskega materiala. S tem pa so bile izčrpane možnosti za nadaljevanje enakomerne proizvodnje v prvih letošnjih mesecih, česar posledice prav zdaj občutimo.
Zanimivo, da je v preteklem letu znatno porastel izvoz, tako da že pokriva 52,7 odstotkov vrednosti uvoza. V letu 1964 je bilo namreč izvoženega blaga v vrednosti 1,8 milijonov dolarjev več kot v prejšnjem letu, medtem ko je bilo uvoženega reprodukcijskega materiala več kot v letu 1963 za 1,5 milijonov dolarjev.
D. K.
(D. K.) Skupina bivših internirancev in njihovih svojcev, ki so nedavno prisostvovali proslavi 20-letnice osvoboditve znanega kon ccntracijskcga taborišča Buchenvvald. V skupini jugoslovanske delegacije je bilo tudi nekaj tovarišev z Gorenjske — Foto: Stanko Roda
SREDA, 21. aprila 1965
Je il:f.it : pa s r i* t a
PREDSEDNIK TITO V ORANU
ORAN — Predsednik Tito je v spremstvu alžirskega predsednika Ahmeda Bon Bele dopoloval včeraj na obisk v Oran. Mesto je političen in gospodarski center zahodne Alžirije. Oba pmdlsedmi.ka sta govorila na mitingu, ki so ga priredili na glavnem trgu. Razen tega bodo obiskali tudi tekstilno tovainno v bližina mesta.
KOSIGINOVA IZJAVA
MOSKVA — Na mitingu, ki Je bil posvečen mongolsko-sovjetske-mu prijateljstvu, je sovjetski premier Kosigin v govoru izjavil, da Sovjetska zveza podpira in bo podpirala LR Severni Vietnam. Kosigin je posvetil precejšnji del svojega govora razmeram v Jugovzhodni Aziji. Dejal Je, da Sovjetska zveza z veliko zaskrbljenostjo spremlja položaj v Južnem Vietnamu.
VOJAKI BEŽIJO NA DRUGO STRAN
HANOI — Novinarska agencija južnovietnamskega osvobodilnega gibanja poroča, da je v prvih treh mesecih prjlbežajfo na stran Viet-kortga 12.000 vojakov jiužnoviet-naimskjh vladnih sil. Poročajo, da je beguncev vsak dan več.
BOMBA EKSPLODIRALA V BARU
namsKo icrlžišce
Skozi nevarno vietnamsko križišče vedno bolj pogosto vozijo vojaška vozila z gosenicami, topovi in prikolicami. To križišče in vedno večji letalski promet ameriških lovcev In južnovietnamskih bombnikov nad 17. vzporednikom govori, da je vojna postala sestavni del južnovletnamske vsakdanjost i. Vojna je vojna. Med vojnami ni izjem In posebnosti. Vsi vemo, kakšnih sredstev se na* sprotniki v vojni poslužujejo. Kdor razširja vojno, ne more imeti dobrih namenov, čeorav na ameriških vojaških stenčaaih v Južnem Vietnamu pogosto razobe-šajo slike mrtvih, ki jih je pokosila kosa osvobodilnega gibanja Vietkong, moramo vedeti, da je to samo maščevanje nad zlomom, ki ga delajo ameriška letala s svojimi strojnicami iz zraka, Vojna v Južnem Vietnamu dobiva iz dneva v dan obseg velike surovo-
sti. Tako nas obveščajo o ujetnikih, ki so jih ameriški vojaki ujeli pri postavljanju »peklenskih strojev« blizu ameriških skladišč, o stražarjih, ki so na straži opravili zadnjo molitev, o streljanju talcev z zavezanimi očmi na mestnem stadionu ob navzočnosti radovednih ljudi, o porušenih mostovih na rekah severno od 17. vzporednika, o zakloniščih, ki so polna ljudi pred zračnimi napadi in še bi lahko naštevali iz vojne kronike najbolj strašna dejanja. Ob teh grozotah nas seveda ne morejo prepričati s tistimi nesmiselnimi opravičili, da sedanja vojna v Južnem Vietnamu služi miru, da bo omogočila pogajanja In mirno rešitev spora. Takšne razlage postajajo \rJ dneva v dan bolj smešne, zakaf na prvi pogled je vidno, da krivulja vojaških napadov narašča, da Ima ta krivulja za posledico vedno hujšo
vojno, ki je ne bo mogoče nadzorovati in za vsa dejanja odgovarjati. Opravičilo, da je sedanja vojna potrebna za pogajanja in mir, je popolnoma neresnično in slepo.
Vietnamska kriza je po splošni sodbi zašla med izredno nevarne čeri. Sredstva, ki se jih v zadnjem času poslužujejo ameriški generali, vodijo k razširitvi spora. Uporaba vedno številnejših orožij nevarnost še bolj poglablja. Prevladuje vtis, da vojaške namene spretno prikrivajo z občasnimi ponudbami za pogajanja in mirno rešitev spora. Večina ljudi na svetu ne sodi, da so pogajanja edini način za rešitev južnovietnamskih nasprotij in da do njih mora priti čim prej, brez odlašanja In brez pogojev. Seveda so v tem navzkrižnem ognju govorice o mirni rešitvi glas vpijočega v puščavi. Predlogi 17 držav za-
devajo na zadržke, zdaj na tej, zdaj na drugi strani. Takšen odnos pa brez dvoma škoduje vsem tistim, ki so zapleteni v vojno in vsem tistim, kl so zaradi vojne samo zaskrbljeni. Nekatera nerazumljiva stališča posameznih vlad spravljajo razen tega sedanji spopad na rob katastrofalne vojne.
O tem imamo že dovolj podatkov. Politične posledice, ki so na njih že opozarjali ob prvih zračnih napadih na ozemlje Severnega Vietnama se že vidijo. Preseneča tudi gluhost nekaterih vlad, ki jo kažejo do svetovnega javnega mnenja in do demonstrantov na ulicah, ki opozarjajo na nevarnost sedanje igre z orožjem v Južnem Vietnamu. Razen tega je zadnje dni vedno več podatkov o tem, da si Američani z letalskimi napadi podirajo vse mostove za mirno rešitev spora. Vsi smo nezadovoljni, da so ob
nekaterih Izjavah državnikov ostala dejanja tako odmaknjena od
besed.
V takem položaju, ko Američani ne opuščajo svojih napadov, Je tudi sedemnajstim državam, ki so vzele pobudo za mirno rešitev v
svoje roke, težko karkoli napraviti. Poleti ameriških letal v bistvu paralizlrajo sleherno posredovanje dežel, kl bi v sporu lahko pripomogle k mirni rešitvi Zaradi takšnega odnosa ameriških generalov prihaja celo do vedno bolj odločnega opredeljevanja, da se tudi zavezniki Severnega Vietnama neposredno vključijo v vojno.
Makarska že vabi
Nadaljevanje sodne obravnave proti obtožencem »Vina« Bled
Od 13. do 16. maja bo v Makarski III. majski zbor turističnih novinarjev Jugoslavije. V tem času bodo organizirane najrazličnejše prireditve.
Glavna turistična sezona traja od 1. julija do 31. avgusta. Turisti pa si lahko vedno ogledajo števil-
ne kulturno-zgodovinske spomenike, med katerimi so najznamenitejši: Mletski vodnjak iz 1.1770, stara knjižnica s kopijo najstarejše geografske karte sveta iz dobe rimskega cesarja Avgusta, Muzej školjk iz celega sveta in drugi. — P. C.
na morju
SAIGON — V mestu Ban Thuo-ta je v nekem baru eksplodirala bomba, kl so Jo podtaknili pripadniki gibanja Vietkong. Ubitih Je buo 11 Vletnamcev, ranjenih pa več kot 40 oseb, med njimi štirje Američani.
BRITANSKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU
BEOGRAD — V Beogradu sta
se pogovarjala britanski zunanji minister Stewart in državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Oba ministra sta izmenjala stališča o dvostranskih odnosih med Veliko Britanijo in Jugoslavijo in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Zunanji minister Steivart je položil tudi venec na grob neznanega junaka na Availi.
u r e m e
Vremenska napoved za danes In prihodnje dni:
Danes dopoldne bo Se oblačno
!n vmes manjše padavine. Popoldne bo delno izboljšanje. Najnižje nočne temperature med 0 in 5 stopinj. V naslednjih dneh bo prevladovalo hladno in še nestatoo vreme.
Vremenska slika:
Frontalne motnje se zadržujejo nad zahodnim Sredozemljem in Jadranom ter se usmerjajo proti Balkanu. Jedro zelo hladnega zraka je v vUšinah zajelo alpske kraje in bo še nadalje vplivalo na vrano prd nas.
GLAS BRDUCeU
Dvakrat plačana nestrokovnost
Minilo je leto dni od zadnjega tehničnega pregleda in pretekli teden je moj znanec spet zapeljal svojega »fička« na servis v Kranju ,da bi ga pregledali. Seveda Je najprej vplačal obvezno takso 1200 din.
Komisija Je ugotovila, da je treba popraviti zavore. Znanec je takoj dal svoje vozilo v strokovno popravilo mehanikom Iz servisa na Laborah. Za uslugo, kl je trajala 45 minut so mu zaračunali 675 din. To se Je zgodilo pretekli petek. V ponedeljek zjutraj je bil popravljeni »fičo« znova pred komisijo. Toda čudno! Spet so ugotovili, da zavore ne delujejo pravilno »čeprav so jih »strokovnjaki« na Laborah v petek popravili. Dokazovanje z računom, da Je bflo popravilo izvršeno, ni pomagalo, In »fičo« Je moral znova v delavnico, da mu uredijo zavore. Isti delavec je za popravilo svoje prejšnje strokovne usluge zaračunal lastniku novih 1350 din, torej dvojno vsoto.
Vsakomur se ob tem vsili vprašanje, če ni vzrok takemu ravnanju »strokovnost« uslužbencev. Jasno je, da se zavore v dveh dneh niso tako obrabile, da v ponedeljek ne bi delovale pravilno. Menim, da bi servis, če že prvič ne popravi svojega dela strokovno, moral sam nositi stroške za drugo popravilo.
BOŽO MALOVRH, Kokrica 222
Vsak za 2000 dolarjev
Pred kratkim je bila v tovarni elektromotorjev »Iskra« v Železnikih majhna slovesnost. Na tekočem traku so izdelali milijontl elektromotor.
Tovarna dela predvsem za Izvoz. 64 odstotkov vse proizvodnje bo šlo v letošnjem letu v tujino. Glavni kupec so ZDA.
V obratu je zaposleno 520 delavcev. Na vsakega pride letno 2000 dolarjev Izvoza. Ce upoštevamo republiško povprečje 500 dolarjev, je trikratna večja vrednost edinstven izvozni uspeh, na katerega so v tovarni upravičeno ponosni. — P. C.
H
m
i
Slika za pomislek!
i
i
I I
i
m
i
II
p
i m
m
m M)
W
aRa I
m
M
m
i I
i
i It
Saš
i i
W$ ■
iW
i ws
im
ffls Mgp
i
m
m
m P*
%
m |p
m®
m
mi
i|
i m
m m
Kranj, 20. aprila — V soboto dopoldne se je v Kranju pred Okrožnim sodiščem nadaljevala obravnava proti nekdanjemu direktorju »Vina« Bled in soobtoženim. Prebrali so jim nekatera pričevanja, zaslišali računovodja, ki je delal na tem mestu do leta 1959 ter začeli z zasliševanjem davčnega in finančnega strokovnjaka.
številne priče, ki so jih zasliše- niče ni, se ne ve točno, kam je ta vali v času preiskovalnega postop- znesek sploh šel. Nadalje so Toka, so zelo podrobno osvetlila di- ni j a spraševali, kaj je bilo s tisti-rektorjevo samovoljo in dokaj mi 6000 litri vina, ki je ostal na čudne razmere, ki sov vladale v Roki. Kljub .temu, da to vino ni podjetju. Prebrano je bilo" tudi prispelo na Bled, so na koncu pričevanje nekdanjega enologa, ki leta izkazali 2000 litrov vina viska! je morai iz podjetja. V njem je Na vse to je nekdanji računovo-opisal, kako je poskušal uroditi dja odgovori,!, da je delal po na-poslovanje v podjetju. O-lem je vodilih komerciale. O dolivanju obvestil tudi pristojne občinske vode v vino pa je dejal, da o tem organe, vendar ni dosegel zažele- ničesar ne ve. nega uspeha. Obtoženi direktor je na ta pričevanja odgovoril, da je hil enolog pijanec.
Nadalje so obravnavali tudi o več tisoč litrih vina, kl po zagovoru direktorja v začetku obravnave ni bilo dostavljeno v pod-
Pojasnilo izvedencev
V ponedeljek so najprej prebrali vrsto dokaznih listin, nakar pa so zasliševali davčnega izvedene. Ta je čez nedeljo Izračunal, Jetje. On je najprvo trdil, da to davka so obtoženi poma-
vlno nI prispelo na Bled zaradi ^ lltajiti gostilničarjem, tega, ker Je ladja, ki Je tovor ne-    Prav tako ^ zasijšau tudi vin-Ijala z otoka Mali Lošinj na Reko, ^kega strokovnjaka — enologa, ki trčila tn je vino izteklo v morje. j,e na podiagi razpoložljive doku-V času, ko so obravnavo prekinili na zahtevo obtoženega direktorja, da iz obravnave izključijo vse kranjske sodnike, so to stvar preverili na TNZ na Reki. Tu so izjavili, da je ladja v redu prispela na Reko In da vino ni moglo izteči v morje. Ko so Benediku to izjavili, Je pričel trditi, da se je zanesel na besede ladijskega prevoznika Picenlča, ki je sedaj v tujini in da ni preverjal, kaj se je sploh z ladjo odnosno z vinom
mentacijc izračunal, koliko vode so dolili vinu. Izračunal jet da so zanesljivo dolili najmanj 7000 litrov vode. (Kletar je na prejšnji obravnavi trdil, da Je dolll najmanj 17.000 litrov vode). Strokovnjak je lahko to izračunal samo za tisto vino, za katero je bila opravljena normalna dokumentacija, medtem ko za večji del vina sploh ni potrelma dokumentacija.
Med obravnavo je obtoženi direktor pojasnil, da je dolivanje določene količine vode v vino dovoljeno. Vendar je vinski strokovnjak povedal, da je vsako doll-van je vode v' vino protizakonito. Veliko govora je bilo tudi o razliki med tropinami in drožmii. Tu so knjigovodsko vodilji te ostanke kot tropine, medtem ko je na glavni obravnavi obtoženi direktor pojasnil, da so to droži, iz katerih naj bi pridobili določeno količino vina.
Obravnava se bo jutri nadaljevala in pričakujejo, da se bo v naslednjih dneh verjetno izrekla tudi sodba.
JOŽE JARC
vabi
Prebivalci Jesenic in okolice, predvsem tisti, ki so zaposleni v obratih jeseniške železarne, so več kot potrebni čistega zraka, ki ga iščejo enikrat tedensko na ne-dogodilo. Po njegovih besedah so d#lj*kfh izletih. Tisti, ki si dalj-
ših tur ne morejo privoščiti, se zadovoljijo vsaj z nedeljskim popoldanskim izletom. Jeseničani kot Javorničani so ob nedeljah kaj radi hodili k »Muleju na Potoke«. Enoupid izlet, čist, zrak i-n
(J. J.) Zopet nesreča? Ne! Vendar pa se moramo ob gornji sliki vsekakor zamisliti. Vse to se je končalo brez poškodb in zapisnika prometne milice. Na tleh ležeči možakar se ga je preveč napil In je takole obležal ob cesti. Sicer taki prizori niso pogosti, toda kljub temu so še ti prepogosti.
m p
-MS
to izgubo pri obračunu upoštevali.
Računovodja Toni se ne spominja
Zaslišali so tudi nekdanjega ra-čunovodjo Franca Tonija, ki je priznane Mulejevc specialitete bobi! na tem delovnem mestu do clo kakor nekoč tudi v bodoče na-komca 1959. leta. Na posamezna vduševalc naše žolezarje in njiho-vprašanija sodnikov je večkrat za- ve svojec. S 15. aprilom je pre-trjcval, da se ne spominja in da vzelo gostilno »Pri Muleju« na je vse podatke beležil po listinah Potokih Turistično društvo Jese-ali navodilih komerciale, ki sta niče, ki bo poskrbelo, da bodo jo sestavljala direktor in njegova nudili v gostilni predvsem doma-tajnica Pregljeva. Pokazali so mu če specialitete, od kislega mleka tudi listino o prevozih ladijskega do ajdovih žganrev in priznane prevoznika Piconiča in o plačilu Mulejevc specialitete. Predvsem za njegove storitve. Žal tega ni pa bo Turistično društvo te/ilo, znal •povedati na kakšni osnovi je da bodo domači kot tuji gostje te listine sestavil. Celo finančni »Pri Muleju« deležni tiste pristne izvedenec ni uspel najti nobene gorenjske gostoljubnosti, ki jo listine o prevozu, razen temeljni- danes v večini gostinskih obratov ce računovodstva o izplačilu 800 ti- Gorenjske pogrešamo. Pod gostil-soč dinarjev za ladijski prevoz. Za no bo uredilo TD Jesenice tudi ta znesek trdi računovodja Toni, kamp, ki se ga bodo nedvomno da se ga ni izmislil, temveč mu posluževali predvsem tuji turisti, ga je posredovala komerciala. Ker Ker v okolici Jesenic ni domače drugih dokumentov, razen temelj- gostilne, po kakršnih sprašujejo
predvsem tujci, upa Turistično društvo Jesenice, da bo to vrzel v našem turizmu izpopolnilo s pravkar odprto gostilno. Največjega pomena pa bo ponovno odprta gostilna »Pri Muleju« na Potokih za delavce jeseniške železarne, ki si žele krajših nedeljskih izletov, čistega zraka, pristne kapljice in gorenjskih specialitet. — U.
Za 30-Ietnico stavke pripravljajo 200-članski pevski zbor
Programska komisija pri glavnem odboru za proslavo 30-letnice stavke jeseniških železarjev je predlagala glavnemu odboru, da bi bile vse osrednje prireditve v okviru obletnice stavke na športnem igrišču pod Mežakljo. Te naj bi med drugim zajemale tudi nastop množičnega pevskega zbora ob spremi,]'avl godibe na pihala. V ta zbor se je prijavilo že blizu 200 pevcev in računajo, da bodo tokrat donele delavske in borbene pesmi iz 200 grl, kar bo predstavljalo doslej najrnnožičnejši nastop z zbori s področja občme.
U.
Šenčur se pripravlja
V počastitev 20.. obletnice osvo- bo več nogometnih in rokometnih
boditve bo tudi v Šenčurju več tekem.
prireditev in praznovanj. Tako bo V prireditvah bo sodelovala tudi
8. maja centralna proslava, s so- mladina 8 maja organizira parti-
. ,  J  .         ,        vx~-u -___ zanski shod, kjer bo sla po poteh
delovanjem vseh množ.čmh orga- partizamkih' ^ fo Na
nizacij m društev. Rezervni ofi- Kališču bo zakurila kres. oirji pa bodo uprizorili napad na ^ to(ji genčur dostojno
Šenčur. Pri spomeniku talcev bo proslavil veliko in pomembno ob-akademija, ki jo prireja prosvet- letnico.
no društvo Svoboda. 9. maja pa F- PIPAN
(J. J.) že nekaj let ugotavljamo, da postaja Jelenov klanec v Kranju vse bolj ozko grlo na gorenjski magistrali. Slika prikazuje stanje v teh dneh, kaj bo pa ob višku poletne sezone
SREDA, 2t. aprila 19(55
Iz naših komun © Iz naših komun © Iz naših komitu • I/ naših komun * I« m»ših komun # «? na*ih komun © I? naših komun • 17 naših komun
Vsakokrat pa ijefcfif
»Tekstilindus« za praznike
Kakor po vseh kolektivih v Kranju se tudi v Tekstilindusu skrbno pripravljajo na letošnji delavski praznik 1. maj in 20-letnico osvoboditve. Razne prireditve se bodo vrstile od 30. aprila pa vse do dneva osvoboditve — 9. maja. Za uvod v praznovanje bodo dne 30. aprila pri, spomeniku padlih članov kolektiva med NOB imeli žalno komemoracijo. Istega dne bodo izročil, svojemu namenu tudi obrat konfekcije Triglav združeno s kulturnim programom. V soboto, 3. maja, bodo v Stražišču izročili svojemu namenu delavski dom in vzgojno varstveno ustanovo. V tem času bo tudi 5 športnih prireditev. Obiskali bodo vse bolne člane te delovne skupnosti, kolektivno pa se bodo udeležili tudi vseh proslav tako v Kranju, Ljubljani, Ajdovščini in drugod.
Jezersko pred sezono
Do glavne turistične sezone in krajevnega praznika bodo na Jezerskem opravili vsa najnujnejša dela tako nove javne sanitarije, ceste in pota, nekaj mostov, okolico Planšarskega jezera, ponovno usposobili tudi športno igrišče in podobno. Tako so sklenili na zadnjem svetu krajevne skupnosti. V centru Jezerskega bodo uredili tudi parke in zasadili cvetje ter lepotično grmičevje, zlasti pa gozdiček tik pri Domu, ki je izredno lep in privlačen za sprehode turistom in okrevancem.
Čakalnici v Naklem
V Naklem pri Kranju so na vsaki strani ceste uredili avtobusni postajališči. Sedaj čakajočim na avtobus ne bo več potrebno stati na dežju, v vetru itd. Krajevna : društvom opremila postajališči še z voznimi redi avtobusov.
V Žabnici o prometu
Avto-moto sekcija v Zabnici ima že veliko pokazati pri prometni vzgoji prebivalstva, zlasti pa šolske mladine. V tamkajšnji šoli imajo zelo delaven prometno-vzgojni krožek, ki mu pri delu pomagajo tudi učitelji. Tam je tudi avto-moto šola. Pravkar bo končal letošnji tečaj za voznike A in B kategorije, ki ga obiskuje 23 tečajnikov in tečajnic. Seveda bodo morali še pred strokovno komisijo, da bodo dobili vozniška dovoljenja.
okenci
na delu
Društvo upokojencev na Javor-niku, ki šteje 521 članov, je eno izmed redkih, ki je lahko ponosno na svoj dom in na svojo dejavnost. Pred petimi leti zgrajen Dom je v resnici pravi in edini dom za mnoge upokojence. V njem je društveno delo zelo razgibano. Javorniški upokojenci imajo tam redne sestanke, na katerih razpravljajo o vseh zadevah, ki zanimajo upokojence. Ti sestanki so bili zlasti pestri v zadnjih mesecih, ko so razpravljali o novem pokojninskem zakonu.
Društvo upokojencev na Javor-niiku pa je tudi med redkimi, ki ima svoj pevski zbor. Zbor vadi redno pod vodstvom 82-letnega pevovodje Vinka Ambrožiča in dosega s svojima nastopi kar lepe uspehe. Na nedavnem občnem zboru so se javorniški upokojenci pogovorili o nadaljnjem delu. Predvsem bodo skrbeli, da bo Dom nudil vsem članom društva prijetno razpoloženje, da bodo prirejali redne kuiturno-prosvetne večere in ob državnih praznikih proslave, na katerih bodo nastopali člani in se na ta način vključevali v aktivno dejavnost tudi na kulturno-prosvetnem področju.
Skupščina občinskega odbora RK Kranj
zname
Sele plodna diskusija je opozorila na vrsto težav In problemov s katerimi sc srečujejo aktivisti RK na terenu. Čeprav jc delo v pretekli mandatni dobi potekalo predvsem v znamenju 100-lctnice Rdečega križa in 20-letnici obnovitve slovenskega RK, jc organizacija naredila veliko na vseh toriščih svoje dejavnosti.
Pet
uprizoritev
Dvajset let svobode
Za obletnico osvoboditve Bleda
V dneh 8. in 9. maja bodo na Bledu praznovali dvajsetletnico osvoboditve mesta. Dogodke iz slavnih vojnih dni bodo oživili z različnimi prireditvami.
8. maja bodo pripadniki JLA, rezervni oficirji in nek<janji borci prikazali demonstrativni napad na mesto, na podoben način kot so ga izvedli natanko pred dvaj-
setimi leti. Ta dan se bodo na pokopališču borcev in umrlih in-ternirancev poklonili vsem, ki so padli za svobodo. Priredili bodo tudi veliko zborovanje, na katerem bo govoril prvi komandant mesta Niko Fabijan. V okviru praznovanja bodo pripravili svečano akademijo, igralci Svobode Bohinjska Bela pa bodo uprizorili dramo Zvezde so večne.
19. aprila so igralci jeseniškega gledališča Tone Cufar gostovali v Bohinjski Beli. Uprizorili so komedijo Odkritosrčna lažnivka. — Teden dni prej pa so isto delo zaigrali občinstvu v Gorjah. V bohinjski Cešnjici pa so se igralci Svobode z Bohinjske Bele z uspehom predstavili z Borovo dramo Zvezde so večne, in sicer v nedeljo, 18. aprila. Isti dan pa so v Gorjah nastopili s Težko uro igralci iz Ribnega. V domu Partizan v Zgornjih Gorjah pa so domačini, v ponedeljek uprizorili dramo iz vojnih dni Vohunka. V nekaj dneh jo v krajih radovljiške občine bilo kar pet uprizoritev. Občinstvo jih je sprejelo z zanimanjem in zadovoljstvom. Obisk je bil povsod zelo dober, dramske predstave pa prav tako dobro izvedene.
Eden izmed največjih problemov je vključevanje novih članov v vrste RK. Ta problem je predvsem očiten v mestu. Na gimnaziji so naredili akcijo za vključitev mladih, vendar pa je vse ostalo pri besedah. Določeni so bili posamezni dijaki za akcije, vendar se svojim obveznostim niso odzvali.
Na Jezerskem, najagilnejši krajevni organizaciji, pa so znali to uspešneje rešiti. »Najprej smo vključili mlade v odbor in jim šele nato dali konkretne zadolžitve. Vse preveč mislimo, da smo starejši člani dolžni nastopati kot nekakšni učitelji mladih, vendar smo pri delu videli, da se od njih velikokrat lahko dosti naučimo. Dali smo jim proste roke — zaupali smo jim. S svojo odločitvijo smo zadovoljni,« je dejala predstavnica z Jezerskega.
Delo aktivista na terenu zahteva dneve in dneve prostega časa. Cesto se srečujejo z nerazumevanjem in nepoučenostjo o vlogi te človekoljubne organizacije. Delegati so grajali delo republiškega odbora RK. Predvsem jim zamerijo premajhno propagando ob akcijah. V kratkem času, ko npr. nabirajo krvodajalce, ni mogoče pojasniti in uspešno propagirati akcije.
»Odnos med osebjem Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani in krvodajalci ni najboljši. Čeprav sc je v zadnjem času odnos popravil še vedno težko pojasnjujemo ljudem precej čuden odnos. Ljudje si žele, da bi oddajali svojo kri na Golniku, kjer so vedno hateteli na veliko lepši sprejem.«
Predsednik in tajnik odbora (dr. Jaka Vadnal in Janez Cehovin) sta izčrpno prikazala delo v pretekli mandatni dobi. Uspehi so bili doseženi v vseh dejavnostih, od krvodajalske akcije do podmladka. Vse delo v prihodnje bo potekalo v tekmovalnem smislu. Med drugim predvidevajo povečanje članstva.
Se in še so se vrstili podatki o uspešni dejavnosti, vendar na
žalost teh podatkov ni mogoče primerjati z rezultati, ki jih dose-
etnic
gajo v ostalih občinah. »Presegamo in presegamo plane, a ne vemo, kdo je tisti, ki ne izpolni svojih obveznosti. Ko presežemo plan, sploh ne vemo koliko je to naše delo vredno,*, je končal diskusijo predstavnik iz Kranja.
P. C.
(J. J.) Slika prikazuje udeležence občnega zbora RK Kranj
Zbor sindikata delavcev v Tržiču
Nagrajevanje strokovnih služb po delu
Letni občni zbor sindikata delavcev industrije tržiške občine je nakazal vrsto perečih problemov, ki jim bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti. Tako so na primer ugotovili, da posamezne sindikalne podružnice .ki jih ta strokovni odbor združuje, še vedno niso našle svojega mesta v življenju in delu kolektiva. Zato ni čudno, da gredo mimo nje razne pomembne razprave in sprejemanje raznih samoupravnih aktov, kot so celo statuti podjetij.
Ob analizi delovanja samoupravnih organov v podjetjih so ugotovili, da delajo dobro le tam, kjer je dobro urejeno obveščanje in kjer je ustrezen kadrovski sestav samoupravnih. organov. To pa je v veliki meri odvisno od sindikalne organizacije, ki bi morala skrbeti za dobre kadrovske priprave pred volitvami v samoupravne organe. V podjetjih, kjer vsega tega niso upoštevali se pojavljajo negativne posledice pri delitvi dohodka, osebnih dohodkov, sprejemanju zaključkov gospodarskih organizacij in drugje.
Nekatere gospodarske organizacije so že spoznale, da pomembno vlogo opravljajo strokovne službe za - pripravo dela pri dviganju produktivnosti in so te tudi uvedle. Ponekod pa do tega spoznanja še niso prišli in delajo še vedno
po starem. Dejstvo pa je, da kolektivi podjetij težijo k skrajšanemu delovnemu času, pri čemer pa so njihova prizadevanja vezana na konkretno delo raznih služb. Te pa delajo zelo počasi in neelastično. To se dogaja zato, ker strokovne službe niso stimulativno nagrajevane za svoje delo. — Osebni dohodki so se v preteklem obdobju v podjetjih sicer dvigali, vendar pa niso bili povsod odraz produktivnosti in poslovnih uspehov.
Strokovni odbor bo moral v prihodnjem obdobju z večjo vestnostjo in zavzetostjo reševati probleme. Potem se na občnih zborih posameznih sindikalnih podružnic gotovo ne bodo več postavljala vprašanja, kaj sindikat sploh dela. — BREZAVSCEK
Večji izvoz
V članku pod gornjim naslovom, kl ga je prispeval za naš list tov. JANEZ STER in smo ga objavili v prejšnji številki, je prišlo v predzadnjem odstavku pri pretipkavanju do neljube pomote, ki bistveno pači vsebino, zato to napako popravljamo.
Objavili smo: »— in končno, da gre razlika v ceni lesa, kl se zbira v gozdni ih gospodarstvih, tudi za modernizacijo lesne industrije.«
Pravilno bi se moral ta odstavek glasiti: »— in končno, da je razlika v ceni, ki jo GG plačujejo Individualnim lastnikom in ceno, ki Jo zaračunajo lesni industriji, znosna.«
•Prosimo bralce in prizadete, da ta popravek upoštevajo.
Uredništvo
Pestre oblike vključevanja
slepe mladine v proizvodnjo in družabno življenje
Mladinska organizacija v Centru za rehabilitacijo in varstvo sle- Pri bogati aktivnosti pa Je popih v škofji Loki jc prišla do prepričanja, da je potrebno na trebno poudariti, da je mladina vidu prizadeto mladino pri vključevanju v delovni proces pri- razvila svojo dejavnost iz lastnih pravljati, poleg predpisanega izvajanja programa poklicnega nagibov in na svojo pobudo. Pre-usposabljanja, tudi z neprestanim aktiviranjem v najrazličnejših pričani so, da bodo s takšnim na-
oblikah dela.
činom dela uspešnejše obvladovali program poklicnega usposabljanja. — P. C.
Tehniko približati
ljudem
Uspel seminar za mlade aktiviste
Občinski komite ZM Tržič je pred kratkim organiziral dvodnevni seminar za člane vodstev v aktivih in za člane komiteja. Na seminarju so razpravljali o gospodarskih problemih, novih metodah, v gospodarstvu in o delitvi dohodka; naslednji dan pa so razpravljali o vlogi in problemih organizacije? ZM, o povezavi med kmečko in delavsko mladino ter študenti. Seminar je uspel in bo znanje, ki so ga pridobili, v pomoč vsakemu posamezniku pri nadaljnjem delu v organizaciji Zveze mladine. — T.
V petek, 23. aprila bo v Kranj« konferenčni dvorani delav-
Med najprimernejše oblike dela nih nastopov v raznih krajih Slo-sodi delovanje šahovskega krož- venije.
ka. Na vidu prizadeti lahko pri Mladinski aktiv je spoznal, da tej igri popolnoma enakovredno je plavanje zelo primeren šport tekmujejo z zdravimi sovrstniki, in sedaj v okviru invalidskega kar jim dviga pogum in samoza- športnega kluba »Borec« ij Kra-vest. Organizirali so že osem tek- nja redno trenirajo v zimskem movanj. Najboljši njihov šahist bazenu v Kranju, pa se je udeležil republiškega pr- Pogosto se udeležujejo različ-venstva Zveze slepih Slovenije. nih izletov v naravo. Ustanovili Narava invalidnosti sama po so taborniško četo »Staneta Za-sebi poraja potrebo po glasbe- garja«, ki ima v načrtu več eno-nem udejstvovanju. Številni mla- dnevnih izletov in letovanje na dinci, ki se učijo najrazličnejše morju. Prav tako, kot vsako leto, — v instrumente, imajo po 40 do 50 ur se tudi letos nameravajo udele- skega doma, redna letna skupščl-tedensko glasbenega pouka. Glas- žiti pohoda ob žici okupirane na občinskega odbora ljudske teh-bena skupina je imela že 16 jav- Ljubljane. nlke Kranj, ki jI bodo prisostvo-
vali delegati vseh 14 osnovnih organizacij ljudske tehnike fcranj-, ske občine in številni predstavniki.
V kranjski občini se z ljudsko tehniko ukvarja 2138 članov in mladine ter 2313 pionirjev. Skupščina bo razpravljala tudi o vključevanju žensk v to dejavnost. Z vedno sodobnejšo opremo stanovanj z najrazličnejšimi tehničnimi aparati in stroji, se čuti vedno večja potreba o pravdni uporabi Pred dnevi je imelo svoj občni zbor društvo prijateljev mladine teh.
Bled. Udeležba na zboru je bila kar dobra, posebno pozornost Na letošnji skupščini bodo dele-pa Je vzbudilo vzgojno predavanje Franca Pedička o vlogi današ- gati največ razpravljali o organlzi-nje družine pri vzgoji otrok. rani tehnični vzgoji, o strokovnem
usposabljanju,    o pospeševanju
Društvo prijateljev mladine je v no-varstveno in  zdravstveno so- amaterške dejavnosti, ter o re-preteklcm  obdobju zelo uspešno cialno službo. Za boljše zdravje kreaciji delovnega človeka. Pred-opravljalo svoje osnovno poslan- otrok je društvo organiziralo vsa- videvajo tudi, da bodo sprejeli stvo vzgojno obveščanje staršev v ko  leto  počitniška  letovanja  v ^ statut ljudske tehnike kranj-šolah za starše. Skupaj z delav- zdravstvenih kolonijah. V piran- 8loe občine in da bodo sedanji ob-sko univerzo so jih prirejali na skem počitniškem domu je bilo &mgk{ odbor ljudske tehnike pre-Bledu, v Gorjah,   na   Bohinjski na   okrevanju   nekaj   nad   100 imenovali v svet ljudske tehnike Beli ter v Ribnem. Resno in s otrok. Društvo je usmerjalo tudi občine Kranj, prizadevanjem pa se je društvo delo   drugih   organizacij,   ki   se ________m__mmmmmmmmm^mm^mm^m^mmmmmm^
ukvarjalo z vprašanjem vzgojne- ukvarjajo z vzgojo, uspešno pa je --—--^ ga varstva. Na blejskem območju razvijalo ter krepilo samoupravo veliko strokovnost prijavijencev,
Vsestranska skrb za mladino
je navzlic visokemu številu zapo- učencev, slenih žena vključeno v varstveno ustanovo le 4 odstotke otrok. Društvo si je prizadevalo, da bi razširili varstvo tudi na ostale družine, prispevalo pa je svoj delež pri reševanju materialnih vprašanj varstvene ustanove. Posebno skrb pa so posvetili šoloobveznemu otroku in njegovemu
Simpoziji, cena in praksa
ker v nasprotnem primeru ne bodo mogli slediti delu simpozija., Zdravko Erznozrdik, predsednik društva knjigovodij Kranj, nam je o simpoziju povedal naslednje: »Postavlja se vprašanje, !kdq vs« bo {lahko slediti simpoziju. Postavlja   se  vprašanje možnosti
(P. C.) Ob nebotičniku v Kranju gradijo poslovno- s L;,10 vanjski blok. Z dograditvijo objekta bo zaključena gradnja na tem področju ter bo centa JLA, ki je predvidena kot nova kranjska vpadnica, dobila moderno lice. Poslovne prostore v pritličju bosta predvidoma zasedli trgovsko podjetje Slovenijaavto, kl bo uredilo moderno trgovino, in Slaščičarna-kava rna s prepotrebno kavarno
časa in denarja. Udeležba za eno Zveza ekonomistov Slovenije bo ga udeleženca stane namreč rednemu napredovanju pri učno- priredila od 5. do 7. maja na Ble- 50.000 din. V Kranju računamo vzgojnem delu. Sola na Bledu de- du simpozij računovodij, na ka- na to, da bomo kasneje povabili la v zeld težkih pogojih, ker ji terem bo predavala cela vrsta nekatere predavatelje na širši se-primanjkuje prostora in sodobnih strokovnjakov iz Jugoslavije, švi- minar in v obliki, ki bi bila do-učnih pomagal. ce, Vzhodne Nemčije in Poljske, s topna večjemu številu, prediisku-
Sodelavci in člani društva so Program predvideva veliko aik- tirali o za^učlcih tega izredno usnešno. sodelovali tudi s social- tavoost vseh udeležencev in tudi zaniniivega; simpozija.« — P. C.
«
Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun O Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun
Kratko z Jesenic Pred n* skuPščino ZZB NOV siovenije
Razumevanje in sodelovanje
ZA VARSTVO IN ZDRAVJE
V železarni so sredstva za kritje nadomestil za bolovanje do 30 dni dodelili delovnim enotam. Največ enot je iz raznovrstnih vzrokov
prihranilo del te dodeljene vsote. Ta sredstva bodo sedaj koristili za ukrepe na področju varnosti dela, za odpravo kvarnih vplivov delovne okolice, za kritje stroškov okrevanja članov delovnih enot, pomoč pri letnem oddihu in za zagotavljan je materialne osnove za rekreacijo članov skupnosti.
Na drugi skupščini zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki bo v petek, 23. aprila v Ljubljani, bo prisostvovalo tudi okoli 15 delegatov z Gorenjske
GASILSKI CENTER
Na   zadnjem letnem
Obdobje med skupščinama je v radovljiški in škofjeloški ob- prizadevanja za izboljšanje živ-bllo plodno, saj so številne orga- čini najnižja priznavalnina v zne- Ijenjskih pogojev bivših članov nizacije zveze združenj borcev sku 3000 dinarjev. Letos bo pred- NOV. Čeravno ima zakon o po-NOV delovale v novih organiza- vidoma na Gorenjskem; porablje- kojniaskem zavarovanju še vrsto delovnih cijsklh pogojih in oblikah ter se no za priznavalnine okoli 105 mi- pomanjkljivosti, ki jih bo polnočno uveljavile v našem druž- lijonov dinarjev, prejemalo pa jo trebno odpraviti, pa kljub temu benem življenju. Občinska in po- bo 573 nekdanjih borcev. Med le-ta pomeni napredek, ki ga je Utična vodstva na Gorenjskem so uživalci priznavalnin je največ občutiti pri organizirani skrbi za občnem nravl,TK> razumela pomen In vlogo upokojenih     borcev,     borcev - človeka. V pripravi jc tudi spre-
zboru gasilske zveze občine Jesenice so ugotovili, da je nujno treba pomladiti kader gasilcev. Zaradi boljše organizacije in predvsem lažjega financiranja nabave nove opreme nameravajo na Jesenicah, v Kranjski gori in Planini pod Golico ustanoviti gasilske centre, ki bi vzgojno in operativno ustrezali za to območje.
teh organizacij. Zato so ti odgo- kmetov in tistih borcev, ki nima- memiba zakona o vojaških vojnih
vornl družbeni organi doslej  že jo rednih dohodkov. invalidih, ki bo predvidoma sproti
večkrat razpravljali in sprejemali    V   Sloveniji   jc   133.756   članov usklajeval  invalidnine z narašča-
sklepe o perečih vprašanjih ma- Zveze borcev NOV, od  tega na njem    življenjskih   stroškov in
terialnega položaja borcev NOV. Gorenjskem 13.322. Samo kmetov standarda.
Na razpotju v življenje
Že letos je Zavod za zaposlovanje delavcev svetoval, poklic 328. mladim ljudem — Pomoč kluba kranjskih študenitov — Večja skrb za otroke borcev NOV — Tudi s sedmimi razredi lahko v poklic
Pred stavbo Zavoda za zaposlovanje delavcev se dan za dnem zbirajo mladi ljudje, učenci osemletnih šol, gimnazijci, tekstilci itd. Hočejo si izbrati čim boljši, čim ustreznejši poklic. Posebni oddelek — Poklicna posvetovalnica — pri Zavodu za zaposlovanje delavcev Jim pri tem pomaga s pomočjo testov, psihologa in svetovalcev.
PROGRAM BODO IZPOLNILI
Na svetu kolektiva radia Jesenice so se v soboto dogovorili, da bodo oddajo »Glasbeni ustvarjalci sedanjosti in preteklosti« spreman ili v oddajo »Naii amaterji se vam predstavljajo«. V tej
cije ZZB k nadaljnjemu uspešnejšemu delu.
Posebej moramo omeniti napore občinskih skupščin in drugih organov za hitrejše urejanje stanovanjskih    vprašanj, socialnih
. problemov nekaterih borcev, zlasti oddaji se bodo lahko predstavili kmPtov _ borcev
vsi ansambli, zbori, solisti, pesni
Tudi letos, pred koncem šol- v sodelovanju z občinskim odbo-skega leta, je zavod pripravil vse iom ZB skušal načrtno reševati, potrebno za nemoteno tlelo. Izdal Pohvalna je tudi poteza Kluba Veliko je bilo opravljenega, toda - borcev je še 1008. S sprejetjem Razumevanje in sode ovan je z ^ ^ pu,bl,ikaciJ0( v kalcri kranjskih študentov. On še vedno Je vrsta problemov, kl odloka o olajšavi davkov iz oseb- organizacijarni ZZB NOV je že jih bo treba hitreje reševati. Ne- nega dohodka od kmetijstva (v do sedaj in bo prav gotovo tudi dvomno bodo sklepi in zaključki nekaterih občinah) je bil naprav- po II. skupščini ZZB NOV SIovc-skupščine zveze združenj borcev ljon velik korak naprej. Med prvi- nije želo zaželjene uspehe. To pa NOV Slovenije razjasnili nekate- mi jc ta odlok sprejela kranjska ni samo nujno, temveč je to naša ra stališča hi napotili organiza- občina. skupna dolžnost.
Na vsakem koraku se odražajo DRAGO KASTELIC
ki, recitatorjj in drugi ustvarjalci
—   amaterji. Po uvedli tudi novo oddajo »Pogovor s poslušalci«. Med drugim so se
V kranjski občini, je za letos t  bodo PlaniranTilh      'borce NOV kar 36 stanovanj. V te namene bo občina prispeva1 a lastnih sredstev preko 144 milijonov dinarjev. Na Jesc-
tudi dogovorili, da med poslu-       , '__„__. ?"
kui £jLu,„ ___,™L«™, mcail stanovanjski problem borcev ni tako kričeč. Predvidevajo letos dograditi pet  stanovanj v
šalci izvedejo anketo o programu. SE EN GRADBENI ŽERJAV
Kot smo že poročali, na mestu
skupni vrednosti 21 milijonov dinarjev.   V   Radovljici planirajo
Zavod za zaposlovanje nam pri tem pomaga. Mladi bi se ga morali bolj pogosto posluževati.
J02E KOSNJEK
nekdanjega skladišča žice prede- zgraditev 15 stanovanj  in bodo
lovalnih obratov grade nov obrat porabili 70 milijonov dinarjev, v
za razširitev žičarne. Novo skla- Tržiču je za 20 stanovanj plani-
di-šče so uredili na bivšem Mar- ranih 70 milijonov dinarjev in v
čičevem vrtu. Da bodo gradbena Skofji Loki 4 stanovanja za 20 mi-
dcla  hitro napredovala,  jc SGP lijonov dinarjev.
Gradiš   postavilo  visok   rumeno Najvišja priznavalnina se ie v
obarvan   gradbeni   žerjav,  ki  je občini Kranj povzpela do 30.000
viden daleč naokrog. dinarjev. Odpravljena pa je bila
I
Odgovor na članek »Distributerji na zatožni
klopi« ali
Kdo bo sedel na zatožno klop?
Članek »Distributerji na zatožni klopi«, ki J«! bil objavljen v Glasu,
20. marca 1965, in ga jc podpisal Jože Pogačnik, Je za naše podjetje skrajno žaljiv. Razen tega pa je v nJem tudi toliko Izmišljotin in netočnosti, da pri najboljši volji ne moremo mirno mimo njega, čeprav takoj v začetku izrecno poudarjamo, da smo vedno pripravljeni upoštevati kritiko, če Je objektivna ln utemeljena.
Piščeva trditev, da je naše pod- kodtnevnega obiska. Pri takšnem jetje posredni krivec, da v Kra- načinu menjavanja filmov pa je nju še niso mogli predvajata več nemogoče vnaprej vedeti, kdaj bo novih filmov, je iz trte izvita. Za- mogoče posamezen fi*m vzeti iz dostuje, da se le bežno ozremo sporeda in je zato vedno treba nazaj na filmski spored kranjske- imeti v rezervi pripravljen nov ga kinematografskega podjetja v film.
zađpjjfc mesecih in dobili bomo Popolnoma izmišljena je tudi najlepši dokaz za kakšno izmislio- trditev, da Kranj ne more pred-tino gre. V Kranju so namreč ki- vajati filma NAJDALJŠI DAN nematografi v tem času predva- zato, ker leži v skladišču v Ljub-jali skoraj izključno same takšne 'Jani. Naše podjetje kopije tega filme iz letošnje zaloge, ki jih filma doslej niti videlo še mi. Z ljubljanski kinematografi doslej distributerjem imamo sklenjeno še niso ali pa so jih prikazovali pogodbo šele za 15. april in tega za Kranjem. Naj navedemo samo dne bomo film tudi sprejeli, nekatere komercialno najbolj po- Medtem pa ga najbrže predvajajo membne: ZMAGOVALCI, GROF drugod. Zato nikakor ne gre za MONTE CRISTO, OTROKA KA- prodajo pod pultom — za razne PITANA GRANTA, PET OSTRI- »gospe« najboljše blago, kot trdi ZENK, ŽIVLJENJE ZA RUTH, pisec. Vse to bomo lahko doRa-MARILYN MONROE in še vrsto zali pred vsakim sodiiščem! Ce bi drugih, Ce bi mi res tako zavirali se pisec članka spoznal na film-Kranj, kot trdi pisec, potom teh sko komercialo in na sistem ter-fen šc vrsto drugih filmov najbrže miniranja in dostavljanja filmov, v Kranju le ne hi mogli predvajati najbrže ne bi pisal takih stvari, pred Ljubljano?! Popolnoma izmišljena je tudi
Kar zadeva oba konkretno na- n.iegova trditev, da smo svoja izvedena filma PTICI in NAJDALJ- vajanja utemeljevali s tem, da jc SI DAN pa tole: ker ic distributer Kranj nekakšno ljubljansko pred-dobil kopije filma Ptiči prej kot mestje. Kje je pisec pobral to je bilo prvotno predvideno, se je raco, nam ni jasno. Ce je že na položaj nekoliko spremenil. Kot vsej zadevi kaj predmestnega, povedno so tudi tokrat film najprej tem .ie to izključno samo njcaov . ponudili tam, ker je takšna do skrajnosti žaljivi članek. Tr-praksa že ustaljena. Povsod po ditve, da smo podobni organizi-
svetu namreč distributerji iz ko- rarn skupini gangster j ev, da vna- bila aktualna gospodarska problc- koristijo za razpravo o osnovnih
so izbo razpored vseh prostih mest, vedli anketo o željah zaposlitve število štipendij, katere bodo in zbrali podatke o vseh študen-letos dali na razpolago, vse šole, tih kranjske občine in jih posre-na katere se mladinci lahko vkl;u- cioval; Zavodu, čuje jo, zraven pa tudi vse žoljc Mladi sc odločujemo in izbira-mladiih, ki so jih izrazili v anke- mo. Želimo izbrati najboljše, naj-talTpo posameznih šolah. Pri tem lepše. Mnogokrat pa se zmotimo, delu jim pomagajo tudi sami de- a tega si ne želimo. Posebno pri lovni kolektivi. poklio'h.
Velika ugodnost je letos tudi ^^R^ nam Pr*J^ J?5?***?" olajšava za fante z nepopolno osemletko. S 7. razredom se lahko vključijo v vsak poklic, razen v poklice kot so fiinomehan'k, električar in avtomehanik, poštna služba in trgovski poklic. Ta olajšava bo mnogim dala možnost vključenja v tisti poklic, za katerega so sposobni, pa nimajo dovoljno izobrazbo.
Večjo skrb pa bo zavod za zaposlovanje delavcev posvetil obiskom borcev z ozirom na to, da mnog] ne živ' io v socialno zadovoljivih pogojih, da jih to ovira kateri si vsako leto pridobi šofer-pri šolanju, da jim zdravje tega ski izpit po nekaj sto kandidatov, ne dopušča itd. Občinska skup- Važne so tudi društvene servisne šoina je od krajevnih organizaeM delavnice, ki nudijo usluge čla-ZB dobila seznam teh otrok in nom in tudi drugim. Spričo vse občina je le-tc posredovala zavo- večjega števila motornih vozil so du za zaposlovnnje delavcev. To te usluge vedno bolj iskane. Poje vsekakor nujno, saj je ta pro- rast motornih vozil v jesenilki blem dokaj pereč in ga je treba občini najlepše dokazujejo števil-čimprej urediti. Posebno še, kjer ke, da je prišlo leta 1958 eno mo-so ti otrooi tudi iz okolice in se torno vozilo na 140 prebivalcev, iih podjetja branijo vzeti v sluiž- medtem ko je imel lani motorno plačevati vozilo ze vsnk 38. prebivalec. Ta porast terja iz leta v loto večjo
»Krvnem davku« na cestah
V soboto zvečer je bila v Delavskem domu na Jesenicah letna konferenca AMD Jesenice. V okviru  društva   je avtomoto šola, v
bo,   ker   jim morajo vožnjo, preskrbeti stanovanje itd. Ta problem pa bo sedaj Zavod
Proslava najmlajših
skrb za vzgojo koristnikov cest in voznikov motornih vozil. Zato je dejavnost AMD iz leta v leto }x»membnejša.
V razpravi so tudi govorih o novem zakonu za varnost prometa na cesti ln predvsem poudarjali važnost vljudnosti šoPorjev do sovoznikov in drugih koristnikov cest. Ker naše ceste niso grajene za promet, ki se na njih že odvija in br/'no, ki jo dopuščajo moderno grajene ceste, bo cestni krvni davek v največji meri od-viisci od previdnosti voznikov motornih Vozil in njihovega od-organizaciji dela, o gospodarskem nosa do ostalih koristnikov cest.
Za sposobnost delovodij
V jeseniški železarni so pripravili vse potrebno za seminar vseh delovodij in obratovodij, ki bo v sredo in četrtek prihodnji teden. Na seminarju bodo udeležence seznanili z zgodovino železarstva, o
x V ponedeljek, 19. apr., je bila v otroškem vrtcu Tatjane Odrove v Kranju slovesnost v počastitev padle partizanke, čigar ime nosi
in finančnem poslovanju podjetja, o tržišču, o delitvi dohodka, o samoupravljanju itd. Kot predava-
P.U.
ta otroška varstvena ustanova. Cicibani so lepo počastili 20-obletnlco teljl bodo nastopali vodilni ljudje
ŽELEZARJI V MARCU
njene smrti. Izvedli so zares dopadljiv program. Peli so partizanske pesmi, rezitirali in pred spominsko ploščo, ki je vzidana v stavbi vrtca, prižgali svečke.
Slovesnost) so prisostvovali tudi perdstavniki občinskega odbora združenj borcev NOV in 75-lctna mati padle partizanke Tatjane ter nekateri svojci. Zlasti mama padle, je bila nad izvajanjem cicibanov ginjena. — D. K.
iz železarne in občine. Seminar so organizirali zato, da bi delovodje ln vodilno tehnično osobje čimbolj seznanili z vsemi problemi, s katerimi se nenehno srečujejo in spopadajo na teh odgovornih delovnih mestih.
Sindikalne organizacije ob današnjih gospodarskih težavah
Na vrsti so kole
privajalo do zastojev v preskrbi, in da sj hkrati prepreči nenormalno stanje v razmerju med grosistič-
mercialnih kot tudi šc zaradi ne- Samo korupcijo, da nam bodo matika. Na predlog vodstva ob-katerih drugih razlogov nove pognale angelske peruti, so tako filme najprej ponudijo večjim skrajno grobe in nesramne, da ne mestom in Šele nato manjšim. Ne bi bile umestne niti v primeru, Ce vidimo prav nobenega razloga, W bilo vse tisto res, kar trdi zakaj naj bi bilo pri nos drugače. Pisec- Ce je že pisec s svojim pi-Mi smo ponudbo sprejeli in smo samjem pokazal skrajno neodgo-film rezervirali od konca februar- vornost, nepremišljenost in nezre-ja do konca marca. Res je film pa nam je po drugi strani
nekaj časa ležal pri nas neizko- Pr*v tako nerazumljivo, kako je
riščen. Toda ne zalo, da ga ne bi moglo dati uredništvo v svojem pin, hkrati pa prouče problem at i-mogel predvajati Kranj, temveč nstu prostor za takšne žaljivke. ko proizvodnje, cen, izvoza in dru-izključno zato, ker mi filme na KINEMATOGRAFSKO     ga gospodarska vprašanja. Tudi
sporedu menjamo na podlagi vsa- PODJETJE LJUBLJANA predvolilna zborovanja pred vo-
Kako doseči večjo storilnost?
V petek, 16. aprila, Je bil v Radovljici razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta. To jc prvo širše srečanje sindikalnih voditeljev, odkar so podružnice izvolile nova vodstva. Zato so sodelovali v razpravah večinoma nov} člani, predvsem predsedniki in tajniki po- nimi iirt prodajnimi cenami družnic. Predsednik občinskega sindikal-
Glavna težina na plenumu je litvami v delavske svete naj iz- r»ega sveta Jože Vidic je na plenumu obširno govoril o konkretpih težavah gospodarstva v komuni. Poudaril jc, da bo potrebno spodbuditi vse kolektive in njihove strokovne ljudi k intenzivnemu y,Ia™,Ji^.^.^m:U,U,.S,?..!C TT <lefu in proučevanju razmer zno-
t raj delovne organizacije, kakor tudi med sorodnimi podjetji. V svojem poročilu jc predlagal tudi nekatere ukrepe, med njimi, da bi ob racionalnem ravnanju s proračunskimi sredstvi lahko marsikaj prihranili tako, da bi zmanj-
Železarna Jesenice je v mescu marcu presegla operativni načrt za 6,3 odstotka. Največji uspeh so pokazale valjarne, kjer so presegli mesečni plan prav vsi obrati in znaša skupni dosežek plana 108,7 odstotkov. S 105,7 odstotki so dosegli mesečni načrt predelovalni obrati. V kalilnicah pa so dosegli mesečni plan 104,5 odstotno. Poleg operativnega plana skupne proizvodnje so jeseniški železarji v marcu presegli plan blagovne proizvodnje za 153 odstotka in finančni plan, medtem ko plana izvoza niso dosegli. Tokrat iz objektivnih razlogov nista mogla izpolniti načrta le plavž in elektrodni oddelek, kar je dokaz velike delovne discipline.
činskega sveta so na plenumu sprejeli sklep, naj v vseh delovnih organizacijah skličcjo izredna zasedanja delavskih svetov s sodelovanjem sindikatov in drugimi organizacijami. Namen teh srečanj naj bi bil, da se v slehernem podjetju dobro pogovorijo o navedenih gospodarskih ukrc-
(P. C.) Ob bivšem košarkaškem Igrišču v Kranju gradijo novo mlečno restavracijo. Dolgo se niso mogli odločiti med mlečno restavracijo in bifejem, a kaže, da bo potreba le zmagala nad komercialnostjo. V stavbi bodo še pro«»ori za predpakiranje mesa in mesnica, a v posebnem delu bo urejena samopostrežna trgovina
težavah delovnih organizacij, to je kako povečati proizvodnjo in tako doseči večjo storilnost.
V radovljiški litične organizacije in delovni ko lektivi z vso resnostjo lotili proučevanja gospodarske problema--tike. Nedavno tega je stanje gospodarstva v občini in v širši skupnosti obravnaval klub gospodarstvenikov,  odtod  pa prehaja
obravnava preko sindikalnih po- šali obseg dela nekaterih služb v družnic v delovne kolektive. Za te- državni upravi in v političnih in meljitejšo proučitev vseh vprašanj družbenih organizacijah, bodo prirediili tudi posebne dvo- Za dnr>hane sk]žbc bo Se nada-dnevne m večdnevne seminarje. Na jje potrebno zbirati dodatna na-vseh teh srečanjih ugotavljajo, da menska sredstva, ker bi le v tem bodo spričo nastalega zagatnega pri,mem omogočili nemoteno de-gospodarskega položaja potrebna i0 po progranvh. Plenum pa sc je še večja budnost ter obveščenost ponovno zavzel za povečanje ude-vseh subjektivnih sil v delovnih Icžbe občine v proračunski delitvi, organizacijah. To ni zgolj naloga Občinska skupščina naj bi Imela uprave podjetij ter strokovnih v prihodnje važnejšo besedo pri služb, marveč je potrebno obrav- usmerjanju ter vsklajevanju vseh navati stanje čim širše v samo- gospodarskih dejavnosti na nje-upravnih organih. Le z dobro ob- nem območju, veščenimii ljudmi, ki se zavedajo v splošnem jc plenum opozoril bistva problema, bo moč po- ma aktualna gospodarska vpraša-stopoma odstranjevati nastale te- nja in hkrati nakazal tudi proble-žave. Obenem pa bo po novih go- me, ki naj se z njimi spoprime-spodarskih ukrepih in ustavitvi jo v sleherni delovni organizaciji, nadaljnjega naraščanja cen še po- Pri tem naj opravijo svoje naloge sebej potrebno ustvariti boljše sindikalne podružnice skupaj z stike med proizvajalci in posred- organi samoupravljanja in z de-niki potresnega blaga, da ne bo lovnimi kolektivi v celoti. — J. B.
Jesenice po 30 letih
Največja razgibanost ob sedanjih pripravah na razne proslave in prireditve Je vsekakor občutiti na Jesenicah. Poleg priprav na L maj ln 20. letnico osvoboditve sc jeseniški železarji pripravljajo na dostojno proslavljanje zgodovinske velike stavke, ki je bila tam 1935. leta ob izredni solidarnosti Jeseniškega proletarjata ter po mnogih spopadih s policijo in žandarmarijo kronana z uspehi.
Prireditve ob tej pomembni 30. letnici bodo zelo obsežne ln tudi kvalitetne skozi daljši čas Osrednja 'prireditev pa bo vsekakor gledališka predstava na športnem igrišču pod Mežakljo 24. julija in veliko zborovanje naslednji dan, to je 23. Julija Na zborovanju je predviden skupni pevski zbor s približno 200 člani. Kot glavnega govornika so povnbill člana IK CK ZKS tovariša Franca Leskoška-Luko, ki je tudi pred 30 leti vodil veliki razredni boj jese niskih železarjev.
SREDA, 21. aprfta 190
Prodam 4 mesece stare jarčke. Bidovec, Sr. vas 7, Golnik 1730
Prodam 30 m hrastovih in smrekovih  suhih  drv.  Sp. Brmiki 33
1778
Ugodno in poceni prodam novo klavirsko harmoniko. Sp. Bitnje 11 2abn.ic;i 1779
Prodani 1000 kg rope. Cebašck, Podreča 54, Smlednik 1780
Prodam cnovprež-ni gumivoz. Naslov v oglasnem oddelku 1781
Prodam brzoparilni kotel, 80-1 i-trski, kuhalnik na dve plošči in pekač, steklen, vse zelo dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 1782
Prodam dobro ohranjen moped. Naslov v oglasnem oddelku. 1783
Prodam bukov parket. Marjan Omerz, Hrastje 70, Kranj 1784
Prodam dobro ohranjeno žensko kolo. Kclc, c.JLA 1, Kranj
1785
Novi zabavni mesečnik
lahko kupite pri vseh prodajalcih časopisov
Gostinsko podjetje
Dom na Jezerskem
oddaj- sobe za razne seminarje, konference in druge aran-žmaje. Vas postreže z domačimi spccialitctaml. V okolici Doma prijetni izleti. Cena pen-aiona od 1900 do 2200 din. Za Informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko.
Prodam enostanovanjsko hišo v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku 1786
Prodam suhe hrastove plohe in
deske, ter 15 m suhih hrastovih drv. Trata 20, Skofja Loka 1787
Prodam kombiniran otroški voziček, skoraj nov, po ugodni coni in 12 m plošč za tla (tera gume). Britof 19, Kranj 1788
Prodam plemenskega bika, 1 leto starega. Stirn, Kranj, Jezerska 91
1789
Prodam prašiča za zakol. Sp.
Brn*kl 67, Cerklje 1790 Prodam motorno kolo galeb v voznem  stanju. Naslov v oglasnom oddelku 1791 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila, in prašiče, po 60 kg težke. Seničoo 19, Križe 1792 Prodam globok otroški voziček. Rozman,   St. Rozmana   1, Kranj
1793
Prodam 2000 kg pese. Podbrez-jc 18, Duplje 1794
Ugodno prodam fiat 600. Kranj, Ljubljanska 14 1795
Prodam slamoreznico s puhal* nikom in verigi v dobrom stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1796
Prodam kravo, ki bo konec maja teletila. Trboje 49, Smlednik
1797
Prodam prašičke, 6 tednov stare.
Strahinj 18, Naklo 1793 Prodam tellco, 6 mesecev brejo. Franc Medved, Moše 18, Smlednik
1790
Prodam globok otroški voziček.
Anton Urokar, Gosposvetska I9. Kranj 1800
Prodam slamo, seno in otavo. Posavc 12, Podnart 1801
Prodam dobro ohranjen fiat 1200 Po ugodni ceni. Pust al 52, Skofja Loka        ' 1802
Prodam jedilno mizo za 6 oseb s 'štirimi tapeci ranimi stoli in
Restavracija PARK Kranj
zaposli kvalificirano in pol-kvalilicirano
kuharico toča j ko
skladiščnega delavca
in sezonsko
prodajalko sladoleda
delovno mizo. Stemberger, Kranj, Begunjska 4 1803
Fiat 600 letnik 1960 tudi na ček prodam. Ponudbe pod malo rabljen 1804
Prodam betonske strešnike. Kličite telefon Ljubljana 313-891 med 6. in 8. uro 1819
Dobro ohranjeno obleko (usnjeno), škornje, čelado in očala za večjo postavo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1820
Opel caravan dostavni 1962 poceni naprodaj. Informacije: Pau-lus, šk. Loka, Partizanska c. 1821
Prodam slamo. Pavla Zirovnik, VokJo 21, Šenčur 1822
Kupim kopalnico s kombiniranim gretjem, lahko tudi malo rabljeno. Šmartno 11, Cerklje 1805
Kupim kovaško nakovalo in električni ročni vrtalni stroj Iskra. Perko, kovač, Poljane nad Skofjo Loko 1806
Kupim šrotar na motorni pogon. Begunje 105 1807
Kupim otroško posteljico. Ivana Osterman, ena Klanec 19, Kranj
1808
Poučujem nemščino in angleščino. Oddati ponudbe pod Študentka germanistike 1594
Dvodelne kopalke po meri in najnovejših vzorcih izdelujemo v Kranju, Titov trg 24 1636
Rabim upokojenega dobrega zidarja za popravilo hišice. Ponudbe poslati pod »Pri Bledu« 1767
Naprošam osebo, ki je videla, kaiko se je mopedi« t zaletel v mojo kosilnico na Mlaki, naj sporoči svoj naslov. Peter Sajovic, Mlaka 21 .Kranj 1809
Iščem večje posojilo, dam 20% obresti za dobo 6 mesecev. Garancija enonadstropna hiša. Ponudbe poslati pod Garancija 1810
Kdor mi nudi družinsko stanovanje s pogodbo, mu dam cement in železo za zgradbo. Ponudbe poslati pod Dogovor 1811
Iščem fanta, ki je navajen kmečkega dela na mali kmetiji. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1812
Izgubil sem v soboto zvečer moško uro od kina Center do avtobusne postaje. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na oglasni oddelek 1813
Sprejmem dva mizarska pomočnika. Tine Jarc, Smledniška 62, Kranj 1814
Našel sem moško zapestno uro
v Puštalu — šk. Loka. Dobi se Puštaj 84 1815
Našel sem čevlje Planika v mreži. Likozar, Zupančič* ^a 39, Kranj 1816
500.000 din posojila nudim, ali večjo nagrado tistemu, ki mi preskrbi sobo. Ponudbe poslati pod Kranj — okolica 1817
Zaradi selitve ugodno prodam pohištvo za dnevno sobo (orehov furnir) in kuhinjo. Ogled popoldan. Jezerska c. 36, Kranj 1818
V KRANJU
Solata 400 din, radič 250 do 300 din, špinača 350 do 400 dni, jabolka 190 do 220 din, suhe slive 300 din, krompir 45 do 50 din, korenček 80 do 90 din, rdeča pesa 70 do 80 din, pctcrsdj 150 din, med 700, orehova jedrca 1500 do 1600 din, surovo maslo 1200 do 1.300 din, skuta 260 do 280 din, kisla smetana 800 din, suha šunka 1100 din, suha slanina 800 din. zaklana penil 11 Kun 1000 din za kg; ajdova moka 190 do 220 din, koruzna moki '20 do }')') dni, proso
90 do 100 dira, kaša 200 do 220 din, ješprenj 160 do 180 din, pšenica 70 do 75 din, koruza 70 do 75 din, za liter; motovileč 70 do 80 din, regrat 70 do 80 din za merico; jajca 38 do 40 din za komad.
OBVESTILO
Društvo rejcev malih živali Jesenice obvešča javnost, da se dobijo   ENODNEVNI PIŠČANCI
od 21. aprila (sreda) in 24. aprila (sobota) in nadalje vsako sredo in vsako soboto. Treba pa jih je prej rezervirati v Društveni valilnici Jesenice. Na razpolago bo več pasem za nesnost in za meso. Cena enodnevnega piščanca je 120 dinarjev. Na razpolago bo tudi krma za piščance.
Člane društva pa še posebej obveščamo, da bomo nadaljevali občni zbor 24. aprila ob 18. uri v društvenih, prostorih,
ZADNJA PRILOŽNOST PLESNE VAJE v delavskem domu vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. Sc sc lahko naučite, plesati pred počitnicami na morju. Vpisovanje ob istih dnevih od 18.30 do 19.30 — vhod 4.
V KRANJU
Poročili so se: Ivam TTrast, trg.
pomočnik in Ana Cugeij, kuharica; Viiiicenc Tavčar, kmetijski tehnik in Boža Kolar, delavka; Bajram Kuraš, delvec in Zofija
Prejšnjo nedeljo sem se odločil za kino v Stražkšču. Naslov »Cez planine divjega zapada« je bil zame silno privlačen. Toda zgrni bc so se na platmi tako »divje« vrstile, da nisem razumel ničesar. Morali smo tudi čakati, da so film baje vozlali in urejali, kajti bil je zolo zelo izrabljen. Gledalci pa so se jezili, mladi so žvižgali... Jaz pa sc nisem jezil. Ce sem se- že odločil za nekaj »divjega« pa naj bo. Ce drugega nisem razumel, som pa vendar razumel napis SVRŠETAK, ki smo ga bili vsi zelo veseli.
V stalno delovno razmerje sprejmemo takoj 2 INŠTRUKTORJA — ŠOFERJA C kat. Avtomoto društvo Kranj
Zahvala
Ob žalostni in prerani izgubi naše nepozabne mame
KATARINE PLATIŠA
Kršinarjeve mame iz Loga
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so pomagali in jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bračkovi iz Škofje Loke za njeno požrtvovalnost in prizadevno večletno zdravljenje, č. duhovščini, posebej pa gospodu dekanu Golobu za ganljive poslovilne besede. Se enkrat iskrena hvala vsem! Log, dne 21. aprila 1965
Družina Platiša
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobota 30 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
Kukič, invalidska upokojenka; Rudolf Ratkovič, delavec m Ljubica Vukotič, delavka; Miroslav Vakaricić, sliki »pleskar in Gabrijela Džukič, delavka.
Umrli so: Ana Ajdovec, upokojenka, stara 49 let; Ivana Kenn, upokojenka, stara 82 let; Anton Konc, posestnik star 52 let; Marija Bos, gospodinja, stara 51 let.
Rodile so: Angela Benedičič — deklico, Marija Boncelj — dečka, Pavla Rozman — dečka, Silvestra Slunjski — deklico, Helena Sire
— deklico, Katarima Pešti — deklico, Jožefa Tcrglav — deklico, Doroteja Stenovec — deklico, Ana Novak — dečka, Sonja Poroma — dečka, Vida Poljanšck — deklico, Antonija Vrtač — dečka, Antonija VVeitchauser — deklico, Kristina Gartncr — deklico, Marija Jenko — deklico, Marija Krajnik — deklico, Marija Mar-kič — deklico, Pavla Volčjak — dečka, Ana Dolinar — dečka, Magdalena   Znidaršič   — dečka.
Angela NedoUce — deklico, Frančiška Gorjanc — deklico, Angela Simonlšek — deklico, Katarina Kokalj — dečka, Ivana Ribnikar
— deklico, Ivana Lazar — dečka, Marija Klemcnčič — deklico, Jo-zela Ratnik — dečka, Ivana P-c-mic — deklico, Zora Sncdic — dečka, Pavla Hojkar — deklico.
Pomlad ljudje različno občutimo in spremljamo. Zlasti v naravi. Veselimo sc prvih zvončkov, podhska, prvih ozelenelih bukev itd. Ob cesti iz Kranja proti Šenčurju pa je pomlad zadihala povsem drugače. Kar zdaleč sem videl po zeleni ravnini polno belega in se že veselil, da bom ženi doma poklonil šop narcis. Pa sem bil razočaran! Sam umazan papir! Tam blizu odlagajo smeti in pomladanski veter se z njimi brezbrižno igra. Ljudje se jezijo, češ da je to nesnaga, da je treba to preprečiti. Toda na prvi pogled je silno lepo. Vsaj zdaleč, s Krvavca.
Na Bledu veliko govorijo o nekem novem domu — o bivšem hotelu Pet.ran. Planirali, raziskovali in napovedali so, da ga bodo porušili in odstranili p redno bi samoiniciativno prišel do tega. Pa menda ne bo nič. Vscljujcjo se nove družine, dom postaja zatočišče brezdomcev in mnogi sc bojijo, kdaj bo prišlo do nesreče. Seveda iz previdnosti me ne izvabijo tjakaj.
Zato sem raje napravil sprehod po Bledu. Čestital sem ljudem v nekaterih krajih, da so se vse doslej obvarovali vseh smet ari n i,n podobno, kar je drugod hudo razširjeno. Ob Rečiški in Zupančičevi cesti, na robu Više, za Picov-co, povsod lahko svobodno odmetavajo smeti in jim nihče ne reče žal besede. Celo v oba potoka na Rečici jc to dovoljeno in se v to nobena oblast ne spotika. Zlata svoboda!
Lopo Vas pozdravlja
Vaš BODICAR
(J. J.) Te dni so se na Gorenjskem pojavili že prvi tujci. Kljub temu, da sedaj še ne prihajajo organiziranj skupine, nastaja v nekaterih naših menjalnicah že takoimenovani »naval«. Zato bodo morali v poletnem času zaposliti na teh mestih več uslužbencev, da bodo vse to delo zmogli. Naša slika prikazuje menjalnice na Podkorenskem sedlu v neposredni bližini državne meje.
C l AS v vsako hišo
»♦v
Žal, žive, resnične Lconore nikoli ni bilo in je živela samo
v Gretim fantaziji. (Grete ni bila Gretchen iz Fausta. Bila je Faust sam, je za trenutek pomcslil Franc.) Morala jc najti drugačen način, da bi jo oživela in napravila resnično ali vsaj prepričevalno, da obstoja. Tako je prišla na idejo pisem in njihovo prepričevalnost najprej preizkusila na Markerju. Pokazala mu je pismo, ki ga je napisala z drugačno pisavo (vadila je dneve in dneve, da bi ne mogel nihče zaslutiti, da je Lconorin rokopis njen rokopis) in ga naslovila nase. Pokazala mu ga je kot veliko odkritje, ki ga je Odkrila o nepoštenem Pressierju. Rekla mu je, da se je sama sestala Z njo- in mu povedala, kje se je zakonita Presslerjeva žena nastanila. Ker Marker Lconore Pressier-Ferroni jeve ni našel v hotelu, kjer naj bi po Gretinih trditvah začasno stanovala, se je razsrdil in ji zagrozil, da jo bo ubil, če ga bo še naprej vlekla za nos in si izmišljala take in podobne zgodbe. Da bi ga pomirila, je očetu ukradla vsa svoja pisma, ki jih je odkupil od njega, obenem pa Markerju obljubila, da sc bo najkasneje do binkošti znebila Zaročenca.
Tako je prišlo do pisma Lconore Presslcr, rojene Fcrroni, ki ga je naslovila na inženirja, in do pisem, ki jih jc kot Leonore Pressier-Ferroni naslovila nase. Potem je vadila Presslerjev rokopis, dokler ga ni obvladala. V pravni rubriki nekega časopisa je pod izmišljenim imen >m pismeno vprašala, kako sc napravi oporoka za primer, če zaročenec nenadoma umre, in kako mora biti sestavljena, da zaročenka podeduje za njim vse njegovo premoženje, štirinajst dni pred usodnim dnem jc zagledala odgovor med drugimi pravnimi nasveti. Prepisala ga je s ponarejeno Kurtovo pisavo,
V naslednjih dneh si je priskrbela ciankalij, revolver in sc s ponarejeno oporoko in Kurtovim poslednjim pismom odpravila v Chem-
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA   MIHA KLINAR; MESTA, CESTE IN RAZCESTJA
nitz. Predlagala je Kurtu, da bi kaj popila in ga prosila, naj bi zavrtel gramofon. Rada bi slišala kako koračnico. Ko se je Kurt ukvarjal z gramofonom, je naglo primešala v njegov jajčni konjak ciankalij. Potem mu je nazdravila. Videla je, kako ga je v dušku izpil, pomlaskal z. jezikom, kakor da je šele sedaj začutil tuj priokus, a ga ni mogel dognati, ker ga je že začelo dušiti. Razprl je oči in se sruši! na divan. Da bi ne gledala v njegov začudeni oste-klencli pogled, mu jc oči pokrila z njegovim robcem, nato pa s svojim robcem zgrabila revolver in mu porinila cev v usta. Ni se mogel braniti. Prožila je. Ni se zgrozila nad krvjo in smrtjo. Položila je na mizo še pismo Prcssler-Fcrronijevc in inženirjevo zaprto oporoko.
Bil je 14. maj 1907. Naslednje dni so pisali časopisi o Prcssler-jevem samomoru. Dediščina je bila njena. Toda Presslerjeva smrt je še bolj razrvala že tako razrvanega in bolnega očeta. Morali so ga odpeljati v Dresdcn, v bolnišnico, kjer so ugotovili neozdravljivega raka na jetrih.
štirinajst dni kasneje je sodni izvrševalec Presslerjcve oporoke vpričo občinskih odbornikov in podžupana v Brandu odprl kaseto s Presslorjevimi hranilnimi knjižicami in z gotovino v dvajsetmar-kovskih zlatnikih. Namesto sedmih knjižic jih je bilo samo šest. Namesto petindvajsetih zlatnikov v vrednosti 500 mark, jih je bilo samo za 200 mark. Manjkala jc knjižica s 4200 markami gotovine in izvrševalec oporoke je javil takoj banki, da bi razveljavila knjižico. Bilo je prepozno. Sporočili so, da je vloženi denar tc knjižice že dvignila neka dama. ,
Obvestili so policijo. Policija je domnevala, da mora biti storilec v Beierjevi hiši. Kljub temu, da je Grete uživala v javnosti velik ugled, ki ga je nesreča, ki je prizadela družino, še bolj povečala, so jo vseeno zaslišali in jo soočili z uslužbencem, ki je izplačal denar na inkriminirano knjižico.
Uslužbenec je rekel, da jo Grete dama, ki je dvignila denar. Bili so presenečni, ker ni tajila. Dvignila ga jc, je rekla, ker ji je teden prod samomorom tako naročil Kurt. Potrdila seveda nima, ker ga jc izročila pokojnemu zaročencu. Ve pa, da ji je rekel, da potrebuje ta denar, ker bi rad izplačal družinsko dediščino svoji teti, neki Schleglovi, ki je denar tudi prejela.
Zaslišali so Schleglovo. Ona o tem denarju ni ničesar vedela.
S svojo hčerjo je prisegla, da ga ni prejela.
Grete so pridržali v preiskovalnem zaporu. Njeno zadržanje je bilo mirno, tajgo da so nekateri p<i'!i->sii negodovah!, rakaj je ne izpuste, ker ji j,- nedolžnost zapisana na obrazu. Toda tak Je bil predpis. In kdo v Nemčiji bi si upal ki.sin predpisa.J l£a*o »o Se Greti opravičevali, naj potrpi, ker se morajo ravnati po predpisih, ki žal ne dovoljujejo drugače. Zato pa so vselej zamižali, kadar jo je prišla obiskal mati ali kdorkoli, šele čez nekaj mesecev so prišli na sled, da Grete izrablja pogoste obiske za mnoga pisma,-ki jih pogosteje naslavlja na nekega Markerja, trgovskega uradnika v Dresdenu. Postali so pozorni nanj. Ko so na pošti prestregli neko pismo, naslovljeno na Markerja, in ga prebrali, so komaj verjeli vsebini, Greta, je namreč nagovarjala Markerja, naj ubijeSchlegovo in njeno hčerko in mu celo svetovala, kako naj stori. Najlaže bo opravil z njima, če ju bo najprej omamil s strupom ali kakim narkotičnim sredstvom in ju potem ustrelil.
To je zadoščalo, da so začeli tajno nadzorovati tudi Markerja in njegova pisma. Pazili so na vsak njegov korak, da bi lahko pravočasno preprečili zločin.
Toda Markerju ni bilo do tega, da bi postal morilec in tako
zapravil svojo glavo. Grete je bila zato nad njim razočarana. Očitala mu jc, če je pozabil, kaj jc storila zanj. Osvobodila ga je Presslerja.
Ob tem pismu so začeli sumiti v Presslerjev samomor. Prijeli so Markerja. Priznal je, da jc teden pred Presslerjevo smrtjo prejel od Grete 4300 mark. Ni je vpraševal, kje jih je dobila. Niso mu verjeli in so ga zaprli. Previdno in samo mimogrede so ga pri zasliševanjih vpraševali o Greti Bcier, kakor da jih stvar ne zanima preveč. In Marker je poslal zaupljiv in jim izpovedal stvari, ki so jih komaj verjeli. Toda on jih je dokazal s pismi, ki mu jih je Grete pisala.
Kmalu potem so Greto Beier obtožili umora nad inženirjem Kurtom Presslerjem. Priznala je. Obsodili so jo na smrt pod giljotino. Dne 23. julija 1908 so jo javno usmrtili. Za javno usmrtitev je sodišče v Freiburgu prodajalo vstopnice, na katere so nekateri čakali že od prejšnjega popoldneva, samo da bi lahko videli, kako odleti na smrt obsojenemu človeku glava.
299
145. Konec leta 1869 je bilo konec Billovc službe vodnika v ameriški vojski. Pobit se je sprehajal po Forl McPhcrsonu in se spraševal: ,Kaj zdaj?' Ni imel službe ne upanja, da bi jo tako kmalu dobil. S prihranjenim denarjem je zgradil močno hišo iz lesenih brun pod trdnjavo. Tam je že stalo nekaj hiš In upal je, da se bo razvilo večje naselje; indijanskih napadov se ni bilo treba več bati. Ko je bila hiša vseljiva, je poklical k sebi svojo ženo Louiso in hčerko Arto. Z njima jc prišla tudi Biliova sestra Helena, s katero je do takrat živela njegova družina v Fort Leavenworthu.
146. Za triindvajsctletnega človeka je bila precejšnja odgovornost skrbeti zase in še za tri člane družine. Louisa je upala, da sc bo Bili slednjič vendarle ►►pomiril«, a on se je še vedno upiral njenim željam in prizadevanjem. Louisa je nasprotovala dirkam, ki so bile glavna zabava mož na meji. niso ji bili všeč mnogi Billovi prijatelji, meja sc ji jc zdela še vedno divja in surova. Bili je bil za svojo družino izredno skrben, tudi dostojen, toda med graničarji se je vedel kakor vsi drugi, Louisa se je trudila, da bi spremenil svoje navade, vendar neuspešno. Bila je obupana.
147. Nekega dne se je pojavil v trdnjavi majhen in po zu-nanjem videzu važen človek. Franku Northu, belemu poglavarju Indijancev, ki so sodelovali z belci, se je predstavil za polkovnika E. B. C. Judsona in nadaljeval: ►►Pisatelj sem in bolj znan pod imenom Ned Buntline. Gotovo ste že slišali o meni.« North še ni ničesar slišal o njem, a ni odgovoril. Gledal je moža majhne postave s številnimi odlikovanji in znaki tajnih združenj na prsih. ►►Doslej sem pisal največ o morju,« je nadaljeval možic, »toda sit sem oceana ln — kakor je videti — tudi moji bralci. Svet je zrel za novo vrsto junakov.«
Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Špo
Naš komentar
Doslej največji uspeh
Prvi polčas 28. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Ljubljani je zdaj zaključen. Dobili smo novega svetovnega prvaka — Kitajsko, kot smo tudi pričakovali. Azijci so še vedno najboljši igralci namiznega tenisa na svetu in Jim Evropejci še dolgo ne bodo kos.
Naša moška ekipa je s 4. mestom dosegla doslej svoj največji uspeh. V finalni del so prišli po trdih bojih z Zah. Nemci in igralci SZ. Največ pa je k temu uspehu Jugoslovanskega moštva prispeval Ištvan Korpa. Ostala dva naša repre-zentanta Vecko in Markovlč sta igrala slabše. Korpa jc bil za razliko od obeh v igri tudi bolj napadalen. K največjemu uspehu Jugoslovanskega namiznega tenisa pa je nedvomno prispevala tudi številna publika, kl se v teh dneh zelo šte-
vilno zbira v novi športni hali v Tivoliju in bodri naše igralce in igralke k čim boljšim dosežkom. Jugoslovanom je kar v treh srečanjih šlo v začetku zelo slabo, nato pa so predvsem zaradi odlične igre Korpe in pomoči gledalcev beležili lepo zmago.
Ženska vrsta je z 8. mestom dosegla tudi zelo solidno mesto Plrčeva in mladinka Ječ menic a sta z zmago nad Poljsko dosegli enega največjih uspehov ženskega namiznega tenisa pri nas.
Danes so se pričele borbe še za posamično prvenstvo sveta in, če bodo še v tem delu naši Igralci in igralke dosegle take rezultate, potem bo šel 28. SPENT v zgodovino kot najbolj uspeli za jugoslovanski namizni tenis, tako za ekipe, kot tudi posameznike.
J. Javornlk
Nad 100 tekmovalcev v Šk. Loki
, število nastopajočih na nedeljskem atletskem mitingu v škofji Loki je bilo več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk, kar je prav gotovo rekordna udeležba na tovrstnih prireditvah v Škofji Loki. Mitinga so se udeležili atleti iz Kranja, Železnikov in Škofje Loke. Prav zaradi številne udeležbe so bili domači organizatorji nekoliko v zadregi. To tekmovanje je namreč pokazalo pomanjkanje domačih atletskih sodnikov, saj je maloštevilni sodniški zbor le s težavo opravljal svoje delo.
REZULTATI: člani — 100 m: 1.
Galjot (Tr) 11,6, 2. Kurah (Tr) 11,8; 400 m: 1. Kleč (Tr) 53,1; 1000 m: 1. Kofler (Zel) 2:37,4, 2. Cvirn (Tr) 2:40,3; višina: 1. Žumcr (Tr) 155, daljina: 1. Kleč (Tr) 620 2. Vilfan (Tr) 593; krogla (7 kg): 1. Vidic (Tr) U,15, 2 Konc (Tr) 10,93; 4X100 m: 1. Tnglav C 46,1; mladinci: 100 m: 1.—2. F. Fister in Ferjan (oba Tr) 11,9, 12,0, 400 m: 1. Florjančič (Tr) 54, 5, 2. Pangerc (Tr) 55,2; 1000 m: 1. Hanžič (Tr) 2:38,9, 2. Šraj (Tr) 2.44,8; daljina: 1. Stroian (Tr) 565, 2. F. Fister (Tr) 563; višina: 1. Milek (Tr) 180,
2. F. Fister (Tr) 175; krogla (6 kg):
1. Vidic (Tr) 13,32, 2. F. Fister (Tr) 13,31; 4 X 100 m: I. Triglav SM 46,9, 2. Janez Peternelj (gim. šk. Loka) 51,0; pionirji — 60 m: 1. Sire (Tr) 8,1, 2.-3. Biček in Zupane (oba šk. L) 8,6; 400 m: 1. Zgajnar 66,6, 2. Zupane 66,9, 3. Kuhar (vsi Šk. L) 67,4; višina: 1. La-pajne 135, 2. Jeras (oba Šk. L) 130; daljina: 1. Mlakar 4,27, 2 Vraničar (oba šk. L) 4,13; krogla: 1. Kle-menčič (Tr) 10,32, 2. Mlakar (šk. L) 8,98; 4 X 60 m: 1. Triglav P 34,5,
2. Mladi rod (osn. šola šk. Loka) 36,3; mladinke — 100 m: 1. Moho rič (Tr) 13,4, 2. Berčič (Tr) 13,7; 400 m: 1. Bernik (Tr) 67,1, 2. Prevodnik (JP) 71,5; višina: 1. Šilrci (JP) 1,35, 2.-3. Mohorič (Tr) in Franko (Tr) 125, daljina: 1. Berčič (Tr) 470 2 Ošina (Tr) 427; krogla (4 kg): 1. Mežek (Tr) 8.90, 2. Giacomelli (Tr) 7,78; krog^ (3 kg): 1. Štiglic (Sk. L) 10,96, ? Rešetk (Šk. L) 10,87; 4 X 100 m: Janez Peternelj 54,9; pionirke — 60 m: 1. Fojkar 9,1, 2. Tavčar (o >c Šk. L) 9,5; 400 m: Cclcc 71,6; 2. Bohorič 72,1; daljina: 1. Ničok 4j0%, 2. 2. Mladi rod 38,4.     M. Kuralt
Končan je prvi del 28. SPENT-a
JUGOSLAVIJA
četrta in osma
Kitajska svetovni prvak med moškimi in ženskami
LJubljana, 20. aprila — Pozno sinoči Je bil v novi športni hali v 7. ANGLIJA, 8. SZ, 9. MAD2AR-Ljubljani končan prvi del letošnjega svetovnega prvenstva v namlz- SKA, 10. ZR NEMČIJA itd. nem tenisu, in sicer ekipno tekmovanje. Moška in ženska reprezen- Med ženskimi ekipami je uspelo tanca Kitajske sta pobrali zlati kolajni, medtem ko sta bili obe po osmih letih dominacije Japonk naši vrsti tudi zelo dobri. Moški so zasedli odlično četrto mesto, Kitajski osvojiti naslov svetovne-ženska ekipa pa je bila osma. 8a prvaka. Japonike so v zadnjih
letih kar štirikrat zapored osvo-Ponovila sta se v Ljubljani Pe- ji]e ta najvišji naslov na svetu.
......................~ ~ .............~»  king in Praga. Kitajska je gladko Čeprav Jueoslovanke niso osvo-
zmagala.  V  finalu   je  odpravila j;i,c p,ro(j CSSR niti točke, mora->■ svojo sosedo Japonsko s 5:2. Se- mo pirčevl in Ječ menici čestitati
' \erna Koreja pa je v borbi za Za osmo mesto na svotu... Naj-
tretje mesto premagala našo re- boljša v naši ekipi je bila seveda prezentanco prav tako s 5:2. V Ljubljančanka Pirčeva. Prav gona ši vrsti je bil tudi tokrat naj- tovo pomeni ta uspeh za naš boljši Ištvan Korpa, ki je dvakrat tonski namizni tenis nadaljnjo zmagal, medtem ko Vecko in vzpodbudo za šc večji kvalitetni Markovič nista uspela osvojiti niti dvig.
ene točke. Končni vrstni red ženskih ekip:
Končni vrstni red moških re-     ]   KITAJSKA, 2. JAPONSKA, 3. CSSR, 8. JUGOSLAVIJA, 9. SZ, prezentanc: ANGLIJA, 4. ROMUNIJA, 5. MAD- 10. VZH. NEMČIJA itd.
1. KITAJSKA. 2. JAPONSKA. 3. 2ARSKA, 6. ZAH. NEMČIJA, 7. Jože Javornlk
SEVERNA KOREJA, 4. JUGOSLAVIJA, 5. CSSR, 6. ŠVEDSKA,
Ištvan Korpa
Šport
v kratkem
Gorenjska   nogometna liga
V organizaciji TVD Partizan Bled je bil v nedeljo na Pokljuki (Rudno polje) veleslalom za Pokal padlih borcev. Ob lepem vremenu in dobri organizaciji je na slrmir.an Viševiiika nastopilo 110 tekmovalcev. Člani in mladimi so tekmovati na 1700 m dolgi progi s 350 rn višinske razlike in 48 vratci, ostali pa so imeli 900 m dolgo progo s 32 vratci.
REZULTATI: člani: 1. Peter Ln- 2. Miloš Mlojnik (Translurist) kota (JLA) 1:28,4. 2. Drago Jemec 1:45,4, 3. Miha Zupan (Radovljica) (Enotnost) 1:34,2, 3. Gašper Zakot- 1:45,5; članice: 1. Matilda Poklu-nik (Transturist) 1:40,5; mladinci kar (Bled) 53,1, 2. Marinka Mila-1. Marko Kavčič (Enotnost) 1:41,0, vec (Enotnost) 53,9, 3. Janja Er-
i....._............... *m
Prvo |f*jfl verne Je privabilo na stezo tudi atlete
kljuki
žen (Translurist) 1:37,6; mladink*:
1. Mojca Magušar (Enotnost) 50,f),
2. Metka Luzar (Enotnost) 54.5, 3. Alenka Mlejnik (Transtur.) 1:06,6. pionirji: 1. Janez Urh (Bled) 48;B, 2. Marko Potočnik (Bled) 45,4, 3. Franci Mežek (TVD Begunje) 45,5; pionirke: 1. Marjana Kolman (SK Radovljica) 1:09,3, 2. Janki Lom-bar (TVD Begunje) 1:09,8, 3. Zdrav-ka Mežek (T V D Begunje) 2,10,3; ekipno: 1. Enotnost 8:33,9, 2. Radovljica 9:08.8, 3. Bled 9:09,5.
NOGOMET: Nogometaši Triglava so v Trbovljah zmagali v prvenstveni tekmi SNL z 1:0 (1:0} m .so sedaj na sedmem mestu. Mla-dnei Triglava pa so v Trbovljah doživeli pravo katastrofo in so Izgubit) kar z 8:4 (0:4).
Nogometaši Tržiča pa so doma tesno, vendar zasluženo premagali (3:2) Koper v okviru II. re-pubPške lige.
ROKOMET — Rokometaši Kranja so po slabi Igri premagali Krim s 14:10 (5:4). Rokometašice pa so izgubile s Slovanom s 6:8 (3:5) in so poleg Železničarja iz Nove Gorice najresnejši kandidat za i7oad iz lige, kjer so tekmovale 10 let.
Tržičanl so doma nepričakovano oddali mariborskemu Braniku obe točki (12:15), vendar so po tekmi vložili protest zaradi kršenja pravil rokometne igre. Sodnik B. Ka-stelic lih je namreč oškodoval In s slabim sojenjem kršil pravila igre.
KOŠARKA — V nedeljo sc je začelo prvo kolo v republiški ligi. Jesenice so doma presenetljivo premagale s 61 : 60 ASK Tivoli, Sora iz Šokfje Loke pa je odpravila Ilirijo s 60 : 43. Košarkarice Jesenic so na - Jesenicah izgubile s bivšim članom zvezne lige Slovanom 52 • 54, Kranjčanke pa so doma slavile visoko zmago nad Mariborom s 63 : 39.
ODBOJKA — V nedeljo se je začelo tekmovanje tudi v republiških odbojkarskih ligah. Jesenice so premagale Črnuče s 3:0. Gorenjski derbl Žirovnica : Triglav pa se Je končal z zmago Žirovnice s 3:1. V II. rep. ligi pa Je Svoboda (Šenčur) nepričakovano zmagala kar a 3:0 v Brestanici.
Jesenice v vodstvu
V četrtem kolu gorenjske nogometne lige so bila odigrana spet samo tri srečanja. Tekme Svoboda : Železniki ni bilo zaradi od-stooa od tvkmovanja ekipe Železnikov. Po tem kolu jc moštvo Jesenic prevzelo vodstvo na lestvici. Odigrana srečanja so bila na višini, tako da so gledalci zadovoljni zapuščali igrišča.
REZULTATI: Triglav (B) : Naiklo 6:2 (2:1)
Trboja : Jesenice 0:3 (0:1)
Prešeren :	Preddvor			3:2 (0:2)	
Svoboda :	Železniki			3:0 p	.f.
Lestvica:					
1. Jesenice	10	9 0	1	45: 7	18
2. Kranj	10	8 2	0	27:10	18
3. Naklo	10	4 2	4	18:30	10
4. Železniki	11	3 3	5	31:35	9
5. Prešeren	10	4 1	5	19:27	9
6. Svoboda	10	3 1	6	26:21	7
7. Preddvor	10	3 0	7	18:24	6
8. Trboje	11	2 1	8	12:38	5
izven					
Triglav (B)	11	5 1	5	38:39	11
Gorenjska rokometna liga
Zmage favoritov
V IX. kolu so bili doseženi pričakovani rezultati. Nekoliko preseneča le tesna zmaga Zabndee nad ekipo Savice. Vrstni red na lestvici se ni spremenil, edinole Radovljica je na 3. mestu zamenjala ekipo Selc, ki je padla na 4. mesto.
REZULTATI: Kranj : šk. Loka 26:10' (11:5) Savica : Zabnica 13:14 (8:5)
Kranj, gora : Radovljica 10:12 (5:7) Storžič : Selca 30:9 (18:5)
Lestvica: Kranj B Zabnica Radovljica Selca Storžič Kr. gora Savica šk. Loka
1«5:101 14
119: 86 14
149:123 13
122:136 12
167:135 9
127:159 *
69:100 «
72:184 >
Atletski miting
Sobotni miting atletskega klu- Kofler 2:03,8, 2. Hanžič 2:05,0, tro-
ba Triglav je bil prvi iz serije mi- skok: 1. Pirjevcc 12,74, 2. F. Fi-
tingov,   ki' jih  bo  klub priredil ster 12,44, disk: -L Konc 34,71, 2.
odslej vsako prosto soboto. Satler 34,60, ženske: 100m 1. Mo-
Rezultatl: moški — 100 m: L—2. horič 14,0, 2. Ošina 15,0, disk: Me
Pirjevec in Galjot 11,7, 400 m: 1. žek 29,15, Prezelj 22,47. Kleč 52,2, 2. Fister 54,9, 800 m: 1. M. Kuralt