leto 12 * marec 193^ Mateji Snela in biaqcstanieoUokie. isAxena selfa osaRe mcU&ie ! Pripravljajte otrokom denar za študije in hčerkam doto že danes, na šivlfensko poHco „SLAVIJE", jugoslov. zavarovalne banke v Ljubljani, na katero se lahko neobvezno obrnete vsak čas, da Vam svetuje za Vas najprikladnejši način zavarovanja Centrala v Ljubljani inm telefon štev. 2176 im 2276 Glavne podružnice so v Zagrebu, Beogradu, Sarafeuu, Osijeku, Novem Sadu Pomlad prihaja! f E. Skabernk Ljubljana Jtdie „THoda" Atelje za damsko garderobo Ljubljana, Miklošičeva 10 AmaCifa Qtoself ŽENSKI SVET MAREC 1934 LJUBLJANA LETO XII-3 L Pod dalmatinskim solncem MašaSlaTČeva Nadaljevanje cta gredo ... gredo ... Maiko hira na pij učili. Mnogo dela, da bi z udobnim življenjem ublažil ženi bol, ko nimata otrok. Preveč dela. Stari Oluje mj-ši čelo in jezni pogledi padajo na snaio. Ona cesto prosi, roti moža, naj se tako ne trudi, naj gre k zdravniku, da ga preišče. „Še sto let bom živel," trdi Marko smje je se in jo nežno treplja po licu. A moti se. Na ribjem lovu ga zajame nevihta, vročega od veslanja ga namoči ploha. Ko pride domov, leže — in ne vstane več. Po treh tednih se zamaje zvon v vaškem zvoniku in zaklenka zanj. Vinka, pohlevna Vinka, ki je nosila tastovo mržnjo brez tožbe, ki je udušila bol, ker ji ni bilo dano imeti otrok, ki je molče preslišala škodoželjna pomilovanja sosed, ta tiha Vinka kleči zdaj ob moževi smrtni posetlji, kjer leži Marko bled in neim. Iz oči ji lijejo solze na njegovo lice, njen glasni jok stresa tišino in mir. Ostri kriki si režejo pot iz hiše. Puli si lase, ki so se ji usuli preko obraza, z nohti si para lice, si^ačeno od bolečin. Brezumna je njena žalost. V zid buta kakor zaprta zver v kletki in plaika, plaka... Stari sedi v svoji izbi in strmi predse. „Zaradi tiste kletve, vse te nesreče? Rod je šel svoja pota, vsi so se mi izgubili... Da bi bil jaz sam temu kriv? Kazen božia je bila...?" . ' ■ Grenko je staremu Oluji, a solze mu niso dane. Duše ga, teže mu srce kot mora, da se jih ne more iznebiti — a potok ne najde poti na dan... Stari sedi in strmi pred se. Ure beže... . V starinskem pohištvu glasno gloje črv. Vinkini kriki in plač se sekajo v tišino. Oluje vstane in stopi v sobo, kjer leži Vinka ob Markovi postelji in ječi. V sinovo lice se zazre starec. On, najtežje pričakovani, najbolj ljubljeni, ki je nanj stavil vse svoje upe, on mu je kljuboval, po svoji volji se je oženil. In bil je kaznovan. Jalovo ženo mu je dala usoda. i9 Starčev pogled pade nanjo. Ne smili se mu. Zakaj mu je kljubovala? Ne bi se zdaj krčila, v žalo-sti . . . Kazen božja zanjo ... Krsta je pripravljena. Ves oitok premore samo dve; eno za odrasle in eno za otroke. Sosedje in rod])ina so zbrani. Duhovnik opravi molitve, predno odneso truplo. V krsto denejo Mai-ka, šestero mož dvigne breme na rame, sprevod je pomika na pokopališče med donenjem zvona. Kot brezumna se opoteka Vinka za sprevodom, pol v joku pol pojoče ae vpleta njeno naricanje v glasne molitve sosedov; „Zakaj si me zaipuslil. dragi? Ti solnce mojega življenja, ti ogenj mojega srca — poglej, teko mi solze za teboj. Samotna bom odslej, brez tebe. drug ... O naša. deca nerojena, plakaj z menoj — ni je, da bi mc tolažila, da bi mi lajšala gorje. Moj zvesti drug, srce mi je ranjeno, odšel si in se več ne vrneš! Zapustil si me, žalost me je objela... O dragi, dragi...!" in v joku utonejo nerazločne besede .. . Za S|irevodom gre Vinka, opotckaje si mrši lase in si grebe lice v silni žalosti. Krvave srage Se ji točijo med solzami po njem. Ko so na groblju, pade preko kjsfe, ki jo odpio, jjoljuhlja mrzlo Markovo lice in kriči, kriči .. . Župnik blagoslovi truplo, nato odpro možje zaklopna vrata, vdelana v cement na tleh. in vsi navzoči se zaženo k njim, da bi videli v grob. Popolno, od starosti rumeno okostje leži v njem. Bog zna, kdo je bil to nc;k<)č ... Iz krsle vzemo Marka ter ga polože na okostje v grob. Čez lice mu razprostro ruto. potem grob zapro, nad njim plaka Vinka ... Stari molči. Solze ni na njegovem licu in niti besede žalosti iz njegovih ust. ..Pojdimo,'' pravi s suhim glasom. Žene dvignejo Vinko ter jo v svoji sredi odvedo domov. Zadaj za vračajočimi nosita dva moža prazno krsto ... Za prihodnjega, ki bo umrl.. . ,, # # * Vinkina usoda je žalostna. Na otoku vlada nepisani zakon, da žena, ki ni rodila možu dece, nima pravice do dedščine. Vse, kar je imel, pripade sorodnikom. Vinka je brez doma, brez strehe. Nikomur ne pride na misel, da bi prekršil stari zakon, a Oluju, ki Vinke nikoli ni maral, še celo ne. Vinka, vtopljena v bol, ne premišlja o tem. Srce ji je bedno in niti ene misli ni v njeni zavesti. Selo ugiblje in šepeta--- Kam pojde Vinka? Doma pri nji je beda--- 50 Oddaljena sorodnica sirote Nede, ki ji je doslej gospodinjila, je podedovala na Srimi majhno posestvo ter se pred kratkim preselila z otoka. Dvaindvajsetletna Neda, že davno godna za možitev, je ostala sama. Selškega poiglavarja skrbi zapiiščena sirota, pa premišljuje, kaj bi se ukrenilo. Kako naj pomore Vinki do doma in Nedi do moža? Neda se trdovratno brani njegoviji dobrih nasvetov in se ne mai-a možiti. Glavar ve, da sama ne more in ne sme živeti v svoji hišici, ker bi obrekovanja, čeprav po krivem, ne bilo ne konca ne kraja. Zato predlaga Vinki, naj se preseli k Nedi in ji nadomešča mater. Tako da bo najbolje za obe. In zgodi se po njegovem nasvetu. Vinka živi poleg Nede, vso svojo neizljubljeno materinsko ljubezen ji daruje. Nedo ljubi, najlepše dekle daleč naokrog je in ponosna je nanjo, ko da je res njena hči. .. Čas ublaži vsako bol. in tudi Vinkino je. Le kadar se pomika pogreb mimo hiše na pokopališče, zakrvavi njeno srce znova, plakaje sledi sprevodu in narica za Markom. Tak je tam na otokih običaj .. . * # # Nedeljsko jutro. Dan se ra,zpne kakor modro jadro nad otokom: — zemeljskim čolnom. Vanj je vtkano zlato sobice, smiejoče se in vroče .. . Vinka in Neda se odpravljata k maši. Temnorjavo obleko imata kakor vse žene in dekleta na olokii, lielo srajco, oranžno ruto na skrbno počesanih laseh in po več parov uhanov domačega izdelka v ušesih, V selo gresta. Mladeniči in možje v nedeljskih oblekah balincnjo na obali. To je njihova vsakodnevna zabava po delu. a ob nedeljah se ji posvečajo skoro ves dan. Ljudje, ki prihajajo mimo, se ustavljajo in jih gleda jo. Vsi pa delajo opazke nad mimoidočimi ženami in dekleti. „Vinka in Neda!" opazi nekdo prihajajoče in vratovi se iztegnejo v naznačeuo smer. Rdeči naglji ali granatni cveti med zobmi inladeničev, — niliče ni ob nedeljah brez njih — sc izzivalno pozi-bavajo med smehljajočimi se usti. Marsikdo se ozra za Nedo in si dela upe, a Neda se le smeje in pobliskava z rjavimi očmi, odloči pa se ne. Ni ji do možitve. Z vseh strani prihajajo otočani. Počasi se med razgovorom pomikajo proti cerkvi. Tam postajajo in posedajo po zidu in vodnjaku. Zvon zavabi poslednjič, vsi gredo v cerkcv. Večina otočank ima majhne pručke s seboj. Lesene so, različno pobarvane in izdelane, kakor pač katera premore. Nekatere so umetno izrezljane, z okraski, druge preproste, zbite z nekaj žeblji, a vse služijo v. isti namen: med mašo žene kleče ali sede na njih. Spredaj pred oltarjem stoje možje in mladeniči, zadaj za njimi pa so žene in dekleta. Možem, gospodarjem, gre prvo, odlično mesto. 51 Pridiga. Kaplan, ki nadomešča župnika, je še mlad. Resno, z odmerjenimi kretnjami govori zbranim. Noy je še, ni prodrl v duše teh ljudi, njihovo mišljenje mu je tuje. Dva svetova. Ti ljudje, utrujeni od večne borbe za obstanek, po.slušajo, a ne doumejo svećenikovih besed, ki so za njihovo preprostost preumetne. Oni so tako daleč od njegovega sveta. .. Tuintam kdo zadremlje ali celo zaspi. Otroci so nemirni, hodijo po cerkvi, šepetajo in se smejejo. Tu ni one slavnostne, skrivnostne tišine, onega velikega spoštovanja do božanstva, tu so samo ljudje, ki so prišli potožit skupnemu Očetu svoje gorje kot človek človeku. Posrednik pa je tujec, ki jih ne razume. Saj vedo, da stori rad vse, kar more, a med njimi in mjim je prej)ad, katerega oni ne morejo premostiti, on pa ga ne maira. Ali pa ga res ne čuti? V srcih ni odmeva na besede pridigar jeve ... Stari župnik, da, on je njihov. Kolikokrat se med Credom okrene ter jih ošteje, če so preglasni. Med Credom; namreč izmenjavajo novice med seboj, to je njihova stara navada in nihče ne misli na to, da bi jo odpravil. Prične se maša. Otroci stoje v gruči poleg ministranta njihove starosti in se brez strahu glasno pogovarjajo z njim. Vsi otočani pojo mašo in odgovarjajo v staroslovenskem narečju. Njihovo petje je neubrano, a iskreno, saj vedo, kaj pojo v svojem rodnem jeziku. Vroče je. Med kadilo se meša vonj po znoju, ki ga prelivajo ti ljudje sleherni dan, da čutijo vso težo božje zapovedi: v potu svojega obraza boš jedel kruh--- Ko je maša končana, gredo iz cerkve v luko, kjer se pogovarjajo o novicah, ki so jih prinesli s seboj ljudje z drugih otokov, prišedši k maši. Mali otočki v soseščini so brez cerikva, ker so naselbine pre-revne, da bi jih mogli zgraditi. Zato morajo prihajati otočani po ure in ure daleč s čolni v cerkev, često v najslabšem vremenu. Žive barvo ženskih rut in rdeči cvetovi mladeničev tvorijo pestro sliko skupno z razgibanimi gručami, smeh krili v živahnem govoru pod sinje poletno nebio. Vinka in Neda gresta počasi domov in postajata mimogrede, da spregovorita in pokramljata s sosedi. # # » Ko se Neda doma preobleče, gre k vaškemu vodnjaku po vodo. Vedno je zaklenjen, le dvakrat na dan, od osme do devete ure zjutraj in od sedme do osme zvečer, je odprt. Takrat smejo priti prebivalci, to se pravi žene, vsaka po en škaf pitne vode. Krik in vik je okrog vodnjaka, kjer se prerivajo in se po juž-njaški navadi zmerjajo na vse pretege. Navadno je poleg kak mož, ki skrbi za red. Neda je prišla kasno, vse so že odšle, kajti mudi se jim kuhati kosilo. Vode zajame in se vrača skozi vas. Ve, da ji slede 52 poželjivi moški pogledi, ki jo občudujejo, a ne vzbujajo ji več li-stoga veselja kakor nekdaj. Čudno otožna je zadnje čase. Iz luke čuje žvižg, znamenje, da je prispel parnik. Korake pospeši. Morda se bo danes kaj zgodilo? Sleherni dan se tako vprašuje, ko čuje sireno s parnika, in upa na dogodek, ki bi prinesel kaj novega v to enolično življenje. A nič se ne zgodi. Nov poštar ali financar pride in to je vse. Seljake srečuje, ki sc vračajo s parnika. Bili so na celini ali na kakem bližnjem otoku po opravkit. Malo je bilo potnikov na ladji. Cesta proti pomolu je prazna. Za nekaj liipov, ko prihaja in odhaja parnä:, se življenje na pomolu zgane. Zapeni se v hrušč in trušč, tekanje, pisk sirene, prerivanje v gneči, zopet pisk sirene, .nekaj oblakov dima zaveje še veter s parnika in potem se pomol zopet pogrezne v spanje. Neda gre proti pomolu. Ko zavije izza hiš, ji zastane korak. Dogodek! Dolgo pričakovani dogodek! Starejši, fino oblečen gospod s kovčegom v roki, se ozira neodločno naokrog. Neda se mu bliža, njen radovedni pogled je uprt vanj. „Dober dan!" jo nagovori tujec, „ali mi lahko poveste, kam naj se obrnem, da pridem do prenočišča in gostilne? Popolnoma tuj sem tu. Kje je gostilna?" „Tam, v selu. A s prenočiščem bo težko, v gostilni ga ne dobite. Tujci ne prihajajo na naš otok, zato nismo pripravljeni nanje. Prenočišče boste dobili pri kakem seljaku." „Morda mi morete vi svetovati, kje naj povprašam? Ali imate mogoče pri vaši hiši kak kotiček zame?" Nedo polije vročina. Da se ni takoj zmislila na to! „Seveda, prostora imamo dovolj, samo če bo kuma Vinka zadovoljna ---Mislim pa, da bo —--" „A kako bo s hrano? Ali jo bom lahko dobival pri vas?" se zanima tujec. „Laliko že, a ne vem, če vam bo všeč. Domača hrana je, drugače ne znamo kuhati. Ne vem, če boste zadovoljni." „Upam, da mi pojde v slast. Nisem preveč izbirčen. Kdor je bil vsa vojna leta vojak na fronti, ne zna Ijiti več izbirčen. Ali grem lahko zdaj kar z vami?" ..Da. Posebno lepo ni pri nas," se opravičuje Neda, medtejn ko gresta proti njenem domu, „pogrešali boste marsičesa, toda na otoku pač ni drugače. Ali ste po opravkih tn?" Gospod se prijazno nasmehne; „Ne, drago dete, na letovišče sem prišel. Vaš župnik mi je toliko pripovedoval o samoti in lepoti tega otoka, da sem sklenil prebiti počitnice tu, seveda če mi bo všeč." „Gospod, kmalu se boste naveličali življenja tu. Vi ste gotovo vajeni velikega, lepega mesta in udobnega življenja —" pri tem ji uhaja pogled na fini gospodov kovčeg in lepo ukrojeno obleko iz prvovrstnega blaga. Ob pogledu na kovčeg .se domisli zamujene dolž- 53 nosti: „Joj, popolnoma sem pozabila, dajte, da vam ponesem kovčeg!' in ga hoče vzeti gospodu iz roke. „Nikakor!" se brani on, „kako naj dopustim, da mi bo nosila kovčeg ženska! In vrliu vsega še tako brliko dekle! Sram bi me bilo od temena do peta, če bi kaj lakega dovolil!" Neda je očarana od tolike ljubeznivosti in zato se čuti dolžno, da razloži tujcu, kakšna je pri njih navada. „O gospod, pri nas je tak običaj, da nosimo bremena žene. Možje so gospodarji in bilo bi pod njihovo častjo, če bi nosili bremena oni, žene pa bi šle z njimi praznih rok." ..Ej, pri nas so pa drugačne navade, pa zdaj ni čas, da bi vam jih razlag'al. Vesel sem, da se bom tu odpočil. Moje stare kosti so že res željne počitka." Neda se zasmeje. Vsa radost nad nepričakovanim dogodkom zažari v njenem smehu. ..Saj še niste stari. O, da bi videli naše starce!" Polaskan se vda tujec: „No, tako star res Se nisem, a večji del življenjskih borb je že za menoj." Neda pokaže z roko na hišo, ki stoji prav na obali. „Vidite, gospod, to jc naša hiša. Nič boljša ni od drugih, a slabša tudi ue." „O, prav prijazna jo, in to mi ugaja, da ni med drugimi v .sein." Gospod in Neda stopita v vežo. „Hej Vinka! Kje pa tičiš? Tu sem pripeljala gospoda, ki bi rad najel sobo pri nas!" Vinka, radovedna nad nenavadno novico, nemudoma prihiti. S prijaznim uasmeSkom, ji nudi gospod roko: „Dober dan, gospa! Vse, kar bi rad, vam je ravnokar povedala vaša lepa hčerka." „O, nisva si v rodu —" mu hiti pojasnjevati Vinka, a Neda, zardela nad prijaznostjo gospoda, odhiti iz veže ter v naglici zakliče: „Kar domenita se!" Srce ji glasno utripi je: dogodek —! Življenje se ji zazdi nu mah lepo in polno obetov in pričakovanja. (Dalje prih.) O malih oirocih Jei-oine K. Jerome — Prev. M a r i j a K m e t o v a Oda, tudi o te-li znam govoriti! Saj sem bd vendar sam liekoč inajhcii, 5 dasi ne za dolgo. Moje oihleke so bile daljše. Kolikor se spominjam, so bile zelo dolge in so mi bile zmeraj v napotje, kadar bi bil rad brcal. Le zaikaj nosijo majhni otroci take, po sežnje dolge obleke? Ali se starši morda sramxijejo, da je otrok tako majhen? Ali bi radi, da bi bil na videz večji? Nekoč .sem vprašal tole neko dojiljo. Pa me je zavrnila: „Moj Bog, ■saj te majhne, ljubke dušice zmeraj nosijo dolge obleke!" Ko sem ji razkladal ,da je s tem sicer lepo podala svoja čustva, da pa ni razvozlala te uganke, je rekla: „Moj Bog, gospod, pa menda vendar niste za to, da bi imeli ti mali črvički kratke obleke?" In je tole tako povedala, ikakor bi bil jaz kak zločinec. 54 Pa eem se menda zares osmešil, kar se večkrat. Le eno bi še zinil o tej oblačilni zadevi: da bi bilo jako važno, če bi iznašli take obleke za dojenčke, da bi človeik že po obleiki spoznal, ali je dojenček fantek ali punčka. Ta zadeva — namreč — je jako težavna. Glede dojenčkovega zunanjega videza se z ozirom na njegov spol ne moreš zanesti ne na lase ne na obleko, uiti ne na govor; kar ugibati moraš. Seveda — uganeš radi nekega tajnega, jiaravuega zakona baš narobe. Zato pa mislijo o tebi vsi sorodniki in znanici, da si neiakšeu butec in lopov, zakaj nesramno je reči fantku „ona", punčki pa „on". Tisti spol, ikateremu otrcik ne pripada, je več kot zaničevan in vsa družina je osebno razžaljena. Če ti je v čislih tvoje dobro ime, se pa nikakor ne izogni tej težkoči s tem, da rečeš dojenčku „ono"! Če bi etoril ne vem kaj, nikoli ne bi mogel bi-ti deležen tako zvrliane čaše sovraštva in jeze, kakršne boš deležen, če boš T prisotnosti otrokove matere rekel otroku ,iOno''. Najbolje je, če rečeš malemu črvičku „angelček". Že preprosto „angel", ki je manj vrcdem, napravi čudeže, a s končnico „ček" se še bolj prikupiš. „Ptička" in „ljubček" sta za spremembo tudi koristni imeni, vendar je ,.angelček" izraz. ki ii pridobi sloves globoke razumnosti in dobrosrčnosti. Preden izgovoriš besedo, se moraš nalahno in tilio nasmehniti in nato se smehljaj ves čas. Predvsem ne pozabi omeniti, da ima otrok očetov nos. To združi (oprostite navadnemu izrazu!) starše bolj ko ne vem kaj. Najprej se bodo hoteli tej pripombi smejati, češ, oh, neumnost! Potem se moraš razjeziti in trditi svojo. Pa te najj 2ato nikar ne peče vest! Saj je nos zares podoben očetovemu in je sploh podoben nosovom vsega sveta, k«r je le zmazek mesa. Prijatelji, ne zavrzite teh navodil! Prišel bo čas, ko mi boste jako hvaležni, iker boste vedeli, kaj vam je reči, če bo stala kraj vas na desni mama, na levi stara mama, zadaj skiipina občudojočili (seveda — ne vas občudojočih) mladih gospa, spredaj pa bo gologlavi košček človeštva. Moški, oziroma samec, ni nikdar v hiijši zadregi kot takrat, ko si mora ogledati dojenčka. Kar mraz ga spreletava, čim zve za kaj takega. Bolno se smiehlja, rekoč, ikako ga veseli. Pa tuhtaš in iztnhtaš najbolj bedasto storijo o nekom, ki to zunaj čaka. A se zunaj že odpro vrata in vstopi velika, resna ženska, uesoč nekaj blazini podobnega. Naravni nagon ti pove, da je to otrok. Vstaneš in si dokaj slal>o prizadevaš, da bi bil zbran. Ko se izdivja prvo vihamo navdušenje radi prihoda čudne- stvari, tedaj se razklene vzburjeni krog. Napravijo ti prostor, kaikor bi" stopil pred zatožno klop. In svečano in cmeravo stojiš in strmiš na otroka. Krog in krog tišina ko v grobu. Zavedaš 'Se, da vsi sapo love, kaj da porečeš. Trudiš se, da bi se spomnil kake besede, a z grozo spoznaš, da se ne moreš ničesar spomniti. Ta trenutek je obui>en. Tvoj hudobni duh porabi priliko in ti zašepeče nekaj najbolj trapastih besed, kar jih sploh more iznajti kako človeško bitje. Bedasto se nasmehneš in praviš boječe: „Kajne, da še nima dosti las?" Za minuto je vse tiho; slednjič e-e svečano oglasi postavna dojilja: „Pet tednov stari otroci navadno nimajo dolgih las." Nato spet molk. Čutiš, da ti dajo vnovič priliko izviti se iz zagate, in to izkoristiš z vprašanjem, ali že hodi in kaj mu dajejo jesti. 55 Zdaj te pogledajo, ko da nisi pri pameti. Edino, kar občutijo zate, je sočutje. A dojilja te za vse na STetu noće prej izpustiti — pa bodi da si pri pameti ali ne — dokler ne prestameš preiakušnj e. Z glasom velikega duhovna ti ponudi sveženj, rekoč; „¥zemite jo v roke, dragi gospod!" Preveč si strt, da bi se upiral; ponižno sprejmeš breme nase. „Držite roko bolj pod sredino," se -oglasi ,veliki duhoven'. In vsi odstopijo in te pozorno motrijo, češ, ali bo napravil otroku kaj zalega. Kaj storiti? Tega zdaj prav tako ne ves, kakor nisi vedel prej, kaj reči. Nekaj «e pač mora storiti. Edino, česar se spomniš, je, da zagugaš otroka sem in tja in mrmraš: „Hejsa, hopsasa" — ali podobno modrost. „Jaz, na-mestu vas, je ne bi stresala," reče dojilja; „najmanjša reč jo razijuri." Takoj se odločiš, da je ne boš več stresal. Hipoma napravi tej neumnosti konec otrok sam, ki me je zrl nekaj časa preplašeno in jezaio in je nato zajokal z visokim glasom. Todaj priskoči dojilja, ti izpuli otroka in ga pomirja: „Da, da, da, kaj pa bilo talko, kaj bilo?" — „Čudno," praviš zadovoljno, „le zakaj je nenadoma zajokala?" — „Ah, kaj," odvrne maiti razdi-aženo, „ste ji že kaj storili!" — Seveda, mislijo vsi, da si jo zbadal s šivankami. Nato pripomni kaka gospa: „Je res čudno, kako so nekateri ljudje dojenčkom zoprni." — „Že vedo, zakaj," dostavi druga skrivnostno. „Čudno je," pravi tretja. In nato te postrani ogledujejo, meneč, da si podlež najhujše sorte, in uživajoč v mislli, da je nairavm nagon otroka odkril tvoj značaj, ki ga še tvoji tovaiiši ne poznajo. Vendar — navzlic krivicam in napakam — so otroci tudi koristni. Zelo so koristni, če napolnijo prazno srce; če na njihofv klic zasijejo solnčni žarki ljubezni na skrbi polnih obrazih; če izgladijo njihovi prstki gube na čelu in povzročijo, da se ustnice nasmehnejo. To majhno ljudstvo je čudovito! Nehote so komiki na svetovnem odru. Prinašajo humorja v prežalostno igro življenja. Vsak otrok je vsaj neikoliko, vendar odločno zoper splošni red na svetu. Vsak napravi kako nepravilnost o nepravem času, na nepravem kraju, na nepravi način. Tisti, ki pošlje koga k otrokom, kaj da delajo, in reče: „Reci, da ne "smejo," ne pozna otroka. Daj, da je otrok prost, in če tedaj ne stori kaj taikega, kar ni prav, pa-brž pokliči zdravnika! Naravnost veleumi so v "tem, da napravljajo najsmešnejše stvari na naj-resnejši način. Kako važno se primeta dva malčka za roke in vratolonmo ste-četa na desno, ko jima kliče sestra, naj tečeta na levo! To je res zabavno, a za sestro seveda ni. Kakega stražnika si ogledujejo od vseh strani, češ, ali je živ aii ne. Brez vzroka in v največjo sitnost njihove žrtve' trmoglavo trdijo, da je oni bedasti, mladi človek zadaj v onuiibusu njihov atek. O kakem prometnem vogalu na cesti so mnenja, da je edino pripravni kraj, kjer se morejo čivkajoče pogovarjati o svojih zasebnih zadevah. Ko gredo čez cesto, začutijo prav sredi nje, da morajo zaplesati. In prag kake polne šta-cune se jim zdi najboljši kraj, da sedejo nanj in se pogovarjajo o svojih čeveljčkih. 56 Nemir povzročajo in spravljajo sobe v nered. Nega in varuštvo otrok stane kar premoženje. Vendar bi jih neradi pogrešali v hiši. Dom brez otroškega čebljanja in brez njihovih nekoristnih ročic ni pravi dom. Ali bi ne bile naše sobe kakor neme, če bi ne bilo v njih čebljajočih otrok? In ali bi ne živela mož in žena sama zase, ločena drug od dmgega, če bi ju ne sklicevali brbljajoči glaski? Zaires, tako bi bilo. Pa sem bil včasih mnenja, kakor da so nežne ročice ko zagozde, ki raz-družujejo. Grdo je pričkati se o najčistejšem čustvu vseh čustev, kar jih pronica žensko življenje — o ljubezni matere. To je sveta ljubezen, ki je moški komaj more razumeti. Nočem, da bi kdo rekel o meni, da jo premalo spoštujem, če menim, da mati.radi nje ne sme zatreti vsakega drugega nagnjenja: otrok namreč ne sme zavzeti vsega vašega srca slično onemu bogatinu, ki je sredi puščave zazidal vodnjak. Ali ne stoji neki žejni popotnik blizu? — V želji, da boš dobra mati, ne pozabi biti dobra žena. Ne imej vseh misli in skrbi le za eno stvar. Če prosi mož, da pojdi z njim na sprehod, ne reci vsa razdražena: „Kaj? Otrok bo pa sam?" Ne ostajaj vse večere v otroški sobi in ne govori le o oslovskem kašlju in ošpicah. Ljuba moja, saj ne bo otrok fcoj umrl, če kiha! In hiša ne bo zgorela in služkinja ne bo ušla s svojim fantom, čim bi ii zaprla vrata. Tudi m£BČka ne bo kar koj legla na otroka, če se za hip odstraniš od posteljice. Preveč se bojiš za svoje pišče. Toda — res je, da zavzema le prvi otrok ves čas matere. Če je pet ali šest otrok, niti malo ni dreba take pozornosti ko za enega oitroka. A preden je stvar tako daleč, se ti medtem že utegne odtujiti mož, da se nauči iskati izven doma domačnosti in druščine. Zemlja, majhna, okrogla zemlja! Kakšen mogočen, skrivnosten kraj je pač zemlja v očeh otrok! Saj se jim še vrtič dozdeva ko kos neobljudene zemlje! Saj v kotu za stopniščem odkrivajo kar nove svetove! Polni občudovanja gledajo po dolgi cesti navzdol in začudeno izprašujejo, kje se vendar konča vse to. Ka-kor mi, veliki otroci, ko gledamo k zvezdam navzgor. Kako resno, starikavo pa gledajo na najdaljšo cesto izmed vseh cesta, na dolgo, temno cesto življenja, ki izginja pred njimi v dalji! Na pragu neke beznice sem videl nekoč ponoči majhnega črvička, ki je sedel ondi. Nikoli ne pozabim tega izraza, ki ga je prikazovala plinovka na ličecu. To je bil izraz tope obupanosti. Bilo je, kakor bi se bila nad umazano cesto ko tak strah dvignila slika njegovega poznejšega življenja in s smrtnimi težavami napolnila njegovo srce. O, vi ubogi malčki, ki z otroškimi nožicami pravkar stopate na kamnito pot! Mi, stari romarji, ki smo že daleč pred vami, se moremo le ustaviti in vam pomahati v pozdrav. Stopate iz mračne megle. Ozremo se in vaiS vidimo tako majhne, kako stojite vrh gore in iztezate roke proti nam. Bog vam pomagaj! Radi bi ostali in vas vodili za ročice. A že slišimo mrmranje širnega morja in ne smemo se obotavljati. Pohiteti moramo navzdol. Zakaj, čaka nas ladja senc, da razvijemo njena črna jadra. 57 Japonska rodbina in žena ]ana Keršakova Družina je v japonAlem življemju močen in bistven faktor. Značilen je njen razvoj od prvii početkov; zgodovina japonske družine je pravzaprav zgodovina njenega raakroja. V vsaki dobi je bil gospodarsko-socialni moment prvi pogoj za obliko družine, ki je v tisti dobi obstojala. Ravnotako je razlika, ki je utemeljena v gospodarsko-sociaJnit razlikah med deželo in mestom, bila odločilna za neenako obliko in razvoj v isti dobi. Japonska zgodovina pred 7. stol. pr. Kr. je precej temna. Vemo le, da je bilo nekako patriarhalno - komunistično gospodarsko življenje v zadrugah, kjer je bila vsa zemlja skupna laet in je imel cesar (mikado) sicer izjemno pozicijo, vemdar pa se ,je imenoval „prvi med enakimi". Sredi 7. stol. je prevladal kitajski vpliv v pravnem, kultuimem in gospodarskem oziru. Tu se je državno pravo ločilo od rodbiaiskega prava in so se velerodbine razdelile v manjše edinice, tkzv. „petorice". Takšna i>e-torica rodbin se je imefnovala „Eo" in je štela od 15 do 30 člamov. Nastopala je kot pravna in politična enota. Individuum (posameznik) v njej ni pomenil še ničeear, torej ni obstojal niti pravno niti gospodarsko. V tej dobi se je moč cesarja povečala, nastopila je centralizacija. Vendar eo različne prilike cesarja prisilile, da je iskal opore pri plemstvu; v ta namen mu je delil zemljo. Tako so nastali zemljiški gospodje, ki so si na svojem ozemlju bivajočega kmeta prisvojili ali kot vojaka ali kot tlačama. Nastal je fevdalizem, ki ima isti postanek in razvoj kot fevdalizem na zapadu. Centralna vladarjeva moč se je zmanjšala, .posameani plemiči so razširili svoja ozemlja (kolonizacija) in ojaeili svojo moč. Na drugi strani pa je kmet prehajal v vedno večjo odvisnost in je bil prisiljen d.ajati zemljiškemu gospodu velike dajatve (riž). V 15. stol. je nastopil že obrtniški in trgovski etan, in tako so se ločili posajnezni socijalni razredi. Razvoj družine je šel dalje. Iz petoric „KO" je nastala mala družina (imenovana „le"), „le" pomeni samostojno hišo (s sorodstvom) Posameznik je bil še brezpraven. Kakšno je bilo v tisti dobi stališče žene, je precej neznano. ZnačiLno pa je, da se ,na Japonskem v dobi fevdalizma ni razvilo oboževamje žene in literatura o njej kot na Zapadu. Japonski vitez ni šel v boj za smehljaj svoje izvoljenke. Gotovo pa je, da je bil položaj kmetske žene različen ko