D,iE“N,ŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici pJazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. "Prto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
'IZIDE VSAKO SREDO
Poštni |4ek. v gotovini
račun St. 9 - 17768 — Poitnina plačana - Sped. in abbonamtnto postale II. Uruppo
i*«to IH. štev. 39
GORICA DNE 23. SEPTEMBRA 1947.
Cena L. 10
ne izganjajte
hudih duhov z Belzebubom!
t> priliki spremembe oblasti v v 1* smo bili priče raznih obžalo-'snja iiL obsodbe vrednih dejanj.
, »hujskana mladina se jo pregre-j1 a. v Dorici in Trstu nad osebami Unov*no številnih Slovencev, ki k ,i ProS'lasila za »titine«, v.1 so bili krivi strahovitih zlo-®to°v, izvršenih pred dvema leto-I a IJ1’°ti italijanskim (mi pristav-•inio; v še mnogo večji meri proti genskim) nekomunistom.
“ Posebno žalostjo moramo ugo-r V! ’	so razni demonstranti,
^etepači ju razgrajači, med njimi ll žalost tudi nekateri slabo vzgo-katoliški mladeniči, pokazali o|av strupeno sovražitvo do vseh oveneev in vsega, kar je sloven-. Vrgli so se na slovenske napi-Po trgovinah, po cestah so napa-y 1 ™ime ljudi, ki so govorili slo-e»ski, ponoči in podnevi so stra-j_°vali tudi take ljudi, ki so pred ^turističnim nasiljem pribežali v esto, in grozili prodajalcem slojnih časopisov, celo katoliških. v ,Va oblast jo vse te reči prepo-Mala in tU(li italijanski osvobodil-1 °dbor je pozval občinstvo, naj Pusti vsa taka nasilna dejanja.
katoliški list pa bi radi na-,rain takim izbruhom ljudskih rasti zavzeli načelno stališče, ki a morajo upoštevati v tem pogle-
du vsi tisiti, ki jim je kaj do krščanske morale.
1. Če so komu znani krivci velikih zločinov, ki so se zgodili pred dvema letoma, naj jih naznani pristojni oblasti, ki je dolžna proti njim nastopati in jih pravično kaznovati.
2. Nemoralno je huskati mladino k takim obračunavanjem* ki mladino samo vso pokvarijo in ne dosežejo drugega, kakor da netijo le naprej sovraštvo in krivico na krivico kopičijo.
3. Katoliški verniki naj pa šo prav posebno upoštevajo, da nikakor ni krščansko, ako kdo goji v svojem srcu maščevanje in sovra-
Prepovedano
govoriti slovenski
teni naslovom (proibit fe vela par prinaša furlanski list j Pa. trio dal fil1'* z dne 15. jul. članek o narodmn ^merah Slovenski Benečiji. Najprej j,.11 članek, da so prebivalci Slov. Bene-tIJe korali jkxI fašizmom veliko trpe-> Čeprav so bili najbolj pošteni .lr-j. ' *Jani. Trpeli pa so zato, ker so govori-*_ slovenski. Prišla je osvoboditev. Upa-smeli, da se bodo sistemi spremeni-' ’ J°da ne. Prišli so bivši titovci, Musso-Ulievi republikanci, razni drugi fanati-111 ljudje ter s pomočjo nekih strank in 0rSitnizacij začeli s starimi fašističnimi ‘"kodami. L’u se vprašuje list: »Zakaj *’J *>e pustijo, naj pojejo svoje lepe na-°c*116 pesmi v gostilni in svete pesmi v ^rkvip Zakaj uganjajo zlomka, če s.ak 'llovnik pridiga ali spoveduje v njiho 't,n jeziku/ Smešno, da bi bila domovina
y	'
Stvarnosti, ker mala peščica ljudi ne 8ov«ri italijanski !«
Plankar pristav Ija, da se je sam hotel ^Pričati, kako govori ljudstvo v Beno-‘il- Možje znajo nekaj furlanski, zelo 'al° italijanski, ženske po večini samo domači jezik Mladi so se naučili
'til-
“'Janški v šoli ali po svetu, toda ,-a-
štvo. Bog sam hoče, da njemu prepustimo maščevanje, ker bo On o pravem času kaznoval vsako zlo delo. Jezus bi ob takih prilikah po vsej pravici ponovil svoje čudovite besedo:	»Kdor je brez greha, naj
vrže prvi kaincn.«
4. Zelo nepolitično in silno kratkovidno bi bilo, ako bi kdo v tem času in v sedanjih razmerah na meji razburjal duhove z narodno nestrpnostjo in očitnimi kršitvami najnovejših podpisanih pogodb.
5. Naivni nekomunisti naj so od prebrisanih komunistov naučijo vsaj komunistično' narodno strpnosti. V Jugoslaviji ne preganjajo nobenega Italijana zaradi njegovega jezika, ampak iz propagandnih namenov uživajo Italijani tam ce-
lo	mnogo prednosti.
Slovenci in Italijani! Bodimo resnični mirotvorci in ne dajajmo nikomur povoda k novim zločinom!
f!
Preveč slovenskih duhovnikov
v italijanski Gorici
u
Pod tern naslovom prinaša »Mes-saggero Veneto« dne 20. IX. pismo »Skupine starih Goričanov«, ki s* pritožujejo, da jo v Gorici sedaj ne-le preveč duhovnikov bcguncev, ampak tudi preveč nastavljenih duhovnikov.
Pisanjo teh ljudi kaže, da so ti hujskači proti duhovnikom resnično »stari«. So iz predkrščanske do be, ker nimajo nobenega sočutja s tistimi, ki so morali rtopiti na trdo begunsko pot, ki se bo morda končala daleč od »trikoloro« kje v A rnoriki.
Ti ljudje so tudi popolnoma za svtareli v svojih nazorih in dejanjih in zalo se no aavedajo, da s svojim
SVET
JESENSKO ZASEDANJE glavne skupščine ZN se je začelo 16. septembra. Iz lake Successa poročajo, da je sedemkratna uporaba veta tekom štirih dni \ Varnostnem svetu od strani Sovjetsko Zveze selo ojačila med delegacijami ZN mnenje, da je treba pravico veta tli popolnoma odpraviti ali pa vsaj znatno omejiti. To slednje bi se da-
lo	doseči, ako bi se vsa važna vprašanja prenesla od Varnostnega sveta na Glavno skupščino, s čimer bi postal nemogoč veto manjšine.
SKUPŠČINA ZDRUŽENIH NABODOV so je odprla 16. t. m. v Flushing Meadows pri New Yorku. Navzočih je kakih 50 zunanjih mi' nistrov, med njimi ameriški zunanji minister Marshall. Manjkata Molotov in Bevin, ki bosta prišla pozneje. Sovjete zastopa Višinskij. Na dnevnem redu je kakih 60 vprašanj. Za njih rešitev bo skupščina potrebovala vsaj tri mesece. Najvažnejši problemi, ki čakajo rešitve, so: grško vprašanje; vprašanje veta, katerega se SZ neprestano poslužuje, naj bo prilično ali ne-
prilično (do sedaj okrog 20krat); palestinsko vprašanje; odnosi do Frankove Španije; položaj Indijcev v Južni Afriki; pomoč deželam, prizadetim od vojne; vprašanje razorožitve (atomska bomba); mednarodno gospodarsko nadzorstvo. Najbolj pereči »ta vprašanji Grčije in veta. Minister Marshall je imel 17. t. m. pred glavno skupščino ZN pomemben govor, v katerem se je dotaknil več ali manj vseh važnejših problemov, ki so na dnevnem redu skupščine. Obsodil je zlorabo veta in poudaril nujnost, da se reši grško vprašanje. »Medtem ko skupščina mirno gleda, je dejal med drugim, se nahaja ena članica ZN (mislil je Grčijo) v nevarnosti radi napadov od zunaj. Ako ZN ne bodo zmogli zaščititi nedotakljivosti trne male države, so bodo znašle v nevarnosti vse malo države.« Marshall je predlagal, naj bi se osnoval začasen odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh 55 članov Združenih narodov, ki naj bi se stalno bavil a vsemi vprašanji, ki bi utegnila o-grožati mednarodni mir.
Nekaj odlomkov is Marshallovega govora
•n.) Ra i.
silo. Nikakor pa ne obvladajo te-lezika tako, da bi mogli v njem razu-"t*‘i kak težji in bolj zamotan govor. Jn >aja lep primer.
N
neki vasi so imeli birmo. Skof je pri-
,j. ‘n je po birmi imel pridigo. Med pri-
Ki- je večkrat omenil: »il rito, questo
*’to, il »olenne lito«. Mnogi ljudje so
' Pri teh besedah začeli hihitati, brisati
Hudomušno drug drugemu ,ne-
at,i. V svoji preprosti pameti so Tii
1 '*a. dobro znani del telesa.
^tankar zaključuje: Slovenci se počasi
j.^jo, toda potem tudi ne popustijo.
‘^or se ni^ vdali nasilju pod fašizmom,
0 tedi ne bodo odnehali pred nasiljem
^ ^ ^lzmu. Dolžnost furlanske avtonom-
. d6žeie bo, da tem ljudem prizna pralce,
<w
ki jim giedo. »Kakšno škodo nam 1°) če govorijo v svojem jeziku?«
. asnim m pravičnim izvajanjem tega l>- a moremo le pritrditi. Želimo, da ’1' ^'n°Si meti našimi sosedi tako mislili. ,	0 bi bilo rešeno vprašanje mirnega
i, 1* med Slovenci in Furlani, oziroma
'Uani,
»Položaj, katerega moramo zdaj rešiti, je mogočo povzeti z izjavo, da po nad dveh letih od konca vojne še zdaj ni mogoče pobrati sadov mini in zmage. Ljudje gledajo z zaskrbljenostjo v bodočnost ter se sprašujejo, ali no bodo zapleteni v nov in še bolj strašen konflikt. Do zdaj še nismo uspoli določiti osnovo za mir z Nemčijo in z Japonsko, l i ti nismo obnovili Avstrije v ne-zavisno državo. Obnova napreduje povsod vedno bolj počasi. Najnujnejših živil jo zelo malo in je položaj v obširnih področjih skoraj o-bupen. Še zdaj ni bil spravljen v red zapleteni gospodarski mehanizem, ki ga jo uničila vojna. Namesto miru, svobode in gospodarska varnosti najdemo le grožnje, zatiranja in obupno potrebo.
»Skrajni napor je potreben od nas vseh, če hočemo doseči uspeh v razbitju začaranega kroga vedno bolj ostre politične in gospodarske krize. Zaraai tega so Združene države vneslo v dnevni red glavne skupščine vprašanje gnžouj ozemeljski nedotakljivosti Grčije.
>;En stalni član Varnostnega sveta pa jo z uporabo veta obrezuspe-šil napore sveta, da bi razrešil položaj.
»Ta glavna skupščina ne more prisostvovati kot enostaven gledalec dejstvu, da spravljajo napadi, ki prihajajo iz tujine, v nevarnost enega člana Združonin narodov.«
»Zaradi tega bo delegacija Zdru-
ženih držav predložila glavni skupščini resolucijo, ki vsebuje zaključke preiskave o odgovornosti in katera vabi Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, naj prenehijo z nadaljnjim dajanjem pomoči in podpor grškim gveriljeom.
»Velika večina komisije za nadzorstvo nad atomsko energijo je dosegla dejansko napredke pri podrobnem določanju funkcij in pravic mednarodne nadzorstvene ustanove, katera bi mogla tvoriti osnovo za uspešno nadzorstvo nad atomsko energijo. Vendar pa se dve državi nista hoteli pridružiti sklepom večine. To dejstvo je vznemirjajoče ter slaba napoved. V obravnavanju teh dejstev je večina izmislila “istem nadzorstva in varnosti proti atomski vojni. Očividno pa manjšina ni hotela realistično reševati istih dejstev ter je zato ostal mandat glavne skupščine neizveden. Izostali sporazum glede sistema nadzorstva in varnosti proti atomski vojni bo neizogibno zakasnil u-porabo atomske energije v miroljubne namene v korist narodov sveta ter bo pospešil dirko k atomskim oboroževanjem.«
VIŠINSKY ODGOVARJA. Na Marshallov govor je odgovoril zastopnik Sovjetske zve«) s tako o-gorčenostjo in napadalnostjo, da je vsa skupščina kar strmela, človek, ki bi ne poznal ozadja razprav, bi mislil, da se Rusiji godi pri ZN naj večja krivica in da vsi drugi
narodi, zlasti Amerika, pripravljajo samo vojno.
Komunizem bi najrajši brez vojno pobasal ves svet. Kdor se temu upira, jo po mnenju komunistov pač »vojni hujskač«. Časopisje razpravlja o možnosti, da Sovjetska zveza izstopi iz organizacijo Z. N.
POLOŽAJ POLJSKIH POVRATNIKOV. Na Poljskem se izvajajo zelo stroge odredbe glede onih Poljakov, ki se vračajo domov iz tujine: ne smejo si dopisovati z ljudmi v inozemstvu, 110 smejo sprejemati obiskov na dom, 110 smejo se oddaljiti za eno leto od svojega bivališča, vsak teden se morajo javiti na policiji. To so pač ljudje, ki jih jo zapadni svet »okužil«. Poljska komunistična vlada jih hoče temeljito »razkužiti«, predno jim dovoli vstop v človeško družbo. — Ti ljudje se ne držijo božjega navodila: Osvobodite resnico in resnica bo osvobodila vas!
Združene države in Italija
FIORELLO LA GUARDIA je priobčil pred par dnevi v »PM« članek z naslovom »Združene države napravijo mnogo za Italijo«, v katerem piše mod drugim;
»Podpisana m ratificirana jo mirovna pogodba med Združenimi državami in Italijo. Stvarno prijateljstvo med tema narodoma ni prenehalo, kar so pokazale Združeno države na mirovni konforened in pri sledečih finančnih sporazumih.
Praktično so bile Združene države one, Ki so vzdrževale Italijo v dobi po končanih sovražnostih prt življenju. Brezprimorno velikodušnost Združenih držav kaže odpust raznih začasnih posojil po kapitulaciji Italijo. Italija je dobila vse mogoče koncesijo in imela isto mož-nbst obnove kot vsaka druga dežela.
Pedsednik Franklin D. Roosevelt jo popolnoma pravilno izjavljal, <ia Italija ni hotela vojne zoper Združene države ter je to stališče vplivalo na vse ameriške odnošaje z I-talijo. Sporov mod narodoma teh dežel ni bilo. Ko so Združeno države zahtevalo nastop Italije proti Nemčiji, jo Ittaliju to storila.
Sodaj moramo gledati, da se vse to, kar je bilo dobrega storjeno, ne uniči.
Italija mora, če hoče živeti, skleniti ožje trgovinske odnošaje s sosednimi in drugimi evropskimi državami. Združeno države ne morejo dajati Italiji kdo ve kakšno pomoči za razvoj njene industrije.
Pomoč Italiji in Franciji
»ECONOMIST« O POTREBI POSOJILA SVETOVNE BANKE FRANCIJI IN ITALIJI. »Eeono-mist« piše, da ako Francija in I-
pisanjom nudijo le pretvezo za dejanja, ki bi utegnila tudi »stare Goričane« spraviti na begunsko pot.
Prav posebno pa kažejo svojo starost s tem, da so zgubili spomin. Zgodovina ve mnogo povedati o nasilnem poitalijančevanja Slovencev jd strani Italijanov, ne ve pa za noben zgled, da bi Slovenci kakega Italijana nasilno ali u-metno poslovenili.
Kot znak starosti se navaja tudi to, da kdo »gro na otročjo pamet.« Ali ne gredo tudi Messaggerovl »sitari Goričani« na otročjo pamet, ako se bojijo, da bodo slovenski begunci poitalijančili Goirioo in vso deželo ali morda celo vso Italijo? Ali se ni morda še bolj bati, da Italijani v Jugoslaviji poitalijančijo vso Jugoslavijo?
»Stari Goričani« naj se denejo v mir in naj ne hujskajo že dovolj nahujskane mladine!
talija ne bosta uspeli dobiti vnaprej 250 milijonov dolarjev vsaka od Svetovno Banke, nobena od teh dežel ne bo mogla nakupiti protreb-uega premoga in žita pred prihodnjim letom.
Francovi in Italijani botlo sicer še nekaj časa izhajali z letošnjim pridelkom, toda pomanjkanje premoga se bo takoj pokazalo v zmanjšani produkciji industrijo. Tudi ako ameriški kongres sprejmo zadovoljujočo odločitev glede Marshallovega načrta, to ne bo na stvari nič izpremenilo, ker bo kongres* razpravljal o tem vprašanju šele marca 1948. Neobhodno jo torej potrebno najti sredstva, da Francija in Italija dobita potrebna sredstva za nakup žita in premoga, kajti sicer bo treba računati z resnimi posledicami na političnem in socialnem poprišču.
Bivši kancler Schusclinigg
USODA SCHUSOHNIGGA IN AVSTRIJE. List »New York Times« je posvetil svoj nedavni uvodnik z naslovom »Glasovi preteklosti« prihodu dr. Kurta von Schu-schnigga v New York. List je pisal med drugim: »En mož sivih las je počasi stopal po mostičku italijanske prekooceanske ladje »Satur-nia«. Novinarjem, ki so mu stavlja-
li	vprašanja, je izjavil; »Moja edina želja je ta, da bi lahko živel v miru. Sem le eden izmed toliko beguncev.«
»Bil je učitelj, ki je nato postal avstrijski kauelor po umoru Dol-lusaa, ter je bil tisti mož, ki je klonil pred Hitlerjem in Anschlussom pomladi 1938.
Dr. Sehussnigg je živeči simbol pobito in razdeljene držtve, katera je preko dveh vojri bila le en mesec v evropski politični šahovnici. To je ta dežela tudi še danes. Med raznimi državami je Avstrija danes država brez temeljev, kakor jo tudi njen nekdanji kancler danes mož broz domovine med milijoni brezdomcev.
V	usodi Avstrije ter njo noga dr. Schuschnigga je lekcija za tistega, ki jo zna jasno čitati: da ne more biti kompromisa na področju načel. Med obema vojnama voditelji Avstrijo niso znali napravljati jasnih odločitev. Ker ee niso znali odločiti, ali hočejo biti demokrati ali diktatorji, so poskušali biti nekoliko demokrati in nekoliko diktatorji. In tako so je zgodiio, da so tako voditelji kakoor njihova država končali s tem, da so izgubili svobodo.«
Ali razlikujete med močno roko v vladanju in diktaturo? Sporočite nam svoje mnenje.
Stran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
NEREDI V INDIJI ao povzročili v onem mesecu 45 tisoč mrtvih, je izjavil indijski voditelj Pandit Nehru. Koliko jo beguncev, je sploh težko določiti. Iz samega Pundžiba (Pakistan) beži proti Indiji ogromna karavana 400 tisoč beguncev.
PREHRANA. Amerika je letos pridelala silno množine pšenice, a malo koruze in ovsa. Zato bodo ZDA verjetno uporabljalo veliko količino'žita za živalsko krmo in ga ne bodo izvažale. Evropa bo dobila torej manj pšenice in bo prisiljena porabiti za ljudsko prehrano precejšnjo količine takega žita, ki služi običajno kot živalska krma
KOMUNISTI • IN SOCIALISTI NA ČEŠKEM so sklenili sporazum. Govori se, da bo ta sporazum privedel do zlitja med obema strankama. List »Svobodne Novmy« takole tolmači ta sporazum: »Češkoslo-
vaška je dospela do svojo velike krizo. To krizo dolgujemo eni sami stranki, ki je sklenila uničiti sedanji politični ustroj in je odločena da ne dopusti izven sebe nobenega drugega političnega delovanja in življenja. Mišljena je komunistična partija, ki težko prenaša da Češka
— edina med vzhodnimi državami
— še vedno uživa demokratične svoboščine, in si z vsemi silami prizadeva da bi tudi to slovansko državo popolnoma vpregla v sovjetski voz.
ITALIJANSKI JETNIKI. V Jugoslaviji je baje še vedno od 100O-2000 italijanskih jetnikov, ki so za-posloni v glavnem pri gradnji železniških prog.
MU NE DIŠI. Čilskemu poslaniku v Parizu Joachimu Femandezu so ponudili mesto tržaškega guvernerja. Mož jo ponudbo odbil.
DOMAČE NOVICE
NoVi goriški prefekt
Notranje ministrstvo je imenova-
lo	za goriškega prefekta g. dr.-ja Marija Micali, ki je doslej vodil Urad za begunce iz Julijske krajine.
Novega g. prefekta pozdravljamo z voščilom, da bi mogel vladati to deželo tako uspešno, da bo v njej pravo blagostanje in iskreno sodelovanje obeh narodnosti, ki tu živita.	i
Obenem izrekamo dolžnosti razrešenemu g. prezidentu dr.-ju Gvidu Huguesu prisrčno zahvalo za vse, kar je storil Slovencem dobrega. Ostal nam bo v spominu kot mož, ki je bil pravičen do vseh.
Pri oo. kapucinih v Goriei
so v nedeljo 21. IX. odpravili sv. mašo s slovenskim petjem in pridigo ob 7. uri.
Ali je služba božja politična zadeva, da ji je treba obračati plašč po politični konstelaciji? Sicer pa
nost, mir in dobro! — Beraške redove mora naganjati k temu tudi hvaležnost!
Shod katoliške mladine v Gorici
Italijanska katoliška mladina iz goriške škofije bo imela v nedeljo 28. sept. velik shod v Gorici. Ob tih bo sv. maša na Gradu, katero bo daroval g. nadškof. Po maši bo velik govor centralnega voditelja Ital. katoliške akcijo prof. Carretta.
Slovonski katoliški možje in fantje v Italiji! Ali bi ne bil čas, da tudi vi vstanete in se organizirate za obrambo naših verskih koristi?
Misijon v Trstu,
ki bi se moral vršiti v drugi polovici septembra, je bil odnešeu zaradi izrednih razmer, ki so sedaj v Trstu. Sklenili so, da se bo tudi za ital. vernike vršil misijon v cerkvah in ne na trgih, kot so sprva nameravali. Za Slovence bo misijon v drugi polovici oktobra.
Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je dal odposlanstvu slovenske narodne manjšine zagotovila, da se bodo vse naše pravice spoštovale.
je kaj lahko možno, da tako ravnanje s slovenskimi verniki niti sedanjemu političnemu položaju ne odgovarja. Ne ena ne druga izmed tukajšnjih držav — sosed nista danes tisto, kar1 sta bili včeraj!
Za Cterkev je v vsakem primeru najbolj častno in koristno, da ima po zgledu svetnikov, n. pr. sv, Fančiška, pred očmi geslo: Pravič-
R. A
Samostan na Monte Cassino
Stari benediktinski samostan na Monte Cassino pri Neaplju bi radi čimprej obnovili. V ta namen so v nedeljo zbirali po vsej Italiji prostovoljne prispevke za obnovo tega slavnega samostana.
Nov verski film
Na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah so predvajali tudi novi francoski film iz življenja sv. Vincenca Pavelskega, ustanovitelja lazaristov in usmiljenih sester. Filmu je ime »Gospod Vincenc«. Vsi so ga sprejeli z največjim odobravanjem. Med vsemi filmi do sedaj je po umetniški vrednosti na
SLOVENSKI STARŠI!
Ta teden se vrši vsak dan ob 9. ure dalje vpisovanje otrok v slovenske ljudske šole in v otroške vrtce. En vrtec bo tudi v Slov. Alojzijevišču.
DEKLETA, POZOR!
Za vas bo v nedeljo ob 4 uri pop. pri Sv. Antonu poseben shod. Obhajale boste vzorni teden. Ali veste, kaj je to? Pridite vse!
drugem mestu. K predstavi je prišel tudi beneški patriarh Piazza. — Film »Gospod Vincenc« je nov dokaz, da verski filmi, če so mojstrsko izdelani, vlečejo še bolj kot posvetni.
Tristoletnica
Dne 5. avgusta je bilo 300 let, odkar se je rodila sv. Maigarita Marija Alakok, velika zaupnica Srca Jezusovega, ki se ji je večkrat prikazal v samostanu v Paray-le Mo-uialu. Ob tej priliki so bile velike slovesnosti v Paray-le-Monialu. Sv. oče je dovolil poseben jubilej, ki se je začel 5. avg. in bo trajal do praznika sv. Margarite 17. oktobra.
Jubilej v Moskvi
Moskva praznuje letos osmo stoletnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki so bile tam veliko proslave. Med drugim je bil tudi govor maršala Stalina, ki je poveličeval današnjo Moskvo kot »močan steber miru«. Iz Rima je za to slovesnost odšla posebna komisija, ki je nesla Moskvi v spomin kip kapitolske volkulje.
Indija in Julijska krajina
Indija in Julijska krajina sta si postali zelo slični. Tukaj kakor tam so domačini med sabo tepejo za prazen nič. Bilanca pretepov med Indijci izkazuje v zadnjih tednih čez 40 tisoč mrtvih. Ranjenih pa nihče ni štel. Tam si požigajo hiše, ropajo drug drugemu, se pretepajo. Torej uganjajo vso tako, kakor so uganjali pri nas, le bolj na veliko, ker je pač tudi Indija neprimerno večja od našo dežele. Zakaj? Tam se pripadniki različnih ver med sabo ne razumejo, tukaj pa pripadniki različnih ideologij in narodnosti. Vsem pa jo ena stvar skupna: veliko navdušenje za pretepe in ropanja.
Tudi dekleta zborujejo
Mednarodna zveza ženske katoliško mladine je priredila letos svoj šesti mednarodni kongres v Rimu. Začetek je bil v nedeljo 7. t. m. Prišle so zastopnico iz 29 držav. Slovane so zastopale Čehinje, kajti edino na Češkoslovaškem imajo katoličani še svobodo organiziranja. Svoja zborovanja so imele na
Hlape c
Vkljub godrnjanju in zmerjanju zaradi postrežbe, ki mu jo je deklica tako požrtvovalno nudila, vendar ni hotel bolnik, da bi mu stregel kdo drug kot samo Milka. Ta mu jo morala biti vedno in povsod pri rokah; če ni bila dovolj urna, je začel inoži-ček srdito rentačiti. Kor je bil vedno tako samosvoj, se tudi sedaj v bolezni ni nihče zanj zmenil in ga pomiloval. Prijatelja ni imel nobenega ali kvečjemu enega, namreč Lesjakovega Miha, ki je bil enak čudak kot on. Miha ga jo prihajal večkrat obiskavat in nokega dne je rekel:
Ti šmon, ti si sicer zdrav kot riba in čvrst kot jelen, vendar če bi bil jaz na tvojem mostu, bi napravil o-poroko.«
»Kaj se tii blede? Testament naj bi napravil?« je zavpil možiček. »To bi se moja daljna žlahta, ki se ni do zdaj prav nič zame zmenila, go-slila na moj račun!«
»Saj ti ni treba zapuščati kakemu sorodniku, postaviš lahko tudi koga drugega za dediča.«
»Da, da, za svojega edinoga dediča postavim ljubljanski grad, da ga sezidajo še višjega.«
»Tak testament pač no bo veljal, ker giiad ni oseba.«
»Če že mora biti oseba, pa zapišem v testamentu vso na turškega sultana. In to mislim zares.«
S tem je bil govor o tej zadovi končan. — Bolnikovo stanje se je pa slabšalo od tednu do tedna, telo mu
je bolj in bolj otekalo, vedno teže je dihal in vidno je pešal. Milka je bila vsa v strahu in skrbeh. Nekoč je rekla:
»Stric, menim, da bi lilo prav, če bi poklicali gospoda župnika.«
»Čemu župnika?« je vzkipel možic; »ne napravim nobene oporoke —• prav nalašč ne!«
»Ne zato; toda morali bi napraviti račun z ljubim gospodom Bogom in sprejeti zakramente. Večkrat se nič ne ve, kaj pride. S teto je šlo tudi naglo.«
»Aha tako, ti prekanjenka! Kar nestrpno žo čakaš, da umrem! Od mene no dobiš ničesar! Pa tudi umrl še dolgo ne bom. Daljo bom živel kot ti.«
»Stric, zaradi meno lahko večno živite. Čim dalje, tem bolje. In da bi od vas kaj podedovala, na to nisem nikdar mislila.«
»Tega ti ne verjamen, v tem se lažeš; toda ne delaj si nobenih praznih upov. S teboj sploh nisem v žlahti; v sorodstvu si bila lo z Nežo, mojo rajnko ženo. Jaz in Neža sva napravila v zakonu pogodbo, po kateri pripade po smrti enega vas njegov delež premoženja drugemu preživelemu zakoncu. Sedaj je vse moje. — Le veseli se moje smrti! Toda ne zapustim ti ničesar, od mene ne dobiš niti ficka.«
»Saj ničesar ne zahtevam, ničesar ne želim in ničesar ne potrebujem,« je zagotavljalo dekle. »To pa ni lepo, ako mi očitate, da se veselim vašo smrti.«
»Seveda so veseliš.«
»Ne, prav gotovo ne.*
»Potem si neumna koza, hehehe!«
Vodenica je grozeče napredovala. Že so zatekale bolniku roke in zdravnik je zmajeval sumljivo z ramami. Tedaj ni dalo Milki več miru. Šla jo klicat župnika. Ko se je ta prikazal ob bolnikovi postelji, je možiček debelo pogledal in rekel rta pol nevoljno, na pol vedro:
»O, gospod župnik so tu! Pozdravljeni! Prišli ste poč, da bi nam blagoslovili hlev, kajneda?«
»Ne, prihajam k vam,« je odvrnil duhovnik, »da vidim, kako je z vami.«
»Dobro mi je. Le spim bolj malo, pa to ni pri starih ljudeh nič hudega. hehehe.«
Možiček je skušal svojo slabo stanje z vsemi močmi zakriti in je hotel napeljati pogovor z župnikom na dom in gospodarstvo. Dušnemu pastirju ni preostalo slednjič drugega, kot da je opozoril bolnika na njegov resni položaj in ga vzpodbujal, da naj obrne pogled na večnost, da doseže kdaj na drugem svetu srečen prostorček.
»Gospod župnik,« je rekel možiček drzno, »glede drugega sveta nisem prav nič v skrbeh. Mislim si tako: Prišel bom pač tam med sebi enake. In če pridem v družbo sebi enakih, sem zadovoljen.«
Župnik je bil sprva kar iznena-den po takem, odgovoru, nato je rekel: »Moj ljubi Slimon, na onem svetu niso ljudje več razdeljeni po stanovih, ampak le v dve vrsti, namreč v take, ki bodo večno srečni, in v take. ki bodo večno nesrečni.«	(Nadaljevanje sledi.)
dominikanski univerzi v Rimu »Angelicum«. Vsaka narodnost jo imela posebno nošo. Zato je bilo v dvorani zelo pestro. Ob zaključku zborovanja so bile vse navzoče de-logatiuje sprejete v posebni avdienci pri sv. očetu. Sv. oče jim je govoril v francoskem jeziku, ki je bil uradni jezik na zborovanju.
DVE MA
0 smrti matere inž. Nagodeta poročajo :"
»Stara gospa, ki jo je obsodba njenega sina popolnoma uničila, je šla na pokopališče, da vidi krsto z ostanki svojega edinca. Na pokopališče pa so pripeljali dve, tako da niti 111 vedela, v kateri jo truplo njenega Crtomira. Pretresena gospa je odšla domov, se oblekla v črnino, si sezula čevlje ter se obesila«.
Iste dni, ko so v Ljubljani justificirali inž. dr. Nagodeta, so v Lanišču zaklaii mladega duhovnika Mira Bulešiča. Ko so materi sporočili vest o smrti njenega sina, je rekla: »Nisem bila vredna imeti srna mučenika. Bog je predober. Ker >e Bog tako hotel, naj se zgodi njegova sveta volja«. In je šla sama z drugim sinom in hčerjo na njegov pogreb. — Tako govori in ravna krščanska mati.
Krščanske matere! Ze mnogo vaših ctrok je padlo pod zločinsko roko v zadnjih letih. Ve niste obupale. Verjetno,
da bodo padli 'še novi, zakaj hudobija ■> še sita krvi. Ne obupajte, ne gojite i»3 ščevanja. Mati pok. Bulešiča naj vam lJ svetel zgled. Krščanska mati pozna brul kost in solze, obupa in maščevanja pa na'
Fatimski dogodki v filmu
V	Hollywood v Ameriko je Prl šel iz Portugalske pater Mano® Rocha z namenom, da se s tamkaJ8
Pfit'
njimi filmskimi družbami in ^ tivonimi oblastmi pomeni o fih®8 liju fatimskih dogodkov, če s6.j*®! srečijo dogovori, bomo lahko vri v kinu tudi Fatimo, kakor E*1*0 vidimo Lurd.
Messina vstaja iz ruševin
Mesto Messina je bilo v 50 1®$* dvakrat skoro do tal porušeno. bul prej od potresa pred kakimi 40 1® ’ v zadnji vojni pa od bombard^4 uja. Sedaj počasi vstaja k nove® življenju. Pred kratkim s,o otvor stolnico in zvonik, ki s.ta bila P° rušena. To so je zgodilo z veliki®11 slovesnostmi za Veliki Šmaren. oče je ob tej priliki iz svoje pala®® prižgal električno razsvetljeni kri M. B. na stebru pred stolnico. ^
Odgovorni urednik
Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Tisk. G. lucchi — Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
Težko je povedati na kratko, kar je Urh doživel, odkar je zapustil Zajzersko dolino. V vlaku je srečal svetovišarskega romarja iz Kožba-no, ki mu je povedal, da jo padel tudi Žel' v nemilost pri rdečih, ker so je oklenil »Demokracije«. K sreči ni več na tem svetu Ceneta, ki bi bil kmalu spravil Urha ob življenje. Tudi pri njem se je uresničilo: Kakršno življenje, taka smrt. Napadla ga je strašna povojna bolezen. Ko je besnel, ga štirje niso mogli ukrotiti. Zagnal se je s krikom »Na juriš! Na juriš!« na kup gnoja, padel vznak in utonil v gnojnici. Urha jo ta novica pretresla in ni vedel, kaj naj bi rekel, fazen: »Bog se usmili njegove nesi cine dušo!«
Ker jo izginil s pozorniee briškega sveta ta preganjavec poštenih ljudi, je menil Urh, da bi morda zdaj lahko šel obiskat Zefa vsaj za kako uro. Prej pa je hotel še videti Beneške Slovence in Staro goro.
Na Stari gori jo srečal solkanske romarje. Neka ženica mu je pravila, da so nekateri ljudje na vsak način hoteli to romanje preprečiti, »Sedaj pa bomo morali moliti, da nam Bog ne pošlje tistega, za kai smo ga prej toliko let tako milo prosili, ali bojim se, da prepozno!« je končala svoje pripovedovanje.
-	V spodnji, baje prvotni kapeli, kjer kažejo hudiča pod nogami sv. nadangela Mihaela, je poslušal naš radovedni romar polglasno molitev obupanega Brica: »Sv. Mihael, pokončaj že enkrat za vedno tistega hudiča, ki nepres.ano zapeljuje ljudi in vedno znova prevara tudi cole narode. Glej, kaj nam je storil! Obljubljal nam jo'svobodo in dal nam je sužnost. Obljubljal nam je malo dela in veliko blagostanje in prinesel nam jo udarniško delo in veliko beračijo. Obljubljal nam je raj že na zemlji, a zlasti našo mladino je tako pokvaril, da bo v raj še po smrti težko prišla. Sv. Milia, daj ga, hudiča! In ti, poba, (mislil je na fanta, ki tam drži krožnik za miloščino) na pet lir, ampak skrbi, da ga česneš tudi ti!«
Urh je veliko govoril z raznimi remarji, zlasti Benečani so ga zelo zanimali, saj so se se mu zdeli še bolj Slovenci kot Vipavci. Zakaj? Ker ljubijo tako prisrčno svojo slovensko govorico, čeprav ni tako razvita koit naša, a še bolj, ker so ohranili svoj blagi slovenski značaj:	pobožnost, gostoljubnost in
prijaznost. Še najbolj so mu pa bi-
li	všeč, ker se niso dali od sedanje zablode tako pokvariti. Tu in tam so bili vprav nezaupni do njega, ker so mislili, da je rdečkar, a zato so ga toliko bolj ljubili, ko so se prepričali, da jo pravi Slovenec, ki noče imeti z mednarodno brozbož-nostjo in hudobijo nobenega stika.
Na našega Urha jo kar deževalo povabil v Št. Lenart, v Ažlo, v Br-
nas, v Trčmun, v vas Matajur 10 Drenkjo in v Lander in seveda v Šempeter. Najbolj ga je mikalo v8 bilo v Trčmun, kjer je želel vid®11 starega očeta Beneških SIoven®®v' In res je krenil najprej tja. Bil J® ves srečen, ko je našel g. biserori®®' riika pri najboljšem zdravju in P0*' nega krščanskega zaupanja, da h° na svetu še zelo lepo, ko bo liu po sedanjih težkih kaznih za vsak0' vrstne hudobije in neumnosti sp® srečala tista pamet, ki pravi, da s® ljudje zastonj trudijo, ako zidaj0 dom svoje sreče brez Boga. V hlSl g. mousinjonja je napadla Urh® največja skušnjava napuha. K®1®' iu bi bil padel od prevzetno®11 vznak, ko jo slišal, da ga ta velik1 mož pozna, in se zanima zanj.
V	Trčmunu jo Urh zvedel za ®°' vo mašo v Črnem vrhu. Ne bo®1 len, šel je tja. »Slovenski Primor®®* je že poročal, kako so je naš ViP11’ vee solzil pod korom med nrfA° mašo in kako so ga po cerkven®®1 opravilu prisilili k »ojeeti«.
Med pojedino jo moral spregovoriti. Govoril je:	»Častili g. novo-
mašnik in vsi predragi gostje! J®15 nisem vreden, da vam govorim ® crko veliki slovesnosti, čeprav ri' sem noben rdeč zapeljivec, ki jik imate tako v želodcu, ampak pravl krščanski Slovenec. Sram me J®’ da sem se doslej tako malo zanim®1 za vas in vašo tako lepo domačij®-Glejte, na glavi nimam več mnog0 las, a žal mi je tolikokrat, kolikor ■cm nekoč las imel, da nisem bil nikdar med vami. Ne morem vari povedati, koliko veselja sem užil 10 dni v Benečiji. Prevzela me je vaša ljubezen do Boga in Cterkve> vaša zvestoba, do očetov, njih jezika in lepih navad, vaša prijaznost in gostoljubnost, vašo lepo petje i® sto drugih reči. Toda slišal seri med vami tudi nekaj neprijetnega-Vi gospod novomašnik se napravljate v dušno pastirstvo nekari proč v tujino. Ali ni dela za va» doma? Ali ne razumejo odgovoru1 ljudje, da bodo imele duše in on1 sami le škodo, ako vam bodo krati-
li	domačo besedo v cerkvi in vsakdanjem življonju? Ali je Bog ustvaril samo eno vrsto rastlin, en® vrsto živali, eno vrsto zvezd? Tak® je po božji volji na svetu tudi mnogo narodov in jezikov. Ali hočej® ljudje biti modrojši od Boga? Tak® modrijane bo Bog osramotil. — V1 bodite zvesti Bogu in narodu. Kdor svojo očete zataji, bo zatajil tud1 Boga — in potem mu bo gorje. Hudobneži so trdovratni v hudobiji, norci so trdovratni v svojih neumnostih, mi pa nočemo biti trdovratni, ampak zvesti in stanovB' ni v vsem, kar je Bogu in pošten*#* ljudem od nekdaj drago!«
In Urh je napil številnim navdušenim gostom.
Stara mati g. novomašnika ja rekla svojemu sinu:	»Taki	Sloven®1
naj prihajajo večkrat med nas!«
Urh je moral napraviti še marši' kak obisk in je ostal v Benečiji dokler ni videl prvih beguncev lZ Kobariškega kota.