ACTA HI STRIAE • ! I • 2003 • 1 
prejeto: 2002-07-23 UDK 351.862:352(497.4 Koper)" 1991" 
Z MIROM NA VOJNO - K O N T R O V E R Z N O "VMEŠAVANJE" 
KOPRSKIH L O K A L N I H OBLASTI?! 
Aureiio JURI 
Državni zix>r Republike Slovenije, SI -1000 Ljubljana, Šubičeva 4 
e-mail: aurelio.juri@emaii.si 
IZVLEČEK 
O vlogi koprskih lokalnih oblasti med vojno za Slovenijo bom spregovoril pred-
vsem kot takratni predsednik Skupščine Občine Koper. 
Z opisom dogodkov, ki so se v tistem času vrstili na območju koprske občine in ki 
sem jih osebno doživel, želim pojasniti okoliščine, ki so privedle do "vmešavanja" 
občinskih mož in zlasti podpisanega v sama razmerja med našimi obrambnimi organi 
in enotami Jugoslovanske ljudske armade.. 
Relevantna, dogajanja, zadevajo 29. junij ter 2. in 3. julij. 
Ključne besede: vojna za Slovenijo, Koper, JLA, Teritorialna obramba, vojaške 
akcije, 1991 
C O N L A P A C E C O N T R O L A G U E R R A -• " I N G E R E N Z E " C O N T R O V E R S E 
D E L L E A U T O R I T A L O C A L I C A P O D I S T R I A N E 
S1NTES! 
Tratto del ruolo svolto dalle autorita locali capodistriane durante la guerra per 
Vindipendenza della Slovenia, soprattutto in veste di presidente d'allora dell'As-
semblea del Comune di Capodistria. 
Tramite la descrizione delle vicende che si susseguirono in quel periodo sul 
territorio del comune di Capodistria e che ho vissuto personalmente, deside.ro il-
lustrare le circ.ostanze che indussero "alle ingerenze" delle autorita comunali e 
soprattutto del sottoscritto net rapporti tra i nostri organi di difesa e i reparti 
dell'armata popolare jugoslava. 
Gli avvenimenti rilevanti riguardano il 29 giugno, nonche il 2 e il 3 luglio. 
Parole chiave: guerra per la Slovenia, Capodistria, Armata Popolare Jugosla.va, 
Difesa Territoriale, operazioni militari, 1991 
147 
ACTA HI,STRI AE • i! • 21)03 - 1 
AiiFflio JURI: Z M! ROM NA VOJNO KONTROVF-RZNO "VMEŠAVANJE" KOPRSKIH LOK A 1>I|H OBLASTI?!. 1-17-154 
Svo je p r i čevan j e o s r e d o t o č a m na to, kar sem dož ive l o z i r o m a spreml ja l 
n e p o s r e d n o kot takratni p redsedn ik skupšč ine obč ine K o p e r , in na to , kar smo v 
t is tem času v o b č i n s k e m vods tvu počeli ter kar je bi lo p o z n e j e p r e d m e t ž ivahnih 
d iskus i j in p o l e m i k o b vprašan ju , ali j e bilo prav, zakon i to in d r ž a v o t v o r n o , da s m o 
se "vmeša l i " v zadeve , o katerih so od loča le viš je ravni oblas t i . 
P o d r o b n e j e bom opisal potek d o g o d k o v 26. j u n i j a , ko se j e z g o d b a začela , 29 . 
j u n i j a , ko se je na Škof i j ah m o č n o s t re l ja lo , ko so pad le tri ž r tve in j e v K o p e r na 
p o g a j a n j a pr idrvel sam genera l Čad , ter 2. in 3. j u l i j a , k o s e m se s p o v e l j n i k o m 
a rmadn ih enot na Obal i poga ja l o modal i te tah n j i h o v e g a u m i k a ter j i h p o s p r e m i ! iz 
Kopra . 
O preosta l ih dneh j e m o r d a z a n i m i v o le to, da so bili v z n a m e n j u p o s p e š e n e 
pol i t ične de javnos t i p r e d v s e m predseds tva občine , ki j e v t reh i z javah (27. , 28 . in 30. 
j u n i j a ) n a j o d l o č n e j e obsod i lo p o s e g zveznih oblast i ter p o d p r l o p r i z a d e v a n j a r epub-
l iškega vods tva za mi rno reši tev zap le ta in za ubran i tev i z b o j e v a n e neodv i snos t i , 
c iv i lno p reb iva l s tvo miri lo in ga poz iva lo k r a v n a n j e m s k l a d n o z navod i l i p r i s to jn ih , 
zavrača lo p o j a v e k o l a b o r a c i o n i z m a z a g r e s o r j e m ter n a c i o n a l n e d i f e r enc i ac i j e m e d 
občani in poz iva lo pr i ja te l je ter pa r tne r j e iz Itali je in E v r o p e k p r i t i skom na M a r k o -
v i čevo vlado, da b i gene ra lom vendar le zaukaza la p rek in i tev ag res i j e in s l o v e n s k e m u 
narodu pr iznala p rav ico d o s a m o o d l o č b e oz i roma izid p leb isc i ta o s amos to jnos t i in 
neodvisnos t i R e p u b l i k e S loven i je . 
S svo je strani j e izvršni svet obč ine , ki mu j e p r e d s e d o v a l Bor i s G o r u p , v skladu s 
svoj imi pooblas t i l i in na logami skrbel za o s k r b o p reb iva l s tva z v s e m i po t r ebšč inami , 
da bi ž iv l j en je in de lo v pod je t j i h in u s t anovah po teka la č i m b o l j n e m o t e n o . 
Spreje l i s m o tudi tri p o m e m b n e ob i ske iz I tal i je: 28 . j u n i j a s k u p i n o sedmih par-
l amenta rcev iz Fur lan i je - Ju l i j ske kra j ine , ki jih j e vod i l č lan zunan jepo l i t i čne 
komis i j e p o s l a n s k e zbornice , s icer nekdan j i mi l jski ž u p a n in m o j osebn i p r i j a te l j 
Vil ler B o r d o n , ki j e poskrbe l , d a j e bil naš kl ic na p o m o č i ta l i janskim ob las t em in 
j avnos t i že isti večer p rebran v o s r e d n j e m T V - d n e v n i k u R A I ; t e r 4. j u l i j a de legac i jo 
D e m o k r a t i č n e s t ranke levice pod v o d s t v o m sekre ta r j a za m e d n a r o d n e o d n o s e P ie ra 
Fass ina in skup ino šestih ž u p a n o v t ržaške p o k r a j i n e s p r e d s e d n i k o m p o k r a j i n s k e g a 
sveta Dar i em Crozzo l i j em n a č e l u . 
O s e b n o s e m p rek Rad ia Kope r -Capod i s t r i a v s l ovenšč in i m i ta l i janšč in i ž e s k o r a j 
d n e v n o poročat o po loža ju v občin i ter o t e m in o n a d a l j n j i h po t enc i a ln ih zaple t ih 
tudi Številnim tu j im, zlasti i t a l i j ansk im m e d i j e m : C o r r i e r e del la sera , II G i o r n o , 
TUnita' , L a R e p u b b l i e a , La S t a m p a . II P icco lo , II G a z z e t t i n o , II M e s s a g g e r o , E1 Pa is , 
R A I , Italia 1, Cana i e 5, R a d i o Rad ica l e , R a d i o P o p o l a r e . 
Z nov inar j i s e m se n a j p o g o s t e j e srečeval v L o g g i , k i j e t ako , p o C a n k a r j e v e m do-
mu, posta la d r u g o n a j p o m e m b n e j š e t i skovno s red i šče za tu j e p o r o č e v a l c e v Sloveni j i . 
Ves čas j e bilo vods tvo o b č i n e v stiku s e v e d a tudi s p r i s to jn imi r epub l i šk imi 
organi in na vo l jo o rganom, ki so vodil i oborožen i o d p o r z o p e r a r m a d n o agres i jo . 
1 4 8 
ACTA U!S! RIAI: • 11 - 2t)0o • 1 
AiscHoJCRi : Z. MIROM NA VOJNO - KONTROVCR2NO "VMBŠA VANJI1 KOPRSKIM LOKALNIH Oij LASTI'.".. 1 M 
Zdaj pa podrobneje o dogajanjih, ki so kij učna za razumevanje vloge koprskih 
lokalnih oblasti med desetdnevno, ali natančneje, na Koprskem, osemdnevno vojno 
za Slovenijo, 
26. juni j - sreda, DAN PREJ! 
Medtem ko v Ljubljani potekajo zadnje priprave na slovesno razglasitev neod-
visnosti in samostojnosti Republike Slovenije, ki bo zvečer na Trgu republike, v 
Kopru, na Markoveu, odpiramo Cesto A, ki bo vodila do izolske bolnišnice. Po-
svečamo jo rojstvu države. Trak bo prerezan ob 16. uri. 
Ko je priložnostni nagovor pripravljen in seveda intoniran zmagoslavno, s kako 
pikro na račun vlade zaradi hitenja pri postavitvi tako imenovanih nadzornih točk ob 
Dragonji, pridrvi k meni v pisarno občinski sekretar za obrambo in civilno zaščito 
Dortjan Maršič - ura je 14 in me seznani, da so pri črnokalskem kamnolomu z 
nekaj tovornjaki postavili cestno zaporo, ker k nam prihaja vojaška kolona iz Ilirske 
Bistrice, ter da je zaradi tega v smeri proti Ljubljani nastala štirikilometrska kača 
vozil, pretežno dopustnikov. Tisočere voznike in potnike, ki so obtičali v pregreti 
pločevini, civilna zaščita že oskrbuje z vodo. 
Udeležence slovesnosti na Markoveu seznanim z razmerami. Upanje vseh nas je, 
da nas skuša JLA le ustrahovati, a da kaj hujšega ne bo. 
Dan za tem enota dveli oklepnih transporterjev ter nekaj tovornjakov in tereucev 
prebije zaporo na Črnem Kalu in prispe na Škofije. Pri Serminu pristane vojaški 
helikopter in izkrca skupino zveznih miličnikov. Popoldne je mednarodni mejni 
prehod v rokah jugoslovanske vojske in policije, ki sta številčno premočna, da bi se 
jim naši več kot verbalno uprli. Pade tudi Lazaret. O vojaških operacijah so drugi viri 
bolj podrobni. 
29. junij - sobota 
Želimo si, razmeram navkljub, mirno, pretežno družini posvečeno soboto, a ne 
morem, ne da bi skočil do Verdijeve 10 pogledat, ali je treba postoriti kaj posebnega. 
Tuji turisti, ki so letovali na slovenski obali, so že dan prej začeli množično odhajati 
prek Škofij in Lazareta ali s plovili iz portoroške marine, medtem so naši policisti in 
teritorialci sklenili obroč okoli zasedenih mejnih prehodov. 
Ko ob 8.20 stopim v pisarno, me iz Centra za obveščanje seznanijo, da je na 
Škofijah prišlo do silovitega streljanja. Situacija se začne bliskovito razvijati. Na 
ankaranski cesti, pri gostišču Norbedo, so naši iz zasede zadeli oklepni transporter, ki 
je iz stražnice Moretini hitel na Škofije. Posadka je bila ranjena, vozilo pa je obtičalo 
v jarku. Na območju Škofij je bil sprožen zračni alarm, a napovedani helikopterji se 
niso prikazali. 
1 4 9 
VCTA H ISTRI AE • II • 2003 • I 
Auidio JURI: Z MIROM NA VOJNO - KI>l \TR0VERZNO "VMEŠAVANJE" KOPRSKIH LOKALNIH OBLASTO!. SJ1-S54 
Prikazala pa se je motorizirana okrepitev iz Ilirske Bistrice: tank in trije trans-
porterji. so mi povedali. Kolona s e j e ustavila pred Črnim Kalom. 
Vztrajna pogajanja po radijski zvezi med načelnikom Uprave za notranje zadeve 
Koper Dušanom Molj kom in poveljnikom armadnih enot na Obali, polkovnikom 
Bogdanom Krtiničem, preprečijo nadaljnje zaostrovanje položaja. 
Zvem, da so bili v jutranjem streljanju na Škofijah trije vojaki ubiti in da s 
svojega Bova (oklepni transporter) na mejnem prehodu neki podivjan poročnik, po 
imenu Zoran Šaklev. grozi, da bo z raketami ciljal na črpalko in na samo vas, če se 
naši ne bodo umaknili z zavzetih položajev. 
Med občankami in občani napetost in zaskrbljenost naraščata. "Kaj zaboga se 
dogaja?" sprašujejo. Do poldneva sem prejel več kot petnajst klicev.. 
Potem ko sem jih skušal pomiriti tudi prek radia, mi načelnik Moijk po telefonu 
sporoči, da prihaja v Koper sam poveljnik 13. korpusa, general Marjan Čad. ki je 
pripravljen na pogajanja, a ne drugje kot na sedežu občine. Vlogo gostitelja in po-
srednika sprejmem brez pomisleka. 
Ob 13. uri ali malo čez so Moljk in skupina njegovih sodelavcev na Verdijevi 10. 
Ogledajo si malo sejno dvorano, kjer bodo pogovori. Moljk predlaga, da naj jih 
vodim jaz, v pogajalski skupini pa bosta še Anton Žele, vodja koordinacijske pod-
skupine za Južnoprimorsko pokrajino, in Boris Gorup. 
"Če se z generalom ne bo mogoče dogovoriti," mi napove načelnik U"NZ, "ga 
bomo s pomočjo dveh specialcev, skritih v sosednji pisarni, ugrabili. Ko vdreta v 
dvorano, se ti in Gorup spustita pod mizo, ker lahko pride do streljanja!" 
Pomislim, ali je namera o pogajanjih iskrena oziroma ali nismo morda Čada le 
zvabili v past. Priznam, da občutek ni bil prijeten! 
Močno zastražen, v spremstvu polkovnika in adjutanta, korpulenmi poveljnik 
reškega korpusa vstopi v zgradbo kako minuto po 14. uri. Ker njegov pomočnik 
obdrži pri sebi kalašnikov, čeprav je bilo že prej dogovorjeno, da na pogovorih ne bo 
orožja, Moljk vzame s seboj še oboroženega inšpektorja Fabia Steffeta, ki je Čada 
pričakal že na Črnem Kalu. 
Pogajanja so trda, padajo težke besede in medsebojne obtožbe, general nas krivi 
za smrt zjutraj ubitih vojakov. Žele mu odvrne, da se kot Slovenec ni uprl ukazom 
Beograda. Temperatura v dvorani se povzpne do vrelišča, a po poldrugi uri se spo-
razumemo: 
- bojna vozila pri Črnem Kalu bodo umaknjena, 
- dovoljen bo premik samo vozil s hrano in vodo oziroma sanitetnih in po-
veljniških vozil, 
- vsak prelet helikopterjev bo JLA prej napovedala, 
- oblikovana bo skupna komisija za preiskavo krvavega streljanja na Škofijah, 
- občina Koper bo zaprosila pristojne republiške organe, da naj dovolijo do-
stavo vode in elektrike vojašnicam. 
1 5 0 
ACTA HISTRIAK* H • 2003 • J 
Aurelio JURI: Z MIROM NA VOJNO - K( iNTStOVERZNO "VMEŠAVANJE" KOPRSKIH LOK A LMIH OBLASTI?!. (47-154 
Ko general odide, odpelje s Črnega Kala tudi motorizirano enoto, ki je bila 
prispela tja. 
Se telefonski pogovor v eter, prek Radia Radieaie, z evropskim poslancem 
Marcom Pannello, ki meje iz Bruslja poklical, da bi ga seznanil z razmerami, pa se 
do takrat najdaljši dan konca. 
2. julij - torek 
Od polnoči je Lazaret spet v slovenskih rokah. Po zaslugi njihovega tamkajšnjega 
poveljnika, Koprčana Vlada Savarina, sicer starega znanca še iz otroških let, se 
vojaki predajo našim policistom in teritorialcem. 
Ob 10. uri me Moljk pokliče in mi sporoči, da je polkovnik Krtinič prekinil 
pogajanja - njegovi so Še vedno brez elektrike in vode - in da za sogovornika 
sprejme samo Še mene. Jaz pa vem, d a j e dva večera poprej predsednik Kučan vsem 
predsednikom občin poslal telefaks: "Pogajanja z armado prepustiti izključno pri-
stojnim organom!" 
Kaj torej storiti? Moijk vztraja: "Če ne bo pogovorov, bo streljanje!" 
Poiščem predsednika republiškega predsedstva, a je v Avstriji. Tudi predsednik 
vlade Lojze Peterle ni dosegljiv. Povežejo me s poveljnikom Teritorialne obrambe, 
generalom Janezom Slaparjem. S položajem je seznanjen. "Če menite, da lahko 
odigrate pozitivno vlogo, poskusite!" mi odgovori. 
Z voznikom Edijem Jermanišem se ob 11.30 zapeljeva na Moretine. Možakar 
okoli 55 let, močne postave in pokončne drže, kariemi vojak, me pričaka pri vhodu 
na dvorišče stražnice. Umazani in prepoteni polkovnik se vede kot človek, ki je še 
vedno kos situaciji, toda prestrašeni in dehidrirani obrazi okoli njega ter smrad v 
karavli - šest dni so že brez vode - izdajajo obup. 
Prisedeva, iz žepa potegnem pero in kopijo tri dni starega sporazuma s Čadom -
drugega papirja nimam - in zapišem pogoje, ki jih oficir narekuje za to, da začne 
umik svojih enot: 
- do 14. ure naj bodo vojaki in zvezni miličniki, ki so na Debelem Rtiču s 
svojimi družinami, pospremijeni na Moretine, 
- enote UNZ in TO naj se vsaj 500 metrov oddaljijo od stražnic, 
- na vsako streljanje bo JLA odgovorila z vsemi sredstvi do uničenja točke, 
- do 13. ure naj se stražnici Moretini priklopita voda in elektrika, 
- ob 16. uri nadaljevanje pogovorov glede modalitet in smeri umika armadnih 
enot, 
- če navedeni pogoji ne bodo izpolnjeni do 16. ure, naj se civilno prebivalstvo v 
bližini kriznih objektov umakne. 
Prvi pogovor se konča po 20 minutah. Ko ju seznanim s polkovnikovimi za-
htevami, jih Moljk in Žele sprejmeta in svojim možem zaukažeta ustrezne ukrepe. 
1 5 1 
ACTA HI S T RJA K - i 1 • 2(103 • i 
Aurelio JURI: Z M i ROM NA VOJNO - KONTROVBW.NO "VMEŠA VANJE" KOPRSKIH LOKALNIH OBLASTI?! . 147-154 
Drugič sem na Moretinih ob 16. uri. Z menoj je tokrat še inšpektor Vojko 
Vodopivec, S polkovnikom čakamo na prihod vojakov in supovcev - zveznih milič-
nikov •••• z Debelega Rtiča, ko zaslišimo tuljenje sirene iz Kopra. Sprožen je bil zračni 
alarm, a bombniki, ki so poleteli iz Pujja, so se že vračali. Sporočeno jim je bilo, da 
so pogajanja potekala zadovoljivo. 
Ob 17. uri so s prihodom njegovih z Debelega Rtiča vse Krtiničeve zahteve iz-
polnjene, in torej izpolnjeni vsi pogoji za umik. Manjka le še ukaz z vrba. 
3. julij - sreda 
Jutro mine v čakanju na sporočilo, da je ukaz o umiku prispel. Še dve poti v 
Moretine, zato da bi podrezat polkovnika k izpolnjevanju dogovora in dane besede 
oziroma k umiku, in končno se vkrcavanje vojakov na tovornjake in terence na 
Moretinih ob 19. uri začne. 
Zaplete pa se na mejnem prehodu Škofije, kjer vojaki še vedno čakajo na na-
vodila. Kaže, da imajo težave z zvezami. 
Polkovnik mora takoj tja. Ponudim mu prevoz z občinskim citroenom XM. Za 
nami s svojim golfom pelje inšpektor Vodopivec. 
Pričaka nas neki poročnik z naperjenim avtomatom. Zakriči, naj izstopimo iz 
avtomobila. Tako zmeden in napet je, da še polkovnika ne opazi takoj. Dragi so še 
vsi na svojih obrambnih položajih. Vsepovsod mine in žice, ki jih povezujejo. 
Krtinič okrega podrejenega in zaukaže takojšnjo evakuacijo. 
V dvajsetih minutah je kolona pripravljena na odhod. 
Medtem ko čakamo na prihod dveh naših policijskih avtomobilov, ki jo bosta 
pospremila iz Kopra, si z Vodopivcem ogledava še razdejane prostore mejnega 
prehoda, nato se s polkovnikom zapeljeva nazaj v Moretine, po preostale. 
Ko je kolona z mejnega prehoda že pri Dekanih, krenemo še mi. Na čelu kolone 
jo pospremim do Črnega Kala, in ko od tam pospeši proti Ilirski Bistrici, se mi od 
srca odvali skala. Osemdnevna okupacija je končana! 
Z Edijem se vidno zadovoljna vračava proti Kopru - povabil me je k sebi na 
kozarec domačega refoška. Ko voziva mimo Dekanov, mi i z Centra za obveščanje 
sporočijo, da je mejni prehod Škofije znova odprt in v naših rokah. Napotiva se tja. 
Pričaka naju pravo ljudsko rajanje, v katerem so se pomešali policisti, ŠkoSjotke 
in Škofjoti, teritorialci, novinarji, karabinjerji in financarji, občinski možje, mimo-
idoči. Veselica se bo zavlekla pozno v noč. 
A tudi moje ravnanje po odhodu JLA bo šlo mojim kritikom hudo v nos: 
- dopis predsedniku vlade Peterletu 8. julija, s katerim sem protestiral zoper 
odstavitev načelnika Moljka in poveljnika južnoprimorskega štaba TO Franca 
Anderliča - domneval sem, da zato, ker sta mi zaupala pogajanja?! 
- pismo generalu Čadu i 0. julija, potem ko je zagrozil z napadom na kontrolno 
1 5 2 
ACTA H IS TRI A £ • 11 • 2003 - 1 
Aiirelio JURI: Z MIROM N'A V O J N O - KONTROVERZNO "VMEŠAVANJE" KOPRSKIH L O J A L N I H OBLASTÎÎ! . 147-ISJ 
postojanko v JeLšanah, ker so mu naši policisti pregledovali vozila, ki so oskrbovala 
mejne stražnice, s katerim sem ga, v duhu pogajanj v Kopru, pozival k umirjanju, in 
ne zaostrovanju situacije - odgovoril mi je pritrdilno; 
- ter priložnostni nagovor na proslavi ob odhodu zadnjega vojaka JLS s Slo-
venije 26. oktobra v Kopru, ko sem pred množico pripadnikov TO in bistveno bolj 
okrnjenim zastopstvom policije ob tem odhodu v imenu večine Koprčank in Ko-
prčanov pozdravil tudi začetek postopne demilitarizacije Slovenje. Za mnoge 
navzoče je pozdrav izzvenel kot pravcata herezija! 
PEACE OVER WAR - THE CONTROVERSIAL "INTERFERENCE" BY THE 
LOCAL KOPER AUTHORITIES 
Aurelio JURI 
The National Assembly of the Republic of Slovenia, Si-1000 Ljubljana, Šubičeva 4 
e-mail: aureiio.juri@email.si 
SUMMARY 
I an i presenting the story of the role of the local authorities of Koper during the 
War for Slovene independence as president of Municipality of Koper at that time. 
By describing the events that took place in the Koper area, in which I iraj 
personally involved, I would like to explain the circumstances which led to the 
"interfering" by the municipiai men and especially the signed documents between our 
defence organs and YNA units. 
The relevant events took place on June 29"' and Julv 2'"' and 3"[. 
It was interesting that in Koper we were the first who officially — in a speech 
when opening road A to the hospital in Izola on the morning of June 26'h - informed 
the public that the YNA had been on their way to the border with Italy and that the 
following days were marked by an increased and thorough political activity of the 
local government of Koper, which condemned the attack of the YNA on Slovenia, 
supported the efforts of the Slovene government to solve the situation peacefully and 
to defend its independence, called on the inhabitants to remain calm and to act upon 
instructions given, rejected collaboration with the aggressor, and via direct contacts 
or through the media called on friends and partners from Italy and Europe to put 
pressure on federal government to stop the agression. 
At the same time the Executive Council provided for the inhabitants and did its 
best to ensure a normal life in the municipality. 
Saturday, June 29!h, was marked by two events: intensive shooting in the morning 
in front of the international border crossing at Škofije, which had been taken by the 
YNA, together with Lazaret, two days earlier - three Yugoslav soldiers were killed -
1 5 3 
ACl'A ¡»STRIA!-: • II • 2003 - 1 
— - — — — — 
Aili'cho JURE Z MIKOM NA VOJNO - KONTROVERZNO VMEŠAVANJE" KOPRSKIH LOKALNIH OBLASTI." . I47-I.S4 
and the afternoon negotiations at the local government office, at the request of the 
main negotiator of the army himself, head of Internal Affairs, Mr. Dušan M olj k, 
myself and General Marjan Čad, who had sent the units. A truce was effectively 
reached. 
1 acted as mediator again on Tuesday. July 2"', after Bogclan Krtinič, Chief 
Commander of YNA units in Koper, had stopped the talks, claiming that his men had 
been without water and. electricity for five days and threatened to attack from the 
ground as well as from the air. / was the only person he was prepared to meet for 
talks. 
The problem with water and. electricity was instantly solved after the first meeting 
around 12 o'clock, and in return the colonel promised to retreat. Four more talks 
were necessary before the actual command for retreat arrived on Wednesday, July 
3"', after 6 p.m. 
One hour later the army was retreating in two queues from the Municipality of 
Koper. I myself accompanied it to Črni Kal. The Škofije border crossing wr« open 
again at 8 p.m., and when I arrived there the local people, policemen, members of 
the Territorial Defence, councillors, Italian policemen and customs officials, 
journalists and passers-by were celebrating. 
The nightmare »«zs over. 
Key words: War for Slovenia, Koper, JLA, Territorial Defence, military campaigns, 
¡991 
1 5 4 
ACTA H ISTRI AE • i I * 2003 • i 
prejeto: 2002-04-15 U D K 355.426(497.4-14)" I 9 9 ¡ " 
VOJNA ZA SLOVENIJO NA FURSKOBISTRIŠKEM 
Tomo ŠAJN 
Primorske novice, SI-6000 Koper, Ulica OF 12 
e-mail: tomo@prim-nov.si 
IZVLEČEK 
V pričujočem prispevku poskušam na konkretnem primeru in osebni izkušnji 
predstavili vojna dogajanja junija in tudi julija 1991 na območju občine Ilirska 
Bistrica, Po drugi strani pa bi želel opozoriti na probleme in težave, ki so se poka-
zale ob zbiranju gradiva in osebnih pričevanj, ki sem jih pripravljal za objcn>o v 
knjigi 'Dan prej'. Območje ilirskobistriške občine je bilo predvsem zaradi geografske 
lege in s tem povezanih dogodkov specifično, zato mu bom v prispevku posvetil nekaj 
več pozornosti. 
Ključne besede: vojna za Slovenijo, Slovenija, ilirska Bistrica, JLA, Teritorialna 
obramba, vojaške akcije, 1991 
LA GUERRA PER LA SLOVENIA SUL TERRITORIO DI ILIRSKA BISTRICA 
SlNTESl 
Nel seguente contributo cerco di presentare, sull'esempio concreto e sull'espe-
rienza persónate, gli avvenimenti di guerra, successi in giugno e anche in luglio clel 
1991 sul territorio de! cotnune di Ilirska Bistrica. D'altro canto vorrei richiamare 
fattenzione sin problemi e sulle difficoltá, sorte nel raccogliere il materiale e le 
testimonianze personali, che preparavo per la pubbltcazione del libro "11 giorno 
prima". II territorio del comune di Ilirska Bistrica e s tato strategicamente rilevante 
soprattutto a causa della posizione geográfico e in seguito agli avvenimenti ad essa 
collegati, percib nel'inteivento mi occupero piii dettagliatamente di quanto sopra. 
Parole chiave: guerra per la Slovenja, Slovenia, Ilirska Bistrica, Armata Popolare 
Slovena, Difesa Territoriale, operazioni militari, 1991 
155 
ACTA 11 ISTRI AE • !1 • 2003 • i 
Tomo ŠAJN: VOJN A ZA SLOVENIJO NA 1URSK.OB1STRKKI-M. 155-102 
V sredo, 26. junija 1991, je bi! lep sončen dan. Okrog 12 ure sem srečal znanca, 
ki s e j e vračal iz Ljubljane in v Pivki naletel na tankovsko kolono, ki je povzročila 
precejšnjo prometno zmedo. V tistih nekoliko napetih dneh premiki jugoslovanske 
vojske niso bili nič nenavadnega, zato si njegove pripovedi nisem preveč gnal k srcu. 
Toda čez dobro uro me je v dopisništvo Primorskih novic in Radia Koper poklical 
nekdo iz avtoprevozniškega podjetja Transport, ki ima sedež nasproti tankovski 
vojašnici Trnovo, na zahodnem obrobju Ilirske Bistrice. Precej razburjen mi je hitel 
pripovedovati, da sta iz vojašnice pravkar krenili dve koloni oklopnih vozil, tankov 
in samohodk. Ena na levo, v smeri proti Ribnici, druga pa na desno, proti središču 
mesta in naprej po cesti za Podgrad. Ker sta to dve različni smeri, sem se po kratkem 
premisleku odločil za cesto proti Ribnici, sedel v avto in se s fotografskim aparatom 
odpravil v lov za oklepniki JA. V kraju Bitnja sem obtičal za kolono osebnih iti 
tovornih vozil. Miličnikom, ki so urejali promet, sem poskušal dopovedati, da sem 
novinar in da bi moral dohiteti tanke. Ker pa me niso poznati in ker s seboj nisem 
imel novinarske izkaznice, sem se odpeljal nazaj v Ilirsko Bistrico. Na občinskem 
štabu TO so mi povedali, da spremljajo premikanje obeh kolon, vendar ne bodo 
ukrepali. Povedali so mi tudi, koliko vozil je v vsaki. Oborožen s temi osnovnimi 
podatki sem se okrog 14.30 prvič oglasil v program Radia Koper, in tako s e j e začela 
moja, novinarska vojna za Slovenijo, 
Ko sem se torej pred dobrimi desetimi leti novinarsko "spoprijel" z jugoslovansko 
armado, nisem niti slutil, da bom kdaj o teh dogodkih pisal prispevke, ki bodo nekoč 
objavljeni celo v knjigi. Se dosti manj pa sem slutil, da bom o svojih spominih in 
izkušnjah iz časa vojne za Slovenijo na območju občine Ilirska Bistrica kdaj pri-
povedoval udeležencem kakšne mednarodne znanstvene konference. Moj prispevek 
seveda ni znanstveni referat, opremljen z vsem potrebnim znanstvenim aparatom, saj 
ne temelji na virih, ampak na novinarskih zapisih in osebnih spominih. 
Zakaj smo se iz obsežne knjige Dan prej odločili za prikaz dogajanja na Bis-
triškem, in ne kje drugje? Predvsem zato, ker je območje ilirskobistriške občine 
zaradi svoje zemljepisne lege specifično, saj leži nekako na pol poti med Reko in 
Trstom oziroma državno mejo med Slovenijo (tedaj mednarodnopravno še Jugo-
slavijo) in Italijo. Bolj ali manj znano je dejstvo, da je le manjši del slovenskega 
ozemlja v vojaškem smislu sodi) pod pristojnost Reškega korpusa s sedežem na Reki. 
Torej, poveljstva, ki je imelo sedež v sosednji republiki oziroma po razglasitvi 
slovenske neodvisnosti že v sosednji državi. Gre za ozemlje med današnjo sloven-
sko-hrvaško državno mejo od Sečovelj prek Čičarije do snežniških gozdov na eni 
stTarsi ter do slov en sko-italijanske meje med mejnima prehodoma Gorjansko na 
Krasu in Lazaret v slovenski Istri na drugi strani. Na vsem tem obsežnem ozemlju je 
bila edina velika vojašnica in garnizija JA v Ilirski Bistrici, v okviru katere je bila 
tudi tankovska enota. Ob meji z Italijo pa so bile le manjše obmejne vojaške enote, 
tako imenovani gramcarji. fn če vemo, da je bil cilj JLA izpolniti ukaz tedanjega 
1 5 6 
ACTA H ISTRI A E • H • 2003 • 1 
Tomo ŠAJNr VOJNA ZA SLOVENIJO NA ILIRSKOBJSTRlSKEM. Ii.vit>2 
jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta in zasesti mednarodne mejne prehode - v 
našem primeru z Italijo - potem je tudi vojaško neveščemu človeku jasno, kakšen 
pomen je imela gavruzija JA v ilirski Bistrici. Poveljnik Reškega korpusa, generai-
major Marjan Čad, po rodu Slovenec, sicer pa povsem jugoslovansko usmerjen 
vojaški starešina, je očitno prehitel povelje tedanjega zveznega premiera Anteja 
Markoviča in se odločil, da s svojimi enotami zasede mejne prehode z Italijo "dan 
prej", ne pa 27. junija, ko se je - še vedno - uradno začela agresija na Slovenijo. 
General Čad je ob peti obletnici vojne za Slovenijo v pogovoru, ki ga je za Radio 
Koper z njim opravil urednik Leon Horvatič, zatrdil, da se je odločil za akcijo dan 
prej, ker je hotel preprečiti nevšečnosti in morebiten hujši odpor tedanje slovenske 
TO, Če bi njegove enote krenile proti italijanski meji 27, junija. 
Ta kratki vložek je bil potreben za razumevanje tedanjih razmer, saj je nesporno 
dejstvo, da sta v sredo, 26. junija 1991, ob 13.10 krenili iz Ilirske Bistrice proti meji z 
Italijo dve oklepni koloni JLA, O tem imamo pisno poročilo tedanje U"NZ, danes PU 
Postojna. To poročilo je gotovo zelo zanesljiv vir, saj so ga sestavljali miličniki in 
njihovi sodelavci na terenu, V tisti koloni, ki je prek Ribnice, Vremske doline, 
Divače in Lokve odpeljala proti mejnemu prehodu Lipica, je bilo šest tankov in nekaj 
malih vojaških tovornjakov, v koloni, ki je odšla prek Podgrada in Kozine na mejni 
prehod Krvavi Potok, pa sedem tankov in šest raketnih transporterjev z raketnima 
rampama, vendar brez raket. Zraven je bilo še nekaj drugih bojnih vozil. Prva kolona 
je bolj ali manj neovirano prevozila ozemlje bistriške občine, drugo pa so poskušali 
ovirati predvsem s tovornjaki Cestnega podjetja Koper in z nekaterimi delovnimi 
stroji. Te akcije je že usmerjala milica, vendar je oklepna kolona JA ovire v 
Podgradu, kjer so, mimogrede povedano, izbruhnile napetosti med pripadniki JA in 
domačini, kmalu razbila in se napotila proti meji. 
V sredo, 26. junija, popoldne sta torej dve oklepni koloni JA zapustili območje 
ilirskobistriške občine in do večera že zasedli nekaj mejnih prehodov z Italijo. Zvečer 
pa je bila na Hribu svobode v Ilirski Bistrici, tako kot marsikje po Sloveniji, 
slovesnost ob razglasitvi samostojne slovenske države, tedanji predsednik občinske 
skupščine Stanislav Prosen pa je posadil lipo, simbol slovenstva. 
Po prespani noči na 27. junij se je začelo zares, ilirska Bistrica je bila v 
dopoldanskih urah prometno odrezana od sveta, saj so se na vseh najpomembnejših 
cestah pojavile zapore, ki so jih opravili predvsem tovornjaki cisterne že omenjenega 
podjetja Transport, delovni stroji in drugi tovornjaki. Najpomembnejši sta bili bari-
kadi na dveh mostovih čez reko Reko, pri vasi Koseze na cesti Ilirska Bistrica-Reka 
in pri vasi Rečica na cesti proti Podgradu in Kozini. Ovire so bile tudi na drugih 
izhodih iz mesta, tako d a j e bila gamizija JA odrezana od svojih enot na meji z Italijo 
in korpusnega poveljstva na Reki. Začela se je psihološka vojna, ki bi se lahko kaj 
kmalu spremenila v oborožen spopad. Na obvozni cesti, ki pelje prek bistriškega pri-
mestnega naselja Žabovica (Podgrajska ulica) in se pri vasi Dolnji Zemori priključi 
157 
\ c r V Hi S TRIA F. • J i • 2003 * 1 
Tom» ŠAJN; VOJNA /.A SLOVENIJO NA ILIRSKO«ISTRIŠKEM. 115-i i 2 
magistralni cesti za Reko, je TO postavila avtocistemo z 20.000 litri goriva ter 
zagrozila oficirjem J A, da jo bo razstrelila, če jo bodo poskušali odstraniti. Iz oči v 
oči so si stali pripadniki TO. ki j iti je vodil pokojni častnik Jadran Mršnik, in zelo 
prestrašeni mladeniči v uniformah JA s svojimi poveljniki, ki jih je množica pre-
bivalcev tega dela mesta zmerjala in jih podila domov. Po nekaj urah napetosti je JA 
popustila in se z dvigalom vred vrnila v bližnjo vojašnico. 
Verjetno z namenom prestrašiti Bistričane, ki so se nenavadno množično zbirali 
po mestu, je JA na križišče pri Mikozi na južnem izhodu iz mesta postavila tank s 
posadko. V dopoldanskih urah me je znanec, ki je delal v Rupi čez hrvaško mejo, 
obvestil, da enote JA odstranjujejo bivalne zabojnike, ki jih je Slovenija postavila na 
mejni točki pri vasi Jelšane. S terenskim vozilom enega od naključnih sodelavcev 
(tedaj so bili ljudje neverjetno pripravljeni sodelovati in pomagati) sva se prebila 
mimo cestne zapore do mejne kontrolne točke, ki so jo miličniki postavili dan prej, 
26. junija. Ko sem hotel fotografirati nakladanje zabojnikov na tankovske prikolice, 
sta priskočila dva pripadnika JA in me z naperjenim orožjem ostro zavrnila. Nič ni 
pomagala niti rdeča novinarska izkaznica Zveze novinarjev Jugoslavije, s katero sem 
mahal. Izpod zaščitnih jopičev sem videl njune oficirske čine, Čeladi pa sta imela 
potisnjeni na oči, verjetno, da ju ne bi prepoznal, saj sta bila očitno iz bistriške vo-
jašnice (mimogrede povedano; žal mi je, da nisem fotografiral, ampak priznati 
moram, da me je bilo strah pred naperjenim orožjem oficirjev JA). Ko je pozneje 
država Slovenija generalu Čadu dokazovala njegovo izdajalsko dejavnost v času 
junijske vojne, mu je kot glavni očitek naprtila odtujitev slovenske lastnine (zaboj-
nikov na mejni točki Jelšane), ki jo je dal odpeljati na Reko. 
S tem napetosti v Ilirski Bistrici Še ni bilo konec. Okrog poldneva je enota JA 
obkolila postajo milice v neposredni bližini vojašnice. Na srečo je prevladal razum in 
so se vojaki vrnili v vojašnico, ne da bi uporabili orožje. Vojni dogodki na Bistriš-
kem pa so dosegli vrhunec 27. junija zvečer, ko s e j e pri vasi Koseze, le slab kilo-
meter od Ilirske Bistrice, vnel resen spopad med posebnima enotama TO na eni ter 
pripadniki JA na drugi strani. Nekakšen uvod v spopad je bil poskus JA, da bi zajela 
občinski štab TO, ki je bil zbran v občinski hiši. Vojaki so bili razporejeni v bližnjem 
parku, vendar jih je odkril neki mimoidoči in obvestil Štab, ki s e j e lahko pravočasno 
umaknil. Pri Kosezah je torej izbruhnil oborožen spopad, ki ga je tedanji poveljnik 
OŠ TO Mitja Derenčin pojasni! z poskusom zajetja generala Čada, Pozneje se je 
pokazalo, da je imel Derenčin napačne podatke, saj generala tedaj ni bilo v Ilirski 
Bistrici. Spopad je bil oster in za marsikaterega od udeležencev huda psihična 
preizkušnja. Ranjeni so bili na obeh straneh. "Na naš! strani poleg častnika TO De-
renčina tudi vojak Robert Dovgan. Nekaj ranjenih je bilo tudi med pripadniki JA, 
vendar nisem nikoli izvedel natančnih številk. 
1 5 8