URN_NBN_SI_DOC-KGDQXEO1

VESELIN TRAJ KOI': BOI BAR­ SKA HUD02E3TVENA LITEKA- TURA NA ČUZDI EZICI 1944- 1957. Bibliografski pokazatel. Sofi­ ja, Drž. izdaitelstvo »Nauka i izku­ stvo« 1958. 158 + (II) str., V. 8«. To odlično sestavljeno in natanč­ no kazalo, urejeno z vso erudicijo in skrbnostjo, je izšlo 1958 kot 18. zvezek serije liibliogrufije, ki jo izdaja Bolgarski bibliografski in­ štitut v Sofiji. Jasno in nazorno priča, kam vse je prodrla bolgar­ ska lepa knjiga v dobrih trinajstih letih povojnega časa. Uvod, poln zelo zanimivih in poučnih podat- kov, je napisal znani bolgarski bi­ bliografski strokovnjak in direktor Bolgarskega bibliografskega inšti­ tuta »Elin Pelin* Todor Borov, ki ga pri nas vsaj ljubljanski biblio­ tekarji poznajo po njegovem lan­ skem predavanju v Narodni in univerzitetni knjižnici o stanju bolgarske bibliografije. Pravi se- stavljalec kazala, Veselki Trajkov. (xi je napisal še drug uvod, v ka­ terem popisuje celotno delo s teh­ nične struni in navaja vse velike težave in ovire, ki jih je imel pri sestavljanju te specialne bibliogra­ fije, kakršno bi si za slovensko knjigo le mogli želeti. Za tem uvo­ dom sledi glavni del knjige: biblio­ grafija prevodov iz bolgarskih le­ poslovnih del v tuje jezike za zgo­ raj navedeno obdobje. Ti prevodi, ki obsegajo samo knjige, so razpo­ rejeni po abecednem redu jezikov, v katere so prevedeni. Zaključni oddelek knjige tvorijo razni pre­ gledi: abecedno kazalo prevedenih avtorjev (imena so opremljena še z naslovi prevedenih knjig, letnico njihovega izida in navedbo jezika, v katerega so prevedene), kazalo prevedenih bolgarskih narodnih pesmi in pravljic, abccedno kaza­ lo prevajalcev, urednikov, ilustra­ torjev itd., nato siledi statistična ta­ bela prevodov, razporejenih po abe­ cednem redu jezikov in po letnicah izdaje, zatem pa še tabela po dr­ žavah, ki so ji dodani podatki o številu prevedenih del in o njihovi nakladi. Na zadnjem mestu je se­ veda še splošno kazalo za celotno vsebino tega bibliografskega ka­ zala. Iz vsebine knjige je razvidno, da je v dobi od osvoboditve v s<jp- tembru 1944 do konca 1957 v obli­ ki knjige izšlo v raznih prevodih 645 bolgarskih leposlovnih del v 655 zvezkih. Upoštevana so dela nad 80 pisateljev; če pa se štejejo sem še razne antologije, so v tem času bila objavljena v tujih jezi­ kih dela 262 bolgarskih pisateljev. Vsi ti prevodi so se objavili v 4-1 jezikih m v ogromni nakladi 12.000.0(H) iztisov. Koliko tlel pa je izšlo še v periodičnem tisku, ki se v tej bibliografiji niso upoštevala! Ob teh prevodih se je posebno očitno izkazulo posredovamje ru­ skega. kot porajajočega se svetov- uega jezika pri prevajanju v razne sovjetske jezike. Poleg 1IO6 samo­ stojnih knjig iz bolgarščine, ki so se prevedle na ruščino, se je s po­ močjo in preko tega jezika prevedlo še 73 lx>lgarskih leposlovnih knjig na 19 različnih sovjetskih jezikov, kakor so ukrajinski1, beloruski, azerbejdžaiiski, moldavski, armen­ ski, gruzinski, kazaliski, estonski itd. Značilno za dobo in za politič­ no razcepljenost sveta pa je dej­ stvo, da je izven ruskih in drugih sovjetskih prevodov izšla skoraj polovica celotnega števila prevo­ dov v jezikih tako imenovanih vzhodnih demokracij in Jugosla­ vije, saj ti obsegajo kar 324 preve- i r>