URN_NBN_SI_DOC-KGDQXEO1
VESELIN TRAJ KOI': BOI BAR SKA HUD02E3TVENA LITEKA- TURA NA ČUZDI EZICI 1944- 1957. Bibliografski pokazatel. Sofi ja, Drž. izdaitelstvo »Nauka i izku stvo« 1958. 158 + (II) str., V. 8«. To odlično sestavljeno in natanč no kazalo, urejeno z vso erudicijo in skrbnostjo, je izšlo 1958 kot 18. zvezek serije liibliogrufije, ki jo izdaja Bolgarski bibliografski in štitut v Sofiji. Jasno in nazorno priča, kam vse je prodrla bolgar ska lepa knjiga v dobrih trinajstih letih povojnega časa. Uvod, poln zelo zanimivih in poučnih podat- kov, je napisal znani bolgarski bi bliografski strokovnjak in direktor Bolgarskega bibliografskega inšti tuta »Elin Pelin* Todor Borov, ki ga pri nas vsaj ljubljanski biblio tekarji poznajo po njegovem lan skem predavanju v Narodni in univerzitetni knjižnici o stanju bolgarske bibliografije. Pravi se- stavljalec kazala, Veselki Trajkov. (xi je napisal še drug uvod, v ka terem popisuje celotno delo s teh nične struni in navaja vse velike težave in ovire, ki jih je imel pri sestavljanju te specialne bibliogra fije, kakršno bi si za slovensko knjigo le mogli želeti. Za tem uvo dom sledi glavni del knjige: biblio grafija prevodov iz bolgarskih le poslovnih del v tuje jezike za zgo raj navedeno obdobje. Ti prevodi, ki obsegajo samo knjige, so razpo rejeni po abecednem redu jezikov, v katere so prevedeni. Zaključni oddelek knjige tvorijo razni pre gledi: abecedno kazalo prevedenih avtorjev (imena so opremljena še z naslovi prevedenih knjig, letnico njihovega izida in navedbo jezika, v katerega so prevedene), kazalo prevedenih bolgarskih narodnih pesmi in pravljic, abccedno kaza lo prevajalcev, urednikov, ilustra torjev itd., nato siledi statistična ta bela prevodov, razporejenih po abe cednem redu jezikov in po letnicah izdaje, zatem pa še tabela po dr žavah, ki so ji dodani podatki o številu prevedenih del in o njihovi nakladi. Na zadnjem mestu je se veda še splošno kazalo za celotno vsebino tega bibliografskega ka zala. Iz vsebine knjige je razvidno, da je v dobi od osvoboditve v s<jp- tembru 1944 do konca 1957 v obli ki knjige izšlo v raznih prevodih 645 bolgarskih leposlovnih del v 655 zvezkih. Upoštevana so dela nad 80 pisateljev; če pa se štejejo sem še razne antologije, so v tem času bila objavljena v tujih jezi kih dela 262 bolgarskih pisateljev. Vsi ti prevodi so se objavili v 4-1 jezikih m v ogromni nakladi 12.000.0(H) iztisov. Koliko tlel pa je izšlo še v periodičnem tisku, ki se v tej bibliografiji niso upoštevala! Ob teh prevodih se je posebno očitno izkazulo posredovamje ru skega. kot porajajočega se svetov- uega jezika pri prevajanju v razne sovjetske jezike. Poleg 1IO6 samo stojnih knjig iz bolgarščine, ki so se prevedle na ruščino, se je s po močjo in preko tega jezika prevedlo še 73 lx>lgarskih leposlovnih knjig na 19 različnih sovjetskih jezikov, kakor so ukrajinski1, beloruski, azerbejdžaiiski, moldavski, armen ski, gruzinski, kazaliski, estonski itd. Značilno za dobo in za politič no razcepljenost sveta pa je dej stvo, da je izven ruskih in drugih sovjetskih prevodov izšla skoraj polovica celotnega števila prevo dov v jezikih tako imenovanih vzhodnih demokracij in Jugosla vije, saj ti obsegajo kar 324 preve- i r>
RkJQdWJsaXNoZXIy