Josip Dolgan: Časnik za otroke Še pred šestimi lebi so začeli nekateri spoznavati, da je spričb novega časa in novih vzgojnih nalog in metod potreben mladinski list, ki bi imel čim več naročnikov med otroki in bi se v šoli lahko uporabljal namestu običajnih čitank. Glede lista je bilo cJVoje struj: Borci za prenovljenje šole v duhu dela in življenja so hoteli za otroke časiiik, žurnal, v katerem bi še razod,eyalo vse dogajanje d'anašnje dobe: potitično, družabno, gospodarsko. tehnično, kmetijsko,' zdravstveno, književno, umetniško, spoTtno, ter v družini, občini, državi in po vsem svetu; v časniku naj fci bile zgoščene vse komponente sodobnega javnega in zasebnega življenja v enoten organizem kulturnega, telesno in duševno delujočegaotroka; otrok rnaj bi po svojem mišljenju, hotenju in' čuvstvovanju rie živel izven mogočnega toka svetovmega razvoja. Književtiiki pa so si želeli le mladinskega lista boljših umetniških vrednot in sodobnejših obzbrij, ,kot so jih vseboval1! takratni Movenski listi, namenjeni za otroke. Zmagala je druga struja. Saj je bilo treba le zboljšati vsebinb irt obliko tedanjih mladinskih listov; žurnal pa bil novost, in težka bi bila naloga uiredništiva, ko bi moralo prav na novo rezati prve brazde; tudi bi se javnost, vsaj od začetka, čudila taki nenayadni praksi. In začel je izhajati »Naš rod«. Vsak mcsec je njega zunanja oblika, lepota slik, zanimiva povest in svežost besede razvesila na tisoče otrok. Prijeten praznik je bi-1 vselej, ko so otroci zvedeli, da je zavoj »Naših rodov« na pošti, ko so pofcem list pTejeli, ga pregledovali in prebirali; veseli so bili seveda samo najročniki in lastniki. Po prazniku pa je ostalo v otroku le malo take hrane, ki bi prerodila mladi duševni organizem. V »Našem rodu« je bilo mnogo umetniških in nravstvenih vrednot, ki zaradi neaktualnosti niso mogle obroditi. pa še od sprejemljivega semena se je rriarsikaj porazgubilo, ker ni bilo vrženo -- po krivdi vzgojiteljev — v duše vseh otrok. : ' Poznavajoč zahteve sveta, življenja in vzgojnih naukov, potem pa notranje bistvo »Našega roda«, bi lahko takoj y začetku domnevari, da bodb nekateri učitelji slejkoprej zahtevali namestu leposlovne mladinske revije mladiniski časnik; ta bi bil namreč stvaren, pester in piodovit. obsegal bi vse življenje, po besedi in obliki pa bi bil vsakdanji, preprostin razumljiv. N Ali bo dajal časrrik otroku več duševne vsebine kot leposlbvini mesečnik, bomo lahko ugotovili šele takrat, ko ga bomb imeli. O tfčiiiku casnika na otroka pa lahko vsaj nekoliko sklepamo, ce nam je iz opazovanja znano, kako vpliva knjiga ali časnik na preprostega človeka; oba namreč, otrok in preprosti človek, sprejemata omiko iz tiskane besede na podoben način. Najprej nas mora zanimati vpliv pesmi ali povesti na nieuko ljudstvo. PnStaši lepe povesti mislijo, da bodo s povestjo vlili v narod etično idejo in ga z etično idejo pireobrazili. V resnici pa čitajo Ijudje zaradi fabufe in zaradi nenavadnih dogodkov, ki dražiio njih radovednost, ideja in umetniška žgradba pa ne prepričata njih notran]cga naziranja inne usrherjata njih življenja na boljšo pot. Povprcčeni človek ideje v povesti he doživlja, spominja se pozneje le oseb in dogbdkov, ali pa le prijetnosti v trenutkih čitanja; lepa mu ni umetniška resnica, lepa mu m umetniška lepota, pač pa mu je »kpo« ono, kar zanima njegovo radovednost. To je čitainje iz kurioznosti. Nekateri, posebno ženske, čitajo po cele noči, pa za njihovo duševno omiko bi bilo vseeno, če bi prečitali pet ali tdsoč povesti ali pa nobene. Po nepotrebnem obsojajo kritiki v službi morale kako ljudsko izdajo zaradi spornega, pa nebistvenega dogodka, češ da bo knjiga pohujšala narod in ga izneverila tradicijam. Podobno je z otrokom. Otroke zandmajo Ezopove basni, ker živali govorijo, živijo kot Ijudje in si druga drugi nagajajo. etičnih modrosti .se pa ne zavedajo. Še zemljepisna ali zgodovinska snov se v povesti izgubi otrokovi pameti, če nanjo ne opozori dober vzgojitelj. Dbgodki v povesti ne koristijo, ako čitatelj iz Tijih ne razbere miselnih snovi, zato bi bilo marsikdaj uspešnejše, če bi bila mišelna snov povedana naravnost in neposredno. Govoiril sem z ruskimi mužiki, ki so prav dobro poznali evangelsko modrost misleca Tolstoja; globokih naukov pa niso poznald iz njegovih romanov, ampak iz njegovih razprav, razlag in poslanic ali pa iz pripovedk, v katerih so ideje izrazito poudarjene. Tako je tudi z »Našim Todbm«. Lep je uspeh, če je otrok naročen na list, se zanj zanima in se raduje povesti, slik in pesmi. Pa bi bil uspeh še lepši, če bi otrok črpal iz lista zaklade realne miselnosti; zakaj otrok naj bo realen, kot svet in življenje. Časnik je drugačen kot leposlovna knjiga ali revija. Časnik govori naravnost, umetniška oblika ne zakriva dejstev in resirtice, zato ga ljudje razumejo; pripovedujejo o zanimivih dogodkih, zato ljudi vabi; poroča o razHčnih stvareh v kiratkih člankih in poučuje na kratko, zato čitatclja ne utruja. Pravijo, da ustvarja časnik jaro izobrazbo in da je treba za pravo izobrazbo temeljitega študija. Toda ljudstvo se ne bo preveč trudilo za svojo duhovno omiko; preveč ima drugih obče koristnih skrbi in opravkov in preveč je utrujeno od težkega dela. Za ljudsko miselno izobrazbo bo treba vedtio pestre, zanimive in koristne snovi, mikavnih sredstev ter lahke in razumljive oblike. ČaSniki, filmi, razstave, slike in letaki bodb vedno najboljša sredstva za izobraževanje 1'judstva. Znanstvene knjige in najlepše umetnine bodb še dolgo ostale le pridobitno sredstvo, idealna vsebina pa le za izvoljene posameznike. Preprosti človek hoče zabave iii jo isče y kramljanju, obrekovanju, norenju. gostilni, filmu, gledišču, paradah in čudovitih dogodkih; zabavo išče v dobrem in žlem; preko te zabavnosti ne moremo v svet truda in resnostti. Voditelji naroda bi maraM nuddti ljudstvu zabavndh snbvi in prilik z dobro vsebino in odstranjevati zabavne snovi in prilike s kvarrio vsebino. Le preko kratkočasnih dobrih vrednot — kratkočašnost mu je seve glavna vredftota — bo neuko človeštvo prešlo i^ sfere fope prirodnosti v sfero umne prosvete. Časriik je ljudstvu v pouk in kratek cas; povest pa je v zabavo, v pouk pa malo ali pa nič. Časnik bo zaradi pestrih in zanimivih novic tudi za otroke zabaven. zaradi političnih, socialnih, gospodarskih in zgodovinskih poročil ter praktičnih navodil pa poučen; kratki članki ga ne bodo utrujali, napor mu ne bo otopeval veselja in zanimanja. Tako bi naš mladi rod že v otroški dobi iskal smisla, veselja in zabave v kultuirnih vrednotah in bi Se mii grobe zabave upirale. Vsak časnik ima politično ali socialno tendenco. Otroci bodo tendenco umeli, ker bo list razumljiv ini jasen in jim bo tudi učitelj pomagal d"o pojmovanja in doživljanja enotnih in splošnih resnic. Zaradi dobička in razprodaje objavljajo časniki dojodke, s ka- Hladlnska matlca —mm Najlepše knjige za Miklavža! — Za maše najmlajse najprirhernejši knjigi v štiribarvnem tisku: Ribičič: »Miklavževa noč« in Deržaj: »Za vesele in žalostne čase«. »Miklavževa noč« stane kart. 12 Din, vezana Din 16'50. »Za vesele in žalostne čase« stiane broš. 3'50, voz. 6 Din. V zalogi so broš. po 2'5,0 in vez. po 5 Din sledeče knjige: »Kresnice IV.«, »Kako smo delali radio«, »Miškolin<^. »Lukec in njegov škorec«, »^rtnaričice«. Biroširane po Djii 3'5p, v"ez. po 6 Ejin sd tele knjige: »Kresniče II.«, »K.rcsnice V.«, »Rudi«., »Začaram krogi«, »Brkonja Čeljustnik«, »Lovci na mikrpbe«. — Izrefjne pubjikacije: Lovrencič: »Tiho življenje«, kart. 6 Din, vez. po 9, go 12 in 14 E)in.' penijejj; »ISikola Tesla«, kart po 20 t)in, vcz. po 24 in 28 Din. — Celi letniki »Našega roda«, I., II. in IV. letnik so vez. po 21 Din, v platno vez. 30 Din. Miklavževa številka »Našega roda« je izšla te dlni. Ekspedicija se je izvršila v ponedeljek in toirek in jo morajo imeti zdaj že vsi naročniki v rokah. Vsebina je prav pestra: Pregelj: Tebi, moj mali prijafcelj. Hafner: Šimnov Lipe. Milčinski: O šolanem psu. Marjanovič: Vrbnik. M. Husova: V Trst. — O lepotah našega morja. — Pravi Stražar. Vida Taufer: Na morje! D. Supančič: Trboveljski slavček. — Brdavs. Milkovič: Medved Markec. Černejeva: Sirotica Tinka in Sv. Miklavž. KlemenčiČ: Idrija. Masarykove besede otrokom. Petnajstletnica"Čehoslbvaške republike. Desetletnica turške republike. Morski vrtinec. Nova očesna bolezen in dV. — Zaiumiva je tudi rubirika Otroška delavnica, za kabcro sta prispevala Alojz Novak in Andreja Skulj Grumova in Mladina piše. Na platnicah *o uganke. O ČERMELJEVI KNJIGI »TESLA IN RAZVOJ ELEKTROTEHNIKE« priobčuje ing. Vratislav Bedjanič v zadnji številki »Elektrotehničnega vestnika«, ki ga izdaja strok. zadruga koncesioniranih elektrotehnikov v Ljubljani, skoro pet strani dolgo oceno. Kritik se nadrobrao peča s Čermeljevim delom, omenja tudi nekatere netočnosti, a na splošno knjigo zelo hvali. Med drugim pravi: Prav hvaležni moramo biti Mladinski matici, da se je odločila izdati življenjepis Nikole Tesle in tako opozoriti našo mladino na velikega pionirja elekbrotehnike, ki je zrastel iz kraških tal ponosne Like. Pisatelj dr. L. Čermelj ni mogel najtd boljše rešitve, kakor da je povezal v enoto življenjepis Nikole Tesle z razvojem elektrotehnikc. N. Tesla je posvetil vse svoje življenjo elektrotehniki ter s svojo izredno nadarjenostjo začrtal njencmu Tazvoju pota, po katerih se še diandanes razvija. Opisati njegovo življenje porneni opisati dobršen del zgodovine elektrotehnike. Pisatelj je šel še en korak dalje. Zajel je takoj celo zgodovino elektrotehnike. Taiko je ustvaril Teslinernu delovanju primerno ozadje, od katerega &e veličastno odraža veličina njegovega poslanstva. Med zelo zanimiva zgodiovinska >razpravIjanja je vpletel dr. Čermelj spretno ini popolnoma meprisiljeno razlago osnovnih pojmov elektrotehnike, probleme elektiričnih strojev in elektriomega prenosa. To je bila edino prava pot; kajti poznavanje stroke omogoča šele pravilno oceno Teslinega delovanja. Električne osnove so obdelane bolj iz fizikalnega stališča. Le na podlagi pravilnih fizikalnih predstavljanj je mogoče dloumeti obratovanje kompliciraniji električnih strojev in naprav. Poleg -tega moremo pisatelju šteti v dobro dejstvo, da je upošteval pri isvojih izvajanjih novejše izsledke znanosti, v kolikor je to dopuščala poljudna oblika razprave. Stevilne, prav posrečene slike podpirajo pisano besedo. — Kinjiga je pisana v zelo prikupnem slogu, tako da se prijetno bere. Mladini jo moram toplo priporočati. Mnogo zanimivega bo našla v njej. Pojasnjeni ji bodo dogodki iz tajinstvenega električnega sveta, spoznala se bo z zgodovino zmagonosnega pohoda elektrotiehnike in uspehapolnim življenjem enega izmed največjih velikanov te stroke, našega Nikole Tesle. Naša gospodarska organizacija —>g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljub- ljani sprejema v zavarovanje vse zdrave otroke, posinovljence in varovance učiteljev in učiteljic od dovršenega tretjega do dovršenega desetega leta. Zadruga ima namen nakaziati ottokom, <>ziroma varovancem članov podpore. Po ofcrokovi polnoletnosti izplača riaččlstvo zavarovancu tolikokrat po 10 Din, kolikor šteje zadruga zavarovaicev. V primeru otrokovc smrti plača isti znesek staršem, oziroma plačniku. Danes ima zadruga 128 članov z 223 zavarovanci. Odpravnina, oz. posmrtnina znaša 2230 Din. — Učitelji, starši! Zavarujte še danes svoje otroke in varovance v Samopomoči učit. otrok r. z. z o. z. v Ljubljani. yči^skj pev&j zb9r jyy—pev Z ozirom na objavo v »Učit. tov.«, štev. 13., pod riaslovdrrt: »Koncert Učiteljskega zbora v Ljubljahi«, kjer je ugotovitev, »da so ostali pri zborii kar je bilo dobrih pevcev«, je naičelstvo UPZ ria svoji seji 18. hov. 1933. ugotovilo; ' • ¦¦ ¦ '¦'¦' 1. da ni dopis izšei iz vrst članov pevskega zbora; ¦" 2. da nekateri dobri pevci (-ke) niso mogli sodelovati pri kOncertu iž opravičljivih razlogov ter se tudi odstopivšim članom ne more odrekati zaslug in, sposobnosti za zbor. Naoelstvo UPZ. Ekskurziiski odfek —eo Smučarski tečaj. V božičnih počitnicah namerava prireditii potovalni krožek brezp. učit. abit. skupno z učitelji Smučarski tečaj. najbrže v Gorjušah. Tečaj bi trajal po dogovoru. StroSki bi biii minimaltii, ker bi se skušala dobiti hrana kakor stanovanje v dogovoru s šolo. Ves program tečaja, kakor tudi podrobne zahteve za priglašence se bodo objavile v »Učiti. tovarišu«. Kdor se namerava tečaja udeležiti, naj javi svoj naslov, predloge ter erentualtie želje in to po možnosti takoj, ali pa vsaj čim prej, da vemo za število udeležencev in dla potem lahko tudi številu pirimerno ukrenemo vse potrebno. —r IX. teden. V torek 28. novembra bo higiensko predavanje ge. dr. Slave Kristan LiHiaček: »Pravilno nošenje knjig«. V petek dne 1. decemhra bo oddajala ob 9. uri proslavo dtžavnega praznika I. državna realna gimnazija v Ljubljani. Spored: 1. Slavnostni govor; prof. Bajuk Marko. 2. S. Jenko: Od Balfcana do Triglava; recitira Bokal Anton iz IV. razr. 3. Fr. Ferjančič: Tone sonce, tone; poje mešami zbor. 4. Mladinski praznik ujedinjenja; govori Miklavič Zvonimir iz VIII. b razr. 5. Hajdrih: Mladini; poje moški oktet. 6. Bučar: Prelepa je trnovska fara; poje moški oktet. 7. A. Šantič: Novo pokolenje; Tecitira Hadži Dušan iz III. a razr. 8. Oton Župančič: VprašaTija; Tecitira Betetto Milan iz II. a razr. 9. R. Gliere, Scherzo: Violinski solo; igra Sever AJarko iz IV. c razir. 10. Niko Štritof: Mene p'a glava boli; sopran solo s spremljevanjem klavirja, poje Stritar Nada iž V. b razr. 11. Izidor ovčice pa&e; narodtia, igira mladinski orkester na orglice in harmoniko. 12. Narodne pesmi: solo na orglice; igra Boltair Danijel iz II. a ž razr. 13. P. Rančigaj: Karanfil na put sprema; poje izbrani deški zbor s spremljevanjem klavirja. 14. M. Rokič: Na Gazi-Mestanu; recitira Grum Dvršani iz III. a razr. 15. Državna himna. Spored kmetijskih radio - predavanj. 3. decembra ob 7. uri 45 min. Namen letošnjih kmetijskih predavanj v radiu; ing. Zidanšek Josip. Ob 16. uri: Važna vprašanja iz pridelovanja krompirja; ing. Sadar Vinko. 8. decembra ob 7. uri 45 min. Zadružna nabava irn vnovčevanje kmetijskih pridelkov; ing. Ferlinc Bogdan. Ob 16. uri: Mlekarstvo za gospodinje; Pavlica Franjo. 10. decembra ob 7. uri 45 min. Boj za gozd in pašo; ing. Pirc Alfonz. Ob 16. uri: Selekcija govedi v dravski banovini; ing. Wenko Beno. 17. decembra ob 7. uri 45 min. Naše srenje (agrarne skupnosti); ing. Pirc Alfonz. Ob 16. uri: Ravnanje z letošnjimi vini s posebnirn ozirom na zmanjšane kisline; ing. Zupanič Ivo. 26. decembra ob 7. uri 45 min. O negovanju gozdov; ing. Tavčar Karel. 31. decembra ob 7. uri 45 min. O organizaciji in delu zadlružnih ustanov za mlekarstvo; ing. Šabec Srečko. «aooyska organizadja JUU Iz $ekcije —s Pravila JUU in po&lovnik. V smislu sklepov bdnovinske in glavne skupščine so v delu nova pravila JUU in pdsfovnik za glavne skupščiiie. Po sklepu pirfedsedniškega zbora v Celju bodo vnešeine v pravila tudi: djgjQČb.e »konmjiikeja«, ki so ga sprejela tudi vsa sreska društva. —s Poročila p društvpnih zborovanjih. Po večini poŠiljajd 'društva poročila 'qyfzborovanjih samo urediiištvu »Učjt. tovariša«. Prosimo vsa dlruštva, da v bodoče pošiljajo obširna poročila vodstvu s<?kcije, sk}§P^ zboVovanj pa uredništvu »Lfčiif. tovarisa<r'zavdSjavo v stanovskem listu. —s Premestitve. V odgovor na tozadevne ddpise in sktepe banovinske skupščine spdrdčamo: Sekcija iz načelnih razlogov me more nikogar priporočati za premestitev na neirazpisano mesto. Dosledno vztrajamo pri tem, da se vsa prazna mesta oddajajo le potom razpisov. To načelo je zastopala sekcija na vseh merodajnih mestih in je povsod predočevala nujnost ureditve tesa vprašanja in ureditev razmeir, ki Vlad'ajo radi sedanje prakse. Prošnje učiteljev (-ic) družiniskih oče•tov (mater) za premestitev radi šdlanja otrok bomo radle volje podpirali ob priliki razpisov pražnih učitelj,skih mest irii vodimo v to svirho evidenco tovarišic in tpvarišev, družinskih mater ifi očetov. —s Zastopstvo sekcije. Na povabilo Zveze kultumih društev'bo JUU stalno zastopal tov. Ribičič. —s Manjšiiisko šolstvo. Sekcija je poslala na merddajno meštd prošnjoi za tolmačenje dolpčitve naTodnosti otrok iz narodnostno rnešanih zakonov. |z drujtev: VABILA: = JUU SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO t>o zborovalo v soboto 2. decembra t. 1. ob 9. uri na deški osnovrri šoH v Novem mestu. Dnevni red: 1. Poročilo predsedriika. 2. O Lavtarjevi metodi in o učnem načrtu za nižje organizirane šole po Lavtarjevi metodi. Referira gospa dr. Prrkmajerjeva. 3. Likvidacija »Učit. ferialnega saveza«. 4. Slučajiniosti. ODBOR. = SRESKO UCITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG zbč>mje v soboto dne 2. dec. t. 1. ob pol 10. uri predp. v Nar. domu v Mariboru. Na sporedu je med drugim »Nlarodno obTambno ter sploh nacionalno delo na naši severni meji« — poroča zastopnik Ciril - Metodove družbe z dodatki tukajšnjih narodnih delavcev. Ob pol 9. uri, torej 1 uto poprej naj pridejo k seji vsi člani(-ce) upravnega in nadlzornega odbora. Pozivam k točni in polnoštevilni udteležbi! Vauda Mirko, t. č. predls. = JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO V CELJU zboruje v Celjii v mestni šoli, in sicer v pomedeljek 4. decembra ob 8. uri. Po društvenih zadevah predavai prof. dr. Šijanec o sodobni slikarski umeitinosti, nato je ogled slikarske razstave v Celjskem domu ODBOR. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU zboruje v soboto, dne 2. dea. t. 1. v Gornji Radgoni z začetkom ob 10. uri. Razen aktualnih stanovskib zadtev je na dnev- ' nem redti predavatije tovariša Porekarja o zadružništvu. — Pridite polnoštevilno! Predsednik: Mavrič. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V DOL. LEjNDAVI zboruje v sobPto 9. decembra v Turnišču. Začetek ob 10. uri. Predsednik. = PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA DRUŠTVO JUU ZA ŠKOFJELOŠKI ŠOLSKjJ SREZ sporoča naslovu, da se vrši ustanovni občni zbor v sobotio, dne 2. decembra ob H9. uri v deški inarodlni šoli v Skofji Loki. Spored je sledeči: 1. Nagovor predsednika pripravljalnega odb. tov. Rojica. 2. Čitanje pravil. 3. Poročilo predsednika sreskega društva v Kranju. 4. Volitev novega odbora ih delegatov. 5. Določitev članarine. 6. Predavanje: izvenšolsko delo. 7. Razstava šol. vrt. y 1. 1934. (Poročilo razstavnega odbora.) 8. Ražnotcrosti. I. Grum, tajnik. Rojic, predteednik. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH bo zborovalo v soboto, 2. dcc. fo. t točno ob 10. uri v nar. šoli v Brežicah. — Na vzporedu: 1. Predavanje g. dr. Drnovška. 2. Stanovske zadeve: a) Poročilo nadz. odbora o blag. stanju. b) Organizačna pravila. 3. Dopisi, predlogi etc. 4. Slučajnosti. Po zborovanju (ob 12. uri) sestanek vseh šol. upraviteIjev tuk. sreza. Udeležba vseh, Tiaša stanovska doUžnost! ODBOR. = JUU SRESKO DRUŠTVO V LAŠKEM bo zborovalo v soboto 2. -decembra 1933 ob 9. uri zjutraj v Zidanem mostu s sledečim d-nevnim reddm: 1. Zapisnik. 2. Učni načrti Tačufiskega pouka z ozirom na smernicc modernega šolstva in uvedba prof. Lav- tarjevih računic. Predava gospa M. dr. Pirkmajerjeva. 3. Društvene zadeve. 4. Slučajnosti. Po izjavi našega sre&kega šolskega nadzornika se bo smatral referat zaradi svoje aktualnosti kot donesek za uradni sreski učiteljski svet v 1. 1933./34., ki bo zaradi 'tega lahko v tekočem letu izostal in je zato udeležba obligatna za vse članstvo. ODBOR. Poroiila: + JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo 11. novembra 1933 v Murski Soboti. Zborovanje je bilo posveeeno temi o programu učiteljevega dela na vasi. Ustanovfljen je bil krožek za šolsko vrtnarstvo v srezu. Mimo drugega je članstvo ponovno odklonilo uvedbo obrambnega fonda in pravnega referenta. Za spomenik učiteljuheroju Veljku Čubriloviču se je votiralo 100 dlinarjeV. ?, preds. Šorli Andrej, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZ- JEM je imelo občni zbor 21. okt. 1933 ob 10. uri v Kozjem. Udeležencev 31 — to je 70%, opravičili so se 4 tovariši. Tov. predisednik otvori občni zbor, pozdravi vse navzoče, osobito miovo prisitopivša tov. Goležovo in Zehrerja ter abiturientko Počivalšek. Glede pravnega konzulenta, se sklene: Za leto 1933./34. se naj poskusi; vsak član bo plačal 5 Din na >l'eto. Ce se bo obneslo, bo ostalo, sicer se pa naj ukine. Za brezposelne učiteljske abituriente v Mariboru se nakaže 200 Din. Ustanbvil se je krožek za šolsko vrtnarstvo. Izvoljeni so: Čok, Prislan, Kos, Zehrer, Frece. Sledilo je poročilo o banovinski in državni skupščini v Ljubljani. Zborovanj je bilo 5 s 5 predkvanji. Ker so nastale v odboru zaradi smrti in preselitev vrzeli, se izvolijo novi odborniki: tov. Prislan in Zehrer. Tov. Koželj je predaval: »Zakon o obvezni telesni vzgoji kot sredstvo za obrambo države«. Predavatelj nas je povedel med stare Grkc in Rimljane ter med naše sosede, koliko ti žrtvujejo za telesno vzgojo mladine. Končno je povedal, kako je pri nas — ko je še le v povojih. Odobren je bil proračun za prihodnje upravno leto, ki znaša za redne člane 170 Din letno, (za z učiteljii poročene učiteljice pa 90 Din. Članarina se plačuje v 10 mesečnih obrokih in vedtio naprej. Na decembrsko zborovanje se povabi predsednik Ivan Diimnik. Zborovanje bo v Kozjem. Albert Čok, preds. Marica Prislaji, taj. + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR-MESTO je imelo svoj redni občni zbor dne 4. dec. 1933. Izmed 85 vpisanih članov je bilo navzočih 52 t. j. 60%. Tov. predsbdnik iziraža željo, da se v tekočem letu strnemo vsi v organizaciji, da ne bo nobenega tovariša na področju našega šol. okoliša, ki bi ne bil včlanjen pri JUU. Tov. tajnik prečita in tolmaei došle dopise. Pri dopisu o brezposelnih abiturientih se razvije debata, na kar so bili sprejeti sledeči sklepi: a) Povabimo jih na naša zborovanja. Ako bi se brezposelni abiturienti interesirali za delo v šoli ter želeli hospitirati po razredih, jih ne odklanjajmo! b) Brezposelnim učit. abiturientom se nakaže 1000 Din kot podpora za udeležitev tečajev, ki jih prireja ban. sekcija za brezposeTne učit. abituriente v Ljubljani. c) Ker bo po novem zakonu v vsaki banovini samo po eno državno učiteljišče, naj dela sekcija, na to, da bo isto v Mariboru. Poročilo o banovinski skupščini je podal tajnik Womer, poročilo o državni skupščini pa predsednik Hočevar. Pri občnem zboru ,so bili sprejeti sledeči sklepi: Diruštvo pristopi z 1 deležem k Učiteljski tiskarni. Društvo pristopi z 1 dteležem k Zdrav. domu v Rogaški Slatini. Predpisani znesek za pravnega konzulenta — obrambni sklad t. j. 5 Din od člana plačamo iz naših društvenih prihrankov. Šole naj odklonijo vse šol. filmske predstave v dopold&nskih urah. Ciril Hočevar, s. r., Ivan Womer, s. r., predsedhik. tajnik. + JUU UČITELJSKO DRUŠTVO V SLOV. BISTRICI je zborovalo preteklo soboto v Slov. Bistrici na deški šoli. Predsednik Miloš Tajnik je še posebej pozdiravil navzoče brezposelne tovariše abituriente. Konstatira, da je vse učiteljstvo tuk. okraja volanjeno v JUU. Po uvodnih besedah je v daljšem referatu »Naša pota in naši cilji« podal predsednik nekaj smernic, katerim naj sledi učiteljstvo. ki je graditelj narodove duše. Poudarjal je poleg šolskega dela gospodarsko, dalje kulturno in nacionalno plat udejstvovanja učiteljstva med narodom. Zelo važna je državljanska vzgoja, ki so ji bili v zadnjem času položeni pravi temelji za sistematično vzgojevanje. Učiteljstvo je nato poslušalo poročilo predsedntika o banovinski in glavni Skupščini v Ljubljanii. — Z odlobravanjem so se vzeli na znanje predlogi, ki so bili sprejeti na skupščinah, obsoja pa neparliamentarni nastop na glavni skupščini in poziva vodstvo naše sekcije, da bodo naše skupščine dostojanstvene. Krožku brezposelnih učiteljev y Mariboru^še dovoli podpora od tuk. druištva 200 dinarjev in tuk. tovarišem abiturientom, ki so se udeležTTi tečaja v Ljubljani 100 Din. Nato je sledil občni zbor, na katerem so podali vsi funkcionarji svoja poročila. Društvena članarina ostane tudi v bodoče 15 Din na mesec. — Društvo soglaša s predlogom gospodarskega sveta, da prispeva za vsakega rednega člana za »obrambni sklad« 5 Din na leto in s tem v zvezi za pravnega konzulenta. V šolski vrtnarski krožek so bili izvoljeni sledeči tovariši: Miloš Tajnik, Kopriva Avgust, Živko Janko, Strigel Anton in Kristan Zmago. Pred zborovanjem se je vršila hospitacija v I. razredu. Miloš Tajnik, tč. predsednik. Inozemsko iolstvo In uifteljstvo Z LETOŠNJEGA ZBORA ŠKOTSKEGA UČITELJSTVA. Udruženje škotskega učiteljstva je imelo med počitnicami svoj letošnji letni zbor v Edinburgu. V tem Educational Institute of Scotland je včlanjenih 25.000 učiteljev osnovnih in višjih šol. Predsednik udruženja se je na zboru spomnil na 1. 1931., ko so bili prejemki učiteljstva znižani za povprečno 10% in je sedaj grozil učiteljstvu na ponovno znižanje plač. Vendar se danes vlada ne more več skrivati za potrebo nujnega varčevanja, kajti zakladni minister Velike Britanije je izjavil pri obravnavi letošnjega proračuna. da ima na razpolago 17 milijonov funtov (to je približno 3 in pol miljarde dinarjev) za poljubno uporabo. In kaj se je zgodilo? 14 milijonov je bilo uporabljenih na račun znižanja davkov na pivo, da se je pivo pocenilo. Ostali znesek je bil določen za okrepitev oboroževanja. Šola ni prejela ničesar, niti za razširjenje šolske obveznosti do končanega 15. leta ni bil določen nikak znesek. — In vendar je splošna narodna zahteva, naj bi se vendar uvedlo tudi deveto obvezno šolsko leto. — Misliti na zidanje novih šolskih prostorov ne bo potrebno, ker število porodov zelo pada. — Učne načrte je učiteljstvo izdelalo z vso skrbnostjo. Glede tega je bil sprejet naslednji sklcp: Zbor zastopnikov škotskega učiteljskega udruženja obsoja vladno politiko varčevanja, ki resno ogroža vse izobraževalne možnosti. Zahteva se zopetna vzpostavitev prejšnjega števila šol in pripravo možnosti za nadaljnji razvoj. Naraščajoča brezposelnost med mladim učiteljstvom je tvorila predmet nadaljnje debate. Od 1. 1923. dalje rabi država komaj četrtino onega števila učiteljstva, ki je bilo tega leta potrebno za spopolnitev praznih mest. Oblasti naj bi bolje regulirale pristop v učiteljski poklic. Tudi je bilo izraženo nezadovoljstvo nad dejstvom, da je uradni šolski odbor za učiteljsko izobrazbo sklenil dopustiti kandidate z nezadostno izobrazbo v tako zvane Training Colleges, dasi je na razpolago več ko dovolj kandidatov z dovršeno univerzo. RAZVOJ JAPONSKEGA ŠOLSTVA. Leta 1868. je izdal cesar Meiji poseben dekret glede ustanavljanja šol. Od tega leta dalje se ie šolstvo na Japonskem naglo širilo. Leta 1890. so dobile vse šole značaj vzgojevališč, ki imajo vzgajati vse domorodne vrline med učenci. Skozi desetletja je pošiljala Japonska vodilne vzgojitelje v zapadne države, da so proučevali tuje šolstvo, da bi pridobili čim več za razvoj lastnega šolstva. Vsak tujec je takrat pomenjal Japoncu polboga in prenapeteži so se zavzemali za uvedbo angleščine kot narodnega jezika. — Po zmagovitih vojnah proti Kitajski, Rusiji in v svetovni vojni so se Japonci vedno bolj zavedali, da lahko izhajajo brez učiteljev iz zapada. Po vojnah so pridobili mnogo teritorija in rabili so monogo učiteljev. Vsak, ki je dokončal kako višjo šolo. je mogel računati na nameščenje kot učitelj. Danes je povsem drugače. Japonci ne po snemajo več slepo vsega, kar prihaja od za- pada, marveč se zavedajo svoje lastne kulture, ki se jim dozdeva sedaj važnejša od tuje. Sedanji nacionalizem odklanja prav vse, kar je tujega, ker se tudi na Japonskem pojavlja brezposelnost med intelektualci. Preveč je privatnih visokih šol. Komaj 20% absolventov visokih šol dobi nameščenje. V poslednjem času je predlagal prosvetni minister, naj se število dijakov zniža na polovico. Poleg tega bi ta minister rad izvedel še mnoge druge radikalne reforme, ki jih pa bo sedanja vladajoča vojaška kasta le s težavo izvedla, ako se jih bo sploh lotila. — Namerava se izvesti osemletna šolska obveznost, ki je trajala doslej le 6 let. Najvišje število učencev v razredu naj bi bilo 50. Osnovna šola naj ne bo več pripravnica za višje šole. Veliko pozornost posvečajo učiteljski izobrazbi in v ta namen naj bi se osnovale pedagoške akademije, a učiteljstvo naj bi plačevala država. Tudi vse šolske knjige naj bi bile pregledane in v šoli naj bi se posvečala posebna pozormost oblikovanju značaja. Japonska se razvija in širi, število porodov narašča od dne do dne in vslcd tega narašča tudi ekspanzivnost, ki bo postala polagoma nevarna tudi Evropi. Novosti na knjižnem trgu —k D. Sancin: Glasbeni besednjak. Profesor violine na cdjski »Glasbeni matici« g. D. Sancin nam je v 32 strani obsežni knjižici poklonil zelo potrebno in dolgo pogrešano delce, ki bo učencem glasbenih šol in tudi učiteljem zelo potreben priročnik. Besednjak naj bi bil vsaj v enem izvodu na vsaki šo'li, da sc izognemo napakam tako v izgovarjavi kakor tudi v interpretaciji imen, ki so v glasbi splošno rabna. — Kot praktik in dober poznavalec italijanskega jezika nam je avtor ponašil vse izraze in dodal v oklepajih njih izgovor. Za marsikateri tehn. izraz je dodano tudi pojasnilo v notah, a pojasnjene so tudi vse forme glasbenih del. — Cena knjižici je 12 Din. — Knjiga se naroča pri avtorju v Celju. terimi vzbujajo v ljudch radovednost za senzacije. Našega urednika ne bi skrbela kupčija, zato bi zbiral le zdiravo hrano, ki bi bila zanimiva, obenem pa bi ustvarjala enotno in delovno duševnost otrok. Urednik bo združeval v sebi časnikarsko spretnost in smisel Za otroka. Časnik bo koledar za sprotne novosti v svetu, sprotne pojave v prirodi. sprotoo delo v hiši, dielavnici, hlevu in na polju ter za sprotno vedenje v odnošajih do sebe in drugih; združeval bo svet, prirodo. delo in otrokove interese v živo, skupno ustvarjajočo misel in voljo. Naš časnik za otroke naj bo izviren, po snovi zbran in koristen. po besedi naraven in prisrčen; irtaslanjal naj bi se na ton tistih našiH 'Časnikov, ki iso se v desetletjih še najbolj priljubili preprostemu ljudstvu. »Mlady svšt« bi bil za našega otroka preveč ubit in premalo kmečki, premalo bistven in premalo praktičen; zato naj se pireveč ne posnema; z zdravim smislom za ljudlstvo in otroka bomo ustvarili za našo duševnost nekaj toplejšega in bolj domačega. * Na pokrajinski skupščini, v odseku za tisk, se je precej preudarjalo tudi o časniku za otroke, ki naj bi nadomestil »Naš rod«. Odldcalo bd učiteljstvo na podlagi uvidevnosti potrebo ali nepotirebo časnika in na podlagi smisla za njega aktualnost; naj bi zato o časniku govorili na vseh društvenih zboirovanjih, mnogo razmišljali, se za problem živo zanimali in potem glasovali. Otroci bi uporabljali časnik namestu čitank, časnik bo postal važen vir narodove kulture, zato se bodio morali učitelji pripravitd, da bodo ugodno in uspešno posredovali med njega vsebino in otrokovim umevanjem.