Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski sklenil je svoje zborovanje minuli ponedeljek po dvamesečnem zborovanji. Zbor rešil je dolgo vrsto važnih in za deželno gospodarstvo pomenljivih predlogov, o katerih hočemo prilično spregovoriti obširnejše.
—   V deželno deputacijo, katera ima cesarja izreči čestitanje dežele kranjske k 401etnici vladanja Njegovega in pa prošnjo , da doideta k slovesnemu otvor-jenju deželnega muzeja v Ljubljani ce^arjevič Rudolf in cesaričina Štefanija, izvolil je deželni zbor deželnega glavarja grofa T huma, dr. Poklukarja in barona Schwegel-a.
—  Osepnice v Ljubljani postale so tako hude, da so se minulo soboto zaprle vse javne šole v Ljubljani. Več oseb je umrlo, obolevalo pa jih je po 10 do 20 na dan. Največje število obolelih spada na one dni po razglašenji bolezni kot epidemične, ker se je do onega dne mnogo za kozami obolelih prikrivalo.
—  Gospod deželni predsednik baron Winkler daroval je za uboge ljubljanske in druge dobrociejne namene 500 gold.. namesto da bi bil priredil v svojem stanovanji navaden preddustni ples.
—  Vreme. Minuli ponedeljek nastalo je po hudem mrazu (imeli sme do 15° mraza) zopet gorko vreme. Sneg se je tajal,  da je voda s streh tekala v potokih,
—  Kmetijsko potovalno predavanje v Mengšu ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 29. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu.
—  Z Gorice dohaja nam od tamošnjega deželnega odbora sledeči poziv:
Na pomoč!
Po dolgi vrsti slabih letin je letošnja dolgotrajna suša potisnila obilno polovico prebivalcev naše dežele v strašno revščino.
Siromakom, kateri se ne morejo odtrgati od domače zemlje, ker jo preveč ljubijo, nego bi se dali po zapeljivih nadah izvabiti unstran morja, preti v sedanji hudi zimi bleda lasota z vsemi njenimi groznimi nasledki, ki do-8ezajo svoj vrhunec v strašni, človeški um blodeči pe-lagri.
Zato kličemo v prvi vrsti na pomoč naše rojake, kterim je mila osoda   privoščila boljše razmere.    A naši
31
skromni domači viri bi se žalibog prekmalo posušili, ako bi hoteli samo iz njih zajemati v olajšanje ogromne reve.
Da je državni zbor tako blagohotno sprejel klic po državni pomoči in da so se celo visokodušni možje v Spodnjeavstrijskem deželnem zboru potegnili za naše nesrečne deželane, to nam daje zanesljivo poroštvo, da smemo računiti tudi na blago sočutje sodržavljanov po drugih deželah našega cesarstva.
Zato se obračamo z nujno prošnjo do vseh človekoljubov naj nam blagovole poslati milodarov, da bomo mogli pomagati povsod, koder sila najhuje pritiska.
Preverjeni smo, da nismo zastonj na pomoč klicali javoe uže mnogokrat preskušene radodarnosti; zato se uže zdaj iskreno zahvaljujemo vsem blagim dobrotnikom, tudi v imenu nesrečnih naših siromakov.
V Gorici 15. decembra 1887.
C o r o n i n i, deželni glavar. (Sledijo podpisi več družili poslancev.)
32