Tehnične novice dr. Andrej Paulin, dipl. inž. FNT Ljubljana Mednarodni sistem enot in predlog usklajene uporabe simbolov za označevanje fizikalnih in kemičnih veličin Kratek pregled mednarodnega sistema enot SI ter uvajanje enot sistema SI v ZR Nemčiji naj bi bila osnova z a uvajanje teh enot tudi pri nas. Posebej so prikazani primeri najpomembnejših novih enot v metalurgiji ter način preračunavanja številčnih vrednosti v starih enotah v vrednosti v novih enotah. Na koncu daje avtor v diskusijo predlog o usklajeni uporabi simbolov za označevanje ■fizikalnih in kemičnih veličin. Naravne pojave kvalitativno in kvantitativno opisujemo z enačbami med različnimi fizikalnimi in kemičnimi veličinami. Fizikalna oziroma kemična veličina je torej abstraktna oznaka fizikalnega oziroma kemičnega stanja ali pojava, ki ga lahko izmerimo. Veličina, ki jo kvalitativno opisujemo z dogovorjenim simbolom, je kvantitativno ponazor- Tabela 1: Osnovne enote sistema SI' Fizikalna__ veličina Ime Simbol Dolžina meter m Masa kilogram kg Čas sekunda s Električna amper A jakost toka Termodinamična kelvin K temperatura Jakost svetlobe kandela cd Količina snovi mol mol jena s produktom števila in merske enote. Ta produkt mora biti pri dani kvantitativni veličini konstanten neodvisno od uporabljane merske enote, npr. 1 m = 100 cm, t. j. število je 100 krat večje, če je izbrana merska enota 100 krat manjša. Zaradi enostavnejšega računanja odnosov med veličinami, ki opisujejo različne pojave, npr. mehanske in električne, je najprimerneje, če uporabljamo take merske enote, da z medsebojnim množenjem osnovnih merskih enot in faktorja 10", pri čemer je n = 1, 2, 3, ..dobimo osnovno enoto za drugo veličino, npr. watt = joule X sekunda, ali newton X X meter x meter x 10—6 = N/mm2 (enota za napetost). To je tudi cilj mednarodnega sistema enot. Mednarodni sistem enot Na 10. generalni konferenci za mere in uteži leta 1954 so za področje fizike in tehnike postavili Enota Definicija 1 650 763,73 mnogokratnik valovne dolžine sevanja v vakuumu, ko atomi nuklida 86Kr preidejo iz stanja 5 d5 v stanje 2 p10. masa mednarodnega modela kilograma. 9 192 631 770 mnogokratnik trajanja periode sevanja, ki nastane pri prehodu med obema nivojema hiperfine strukture osnovnega stanja nuklida U3Cs. jakost časovno nespremenljivega električnega toka, ki povzroči med dvema vzporednima, med seboj 1 m oddaljenima, ravnima, neskončnima vodnikoma z zanemarljivo majhnim okroglim presekom silo 2.10 N-7 na meter dolžine, ko teče po njih (v vakuumu). 273,16 del termodinamične temperature trojne točke vode. jakost, s katero seva 1/600 000 m2 črnega telesa pravokotno na svojo ploskev pri strdišču platine, ko se strjuje pri tlaku 101 325 N/m2. količina snovi sistema določene sestave, ki sestoji iz ravno toliko delcev, kot jih vsebuje 12/1000 kg nuklida 12C. osnovo metričnega sistema enot s šestimi osnovnimi enotami (Tabela 1). Ta sistem je na naslednji konferenci leta 1960 dobil ime Systeme International d'Unites ali skrajšano SI1. Vse osnovne enote razen časa so izbrane tako, da lahko izpeljemo enoto za katero koli fizikalno veličino z enostavnim množenjem osnovnih enot. Tako izpeljane enote imenujemo koherentne enote. Kaže jih tabela 2. Vse države članice mednarodne konvencije za me-trični sistem so dolžne preiti na mednarodni sistem enot. Uvajanje sistema SI pa rešujejo nekje zakonsko (npr. ZR Nemčija), nekje pa s standardizacijo (npr. Madžarska). V ZR Nemčiji, kar je pomembno tudi za nas, ker smo strokovno in gospodarsko precej tesno povezani z njo, je junija 1970 izšel zakon o novih merskih enotah2, po katerem morajo do konca leta 1977 popolnoma preiti na mednarodni sistem enot. Na Madžarskem pa so leta 1972 s standardi začeli uvajati nove enote3. Pri nas pa je tudi julija 1973 izšel zakon o spremembah merskih enot10. Osnovne enote mednarodnega sistema so dolžina, masa, čas, električna jakost toka, temperatura (termodinamična) in jakost svetlobe, njim pa so leta 1971 (14. generalna konferenca) priključili še količino snovi (mol), ki so jo prvotno smatrali kot atomsko fizikalno enoto, a je bila v ZRN po DIN 13014 že vključena kot osnovna enota. Praktičnost računanja in preglednost zahtevata, da pri kvantitativnem opisu veličin uporabljamo števila s čim manj številkami. Najprimernejša so števila med 0,1 in 1000. Sistem SI nam to omogoča z uporabo decimalnih mnogokratnikov ali delov osnovnih in koherentno izpeljanih enot. Tabela 3 daje pregled decimalnih predpon enotam, ki jih pišemo skupaj z enoto brez presledka, tako da dobljena enota predstavlja enovit simbol, npr. kW, mm, MJ, ipd. Edino pri enotah za kote in za čas ne uporabljamo decimalnih predpon. Vedno smemo uporabljati le po eno predpono, npr. pišemo mg in ne [jikg. Poleg tega ne smemo več pisati enote s samo decimalno predpono, torej je pravilno [im in ne (mikrometer in ne mikron). Eksponent pri enoti z decimalno predpono se nanaša na celotno enoto, torej cm3 = 10—6 m3. Nekatere z decimalnimi predponami izpeljane enote iz osnovnih enot imajo posebna imena, ki pa jih sistem SI zaradi ustaljenosti ne preganja (Tabela 4). Poleg tega pa iz praktičnih razlogov sistem SI dopušča še nekoherentno izpeljane enote za čas, ter kotno stopinjo, elektronski volt, atomsko enoto mase in stopinjo Celzija (Tabela 4). Predzadnji dve enoti sta atomsko fizikalni enoti in dejansko neodvisni od sistema SI. Še enkrat pa bodo do leta 1978 prediskutirali dopustnost angstroma, dyne, fizikalne atmosfere (atm), erga, poisea, stokesa, curiea in rentgena, ki pa so trenutno na listi enot z omejenim časom uporabe (do konca leta 1977). Zaradi čim bolj poenostavljenega računanja je treba zmanjšati število enot na minimum, predvsem pa prepovedati nekoherentno izpeljane enote (razen za čas). Glede na taka priporočila generalnih konferenc za mere in uteži so v ZRN že sedaj prepovedani za uradno rabo gauss, maxwell, Tabela 2: Koherentno izpeljane enote iz osnovnih enot sistema SI Enota Fizikalna veličina Ime Simbol Definicija Kot — ravninski radian rad 1 rad = 1 m/m Kot — prostorski steradian sr 1 sr = 1 m2/m2 Frekvenca hertz Hz 1 Hz = l/s Sila newton N IN = 1 kg m/s2 Tlak pascal Pa 1 Pa = 1 N/m2 Energija joule J 1 J 1 Nm Moment newtonmeter Nm 1 N m = 1 kg m2/s: Moč watt W 1W = 1 J/s Napetost — električna volt V IV = 1 W/A Upornost — električna ohm n i n = 1 V/A Prevodnost — električna siemens s 1 S = l/n Elektrenina coulomb c 1C = 1 As Kapacitivnost — elektr. farad F 1F = 1 C/V Magnetni pretok weber Wb 1 Wb = 1 Vs Gostota magnetnega pretoka tesla T 1 T = 1 Wb/m2 Magnetna poljska jakost amper na meter A/m 1 A/m Induktivnost henry H 1 H 1 Wb/A Svetlobni tok lumen lm 1 lm = 1 cd sr Osvetljenost lux lx 1 lx = 1 lm/m2 Tabela 3: Decimalne predpone enotam Mnogokratnik Ime Simbol 1012 tera T 109 giga G 106 mega M 103 kilo k 102 hekto h 10 deka da 10 1 deci d 10-2 centi c 10-3 mili m 10-6 mikro li 10-9 nano n 10-12 piko P 10—15 femto f 10-18 ato a oerstedt, clausius, stopinja Englerja, stopinja Fahrenheita, eolski sistem mer, po letu 1975 izraz stopinja kot enota za temperaturo in stilb, po letu 1976 izraz stopinja Kelvina (namesti njega samo: Kelvin), od leta 1978 pa pord, atmosfera, mmHg, tor, mm vodnega stebra, kalorija, konjska moč. Jugoslovanski zakon10 pa dopušča enote izven sistema SI, kot so angstrom, mikron, barn, gal, dyna, tehnična atmosfera, fizikalna atmosfera, milimeter živosrebrnega stebra, milimeter vodnega stebra, stokes, kilopondmeter, kalorija, konjska moč, curie, rentgen, rad in rem (rad in rem sta enoti za absorbirano ali ekvivalentno dozo ioniziranega sevanja) do konca leta 1980. Ker smo še navajeni misliti v do sedaj uporabljanih enotah, daje tabela 5 pregled nekaterih najpogostejših pretvornikov nedovoljenih enot v enote sistema SI. VPLIV ENOT SISTEMA SI NA VREDNOSTI NEKATERIH FIZIKALNIH KOLIČIN V METALURGIJI Na področju preiskave kovin je najpomembnejše pogledati si nove enote za merjenje napetosti, trdote in žilavosti. Tehnični komite 17. organizacije ISO (International Organisation of Standardi-zation)5 je junija 1970 predlagal, da bi napetosti merili v N/mm2. Nove vrednosti dobimo, če stare vrednosti množimo z 9,81 in produkt zaokrožimo na celo število, npr. 50 kp/mm2 bo po novem 490,5 ali zaokroženo 491 N/mm2. Podkomite 6 preje omenjenega komiteja6 je na seji januarja 1971 sklenil, da morajo vrednosti Brinellove, Rockwellove in Vickersove trdote ostati nespremenjene pri prehodu na nevvton kot enoto sile. Pri merjenju Rock-wellove trdote ostane obtežba po velikosti ista, le da bo izražena v N, t. j. 1471,5 N namesto dosedanjih 150 kp pri HRC. če želimo pri Brinellovi in Vickersovi trdoti ohraniti iste številčne vrednosti pri uporabi N kot enote za obtežbo, se spremenita tudi definiciji obeh trdot: HB = 0,102 .2 A ti D (D — V D2 — d2) HV = 0,189108 — d2 ISO predlaga zato, da bi Brinellovo in Vickerso-vo trdoto pisali v bodoče brez enot in sicer 120 HB 5/250/30 namesto HB 5/250/30 = 120 kp/mm2 ali 650 HV 30 namesto HV 30 = 650 kp/mm2. Udarna zarezna žilavost bo v bodoče dana v J, t. j. v enotah za delo, pri čemer se bo udarno delo nanašalo na presek ISO preskušanca z ostro zarezo. Pri merjenju žilavosti z drugačnimi preskušanci lahko dobljene vrednosti preračunamo na osnovi oblike preskušanca, tako da številčne vrednosti (v kpm/cm2) množimo z 9,81 in presekom. Tabela 4: Imena in enote, ki jih sistem SI še dopušča Fizikalna veličina Ime Simbol Definicija Površina ar a 1 a = 100 m2 hektar ha 1 ha = 104m2 Prostornina liter 1 11 10-3 m3 Kot — ravninski kotna stopinja 0 1° (m/180) rad Masa tona t 11 - 103 kg Tlak bar bar 1 bar = 105 Pa Čas minuta min 1 min = 60 s ura h 1 h = 3600 s dan d 1 d = 24 h = 86 400 s Energija elektronski volt eV 1 eV = 1,60219.10-19 J Masa atomska enota mase u 1 u = 1,66053 .10-27 kg Temperatura stopinja Celzija °C °C = K — 273,15 Tabela 5: Pretvorniki nekaterih enot, ki jih sistem SI ne dopušča Fizikalna veličina Pretvarjanje Dolžina 1 A = 10-10 m Sila 1 kp = 9,80665 N 1 dyn = 10-5 N Tlak, napetost 1 kp/mm2 = 9,80665 N/mm2 = 0,98 0 6 65 .105 Pa 1 at = 0,980665 bar = 0,980665 .105 Pa 1 atm = 1,01325 bar = 1,0 1 325 .105 Pa 1 tor = 1,333224 mbar = 133,3224 Pa 1 mm Hg = 133,3224 Pa 1 mm VS = 9,80665 Pa Energija 1 kpm = 9,80665 J 1 erg = 10—7 J 1 kcal = 4,1868 kJ 1 kWh = 3600 kJ Moč 1 kpm/s = 9,80665 W 1 KM = 735,49875 W Viskoznost — dinamič. 1 P = 0,1 Pas — kinemat. 1 St - 10-4 m2/s Magnetni pretok 1 M = 10-8 Wb Gostota magn. pretoka 1 G = 10-4 T Magnetna poljska jakost 1 Oe = 79,6 A/m Enota radioaktivnosti 1 Ci = količina radioaktivne snovi, ki ima 3,700.10'° razpadov/s Enota radioaktivnega 1 r = sevanje, ki ustvari v 1 cm3 zraka toliko ionov, da sevanja prenesejo 1 elektrostatično enoto elektrenine kakršnega koli predznaka Pri ISO preskušancih z ostro zarezo dobimo novo vrednost žilavosti (kot udarno delo), če dosedanjo vrednost v kpm/cm2 množimo s 7,8 (faktor 9,81 x presek preskušanca) in produkt najprej zaokrožimo na celo število, potem pa še zadnjo številko zaokrožimo na 0 ali 5. Tabela 6 kaže nekaj praktičnih primerov preračunavanja številčnih vrednosti v dosedanjih enotah v številčne vrednosti v novih enotah. Namesto preračunavanja udarnega dela pri drugačnih oblikah preskušancev je primerneje številčno podati udarno delo, zraven pa navesti obliko preskušanca. Pri DVM preskušancih je faktor, s katerim množimo stare vrednosti žilavosti v kpm/cm2 6,9, pri ISO preskušancih z okroglo zarezo pa 4,97. V ekstraktivni metalurgiji bodo največje številčne spremembe doživele veličine povezane s toplotno energijo. V novejših strokovnih člankih v svetovni literaturi8 za toplotno prevodnost uporabljajo W/cm K in za toplotno prehodno število W/cm2 K, čeprav je enota za količino toplote J. Stremimo k čim večji racionalnosti in pregledneje je pisati W kot J/s. Z uporabo cm v enoti za toplotno prevodnost se številčne vrednosti gibljejo med 0,1 za pline in 100 za dobro prevodne kovine. Vrednosti izražene v cal/cm s °C oziroma cal/cm2 s °C množimo z 4,1868, da dobimo nove številčne vrednosti, če pa so izražene v kcal/mh°C oziroma kcal/m2 h °C pa moramo množiti z 0,01152 oziroma 0,0001152. Specifično toploto izražamo v J/kgK, pri čemer stare vrednosti izražene v cal/g°C ali kcal/kg°C množimo z 4186,8. Kalorična vrednost goriv ima enoto kJ/kg in staro vrednost v kcal/kg množimo s 4,1868. Nekaj primerov preračunavanja kaže tabela 6. Ostale pomembnejše veličine bodo s prehodom na novi merski sistem doživele spremembe le v potenci faktorja 10, tako je viskoznost izražena v Pa s (Tabela 5), difuzijski koeficient v m2/s, površinska napetost v N/m (1 N/m = 103 dyn/cm). Primeri preračunavanja so v tabeli 6. Pri magnetnih materialih prinaša uvedba sistema SI vidno poenostavitev. Gostoto magnentne energije so v dosedanjih enotah izražali v G Oe (gostota magnetnega pretoka X magnetna poljska jakost), medtem ko so za histerezne izgube na enoto prostornine uporabljali erg/cm3, čeprav predstavljata obe veličini s fizikalnega stališča energijo na enoto prostornine, t. j. isto. Pri tem je bil 1 G Oe = 0,08 erg/cm3, torej so se številčne vrednosti za obe energiji razlikovale med seboj za okoli 12,5 krat. Po novem merskem sistemu bo gostota magnetne energije izražena v J/m3 tako kot histerezne izgube. Če namreč po tabeli 2 pretvorimo T . A/m dobimo, da je 1 T A/m = 1 J/m3. Tabela 6: Nekateri praktični primeri preračunavanja številčnih vrednosti v nove enote Veličina Način izražanja stari Preračunavanje Trdnost (491 23 X 9,81 = 225,63->226 10460 X 9,81 = 104378,4- 104400 15 X 7,8 = 117-> 115 15 x 4,9 = 73,5 -> 74 -> 75 15 X 6,9 = 103,5-> 104-> 105 0,48 X 4,1868 = 2,009664^2,01 173 X 0,01152 = 1,99296 —> 1,99 1,33 x 4,1868 = 5,568444 —> 5,57 40 X 0,0001152 = 0,004608 —> 4,61.10—3 0,12 x 4168,8 = 502,416-> 502,4 8000 X 4,1868 = 33494,4-> 33500 3 X 0,1 = 0,3 3,5.10—6 X 10^ = 3,5.10—10 520 x 10-3 = o,52 6900 X 0,008 = 55,2 -> 55 550 X 0,1 = 55 __Tabela 7: Simboli fizikalnih in kemičnih veličin in predlagane enote Veličina Simbol Enota Pripomba Kot Dolžina debelina debelina plasti širina višina Premer polmer Površina Specifična površina Prostornina Čas cas, ko doseže veličina mejno vrednost Hitrost Kotna hitrost Pospešek zemeljski pospešek Masa Gostota Pretok mase Gostota masnega pretoka Masno prestopno število Masno prehodno število Difuzij ski koeficient Količina snovi Molska masa Sila teža specifična teža Moment sile Delo, energija Tlak atmosferski tlak Napetost trdnost meja elastičnosti meja plastičnosti Strižna napetost Modul elastičnosti Strižni modul Modul vzvoja Specifični raztezek raztržni spec. razt. kontrakcija Stisljivost Koeficient trenja Moč Dinamična viskoznost kinematična viskozn. Žilavost «, P, Y 1, L rad m d m 5 m b m h m d, D m r, R m A m2 S l/m V m3 t s T s v m/s to rad/s a m/s2 g m/s2 m kg P kg/m3 Qm kg/s qm kg/s m2 km kg/s m2 bar km kg/s m2 bar D m2/s n mol M g/mol F N G N T N/m3 M Nm W J P Pa P bar c N/mm2 °m N/mm2 ffo.oi N/mm2 ot,go,2 N/mm2 t N/mm2 E N/mm2 G N/mm2 K N/mm2 £ % 5 % ¥ % ll mm2/N f — P W •n Pas v m2/s p J simbol na prvem mestu ima prednost približno 9,81 m/s2 JUS predpisuje q' količino v g/s cm2 atm množimo z 10,13 tudi: cr 0,005 Veličina Simbol Enota Pripomba Temperatura T K Koef. linearnega razt. a l/K Količina toplote W J Pretok toplote Qt W, J/s Gostota topi. pretoka qt W/cm2 Toplotna prevodnost "k W/cm K Toplotno prestopno št. at W/cm2K Toplotno prehodno štev. kt W/cm2K Temperaturna prevodnost a — Specifična toplota c J/kg K Kalorična vrednost H kJ/kg Izsevnost, emisivnost e — Entalpija H J prosta entalpija G J notranja energija U J Entropija S J/K Specif. latentna topi. 1 J/kg Električna napetost U V Jakost električ. toka I A Upornost R fi Spec. elektr. upornost p fim Spec. elektr. prevodnost y S/m Elektrodni potencial E V Magnetni pretok O Wb Gostota magnet, pretoka B T Jakost magnetnega polja H A/m Permeabilnost H T/(A/m) Jakost svetlobe I cd Koncentracija C mol/l Aktivnost a Fugativnost f Aktivnostni koeficient y Poroznost p,z JUS predpisuje Q2 JUS predpisuje O3 = Vp S pri konstantnem tlaku: cp Plinska konstanta R J/mol K = 8,31 bar cm3/mol K = 83,14 Boltzmannova konstanta k J/K = 1,38.10—23 Štefanova konstanta a W/cm2 K = 5,67.10-12 Planckova konstanta h W = 6,62.10-34 Faradayeva konstanta F J/V g ekviv. = 96 485 Reynoldsovo število NRe = vi p/t] Prandtlovo število NPr = cp T) A Schmidtovo število NSc = n/pD Sherwoodovo število Nsh = «ml/D Grashofovo število NGr = gl PAT/v2 Froudovo število NFr = v2/g 1 Nusseltovo število nnu = a, 1A 1 po analogiji s pretokom toplote 2 po analogiji z energijo 3 po analogiji s pretokom mase Samo izrazoslovno (brez številčnih sprememb) se spremeni utežni odstotek v količino mase ali masno količino, volumski odstotek v volumsko količino ter molski ali atomski odstotek v količino snovi ali snovno količino. Primere izražanja na stari in novi način kaže tabela 6. V primeru, da gre za masno količino, pa pri številčnih vrednostih lahko uporabljamo samo odstotek7, torej lahko pišemo 30 °/o masne količine namesto starih 30 ut. % ali pa samo 30 %, npr. tiskarska zlitina vsebuje 30 % antimona in se razume, da je to 30 % masne količine antimona. PREDLOG ZA POENOTENO UPORABO SIMBOLOV, KI OZNAČUJEJO FIZIKALNE IN KEMIČNE VELIČINE Kvalitativno opisujemo naravne pojave s simboli, ki kvalitativno predstavljajo fizikalne in kemične veličine. Tudi tu je čim večja poenostavitev potrebna za jasnost izražanja. Toda pri pregledu domače strokovne in znanstvene literature naletimo na nepotrebno zmešnjavo pri uporabi simbolov za različne veličine, posebno še, kadar je avtor uporabljal različne tuje vire, pa čeprav je veliko simbolov pri nas že standardiziranih9. Tabela 7 daje pregled simbolov fizikalnih in kemičnih veličin, ki naj bi jih enotno uporabljali in ki so v glavnem v skladu z JUS, kjer standardi obstojajo, le nekje so spreminjevalni predlogi zaradi analogije med prenosom toplote in prenosom mase. Obenem tabela navaja tudi najprimernejše enote v skladu s sistemom SI za posamezne veličine. ZAKLJUČEK Mednarodni sistem enot, ki so ga postavili na 10. generalni konferenci za mere in uteži in kasneje izpopolnili, sestoji iz osnovnih enot za dolžino, čas maso, električno jakost toka, termodinamično'temperaturo, jakost svetlobe in količino snovi. Iz teh sedmih osnovnih enot lahko izpeljemo enote za katero koli fizikalno veličino. Sistem SI, ki ga bodo morale sprejeti vse države podpisnice konvencije za metrični sistem, dopušča le koherentno izpeljane enote iz osnovnih enot ter enote koherentnih enot z decimalnimi predponami, tako da lahko vsako kvantitativno količino izrazimo s številko med 0,1 in 1000. Izmed nekoherentno izpeljanih enot je dopustno uporabljati le enote za čas in kotno stopinjo, obenem pa sistem SI še dovoljuje uporabo posebnih imen za nekatere enote koherentnih enot z decimalnimi predponami kot so ar, hektar, tona, bar, liter. Uporabljati se sme tudi nekoherentni atomsko fizikalni enoti elektronski volt m atomsko enoto mase ter stopinjo Celzija. Novi sistem enot bo vplival tudi na številne vrednosti veličin v metalurgiji. Po priporočilih ustreznih komitejev in podkomitejev ISO bomo napetosti merili v N/mm2, pri Rockwellovi trdoti bo obtežba ostala ista le izražena v N, vse trdote pa bodo ohranile številčno iste vrednosti le da jih bomo navajali brez enot kot 120 HB, ipd. Žilavost pa bo izražena v J, t. j. udarnem delu ter se bo številčna vrednost nanašala na ISO preskušanec z ostro zarezo, če ne bo poleg vrednosti označeno, za kakšen preskušanec gre. Toplotno prevodnost bomo izražali v W/cm K, specifično toploto v J/kg K, kalorično vrednost v kJ/kg, viskoznost v Pas, difuzijske koeficiente v m2/s, površinsko napetost v N/m, gostoto magnetne energije v J/m3, ipd. Enote, ki niso v skladu s sistemom SI so po jugoslovanskem zakonu o merskih enotah10 dovoljene le do konca leta 1980. Na koncu članka pa je še tabelaričen pregled večine fizikalnih in kemičnih veličin s predlogom enotne uporabe simbolov za te veličine ter predlogom enot. Večina predlaganih simbolov je v skladu z JUS, kjer standardi obstojajo, le ponekod je avtor predlagal spreminjevalne simbole zaradi analogije med prenosom toplote in prenosom mase, ki sta si tudi po poteku naravnih pojavov med seboj analogna. Literatura: 1. Mit ter W »Zur Einfuhrung des internationalen Einheit. systems (SI-System)« - Berg- und Hiittenmannische Monatshefte 117 (7): 235—244, 1972 2. Bundesgesetzblatt (1970), Teil I., Nr. 62, str. 981-991 3. Vero J. »Das internationale Systeim der Masseneinhei-ten, das SI« - Vortrage der VII. hUttenmannischen Matenalprufertagung, Balatonszeplaik 1973 4. DIN 1301, Einheiten, Einheitennamen, Einheitenzeichen November 1971. 5. Klaus F. »Auswirkungen des neuen Gesetzes iiber Einheiten im Messwerten« — Archiv fiir das Eisemhiitten-weson, 42 (1) : 75,1971. 6. Gerischer K. in W. Schmidt. »Was bedeutet die Einfii-hrung der Krafteinheit Newton fiir die Hartepriifung nach Brinell, Rockwell und Viokers?« — Materialprii-fung, 13 (6) : 199, 1971. P 7. Dorr G. in W. Schmidt. »Zur Einfuhrung der SI-Ein-heiten« — DEW-Technische Berichte, 13 (l): 3_io, 8. Thermophysical Properties of Matter, The TPRC Data Ssries, Vol. 1—3, IFI Pllenum, New York 1970 9. JUS A.Al.020 - JUS A.A1.022, JUS C.A4.001. 10. Zakon o spremembah zakona o merskih enotah in merilih Uradni list SFRJ, št. 37/73, str. 1127-1131, 5. julija 1973.