286                                                                     Razne stvari.
Književnost.
Slovenska književnost.
Knjige „Slov. Matice" za 1. 1896.
(Dalje.)
Slovenska zemlja, II. del. — Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski opis. 26 podob in jeden načrt. Spisal S. Rutar. i. snopič. Ljubljana l8g6.  Str. III -f- 128.
V zagovoru se pisatelj te knjige opravičuje, zakaj prišteva Trst in Istro »slovenski zemlji". Nu, da bi bilo po misli zagrizenih Italijanov in ž njimi združenih Nemcev, „zemlja slovenska" bi se niti imenovati ne smela. „Trst" je izključno (!) italijansko mesto, a Istra dežela »avite (podedovane) latinske kulture!" Boje se za svoje dosedanje „mirno" posestvo, ter ga ne dado z lepa iz rok. Nasprotniki imajo obilo zemljepisnih in zgodovinskih spisov o Trstu in Istri, a pri nas se je živo Čutil ta nedostatek. Vzdihovala je „tužna Istra" kakor oni 38-letni bolnik evangeljski: »Gospod, nimam človeka, da mi pomaga, . . . predno sam pridem, vstopi drugi pred menoj." (Iv. 5, 7.) A vstali so narodni buditelji, da z živo besedo in rodoljubja navdahnjenimi spisi probujajo narodno zavednost in pogum v slovenskem ljudstvu. Med te vrste buditeljev spada nedvomno tudi g. profesor
5.  Rutar. V primerni, se ve, po nemških in italijanskih spisih in vladnih statističnih podatkih posneti sliki predočuje nam v uvodu lego, meje, velikost, slikovitost in značilnost Trsta pa Istre. Glede na dohod naših pradedov v te pokrajine se drži g. profesor dosedanjega splošnega (?) mnenja, da   o   Slovencih   na   Primorskem   ni   sledu   pred
6.  stoletjem. Toda, in „dubiis libertas" — dokazano ni. Dandanes ne sme več veljati ona prislo-vica: quod non est in actis, non est in mundo", (kar se v spisih ne nahaja, ne more se uvaževati). Raziskovanja na arhaiološkem (starinskem) in jeziko-primerjalnem polju, nas vendar drugače uče. Slovenci so starodavni sem došli rod — pred Hrvati, in nikakor niso »planinski Hrvatje" ! Pozneje so se ž njimi pomešali; še pozneje so se po primorskih mestih, in sporadično po notranjih gradovih naselili zapovedujoči Italijani. Nasprotno trde oni, da Slovenci so došli v Istro šele v 8. stoletju.
Istra je tužna, siromašna dežela, ki se je, vsaj v notranjih pokrajinah preživljala z živinorejo, in v plodnejših podanjah s poljedelstvom, vinom, oljem. Istra je eminentno pastirska dežela, kar pravi že njeno ime: Istra = stara, staja za drobnico.   „Po srednji in južni Istri imajo  navado, da
prepuščajo svoja zemljišča tujim pastirjem iz severne Istre in celo iz Kranjske kot pozimske pašnike". BaŠ to so »stare" — kraj pozimskih pašnikov. (Primeri drugod: »Stara planina", „stara gora" pri Gorici, Vipavi, pri Trstu. »Starada" vas v gornji Istri itd.). »Značilno je, da je tu — po Istri — največ plodnih ovac".  (Str. 100.)
Popravki: Str. 2. in 27. »Openski hrib" po domače: »Selevec". — Str. 4. Brojanica, r. brojnica; str. 4. Miramar = glej (?) v morje, resp. zri, občuduj morje; 27. Mokovljan (sv. Štefan) r. sv. Hieronim ; Gorka (Gurka) t. j. na „Krku"!, Škafarica, r. Ša-parica; str. 30. »Porto rose" da je od divjih rož, sipkovine, dobilo ime? Težko. »Pirano" na glasu kot pristno italijansko mesto, je pač slovanskega korena pir ali pyr. Za župno cerkvijo je »griža". Sol-narne se zovejo »Siciole" od one še danes znane besede: „seč" ali »sič (je slano ko sič) torej: sečovlje = solnarne. Komur ni ta razlaga všeč, naj si izbere pa Benussi-jevo: »Pirano" celt. beor-dun, monte alto ! (visoka gora!), ali ono od bavarskih turistov, ki so se napili refoška pa so želeli še pive: »Pir a no!" (Bier auch noch!) Str. 48. in 119. sumak t. j. rij, ruj; 54. trije virilni glasovi Šk. tržaški, poreški in »koperski" r. krški (Veglia); str. 1 19. »Mlin za žveplo ob Rižani" na koncu naj se izbriše,   ker je  dvakrat pisano.
Z veseljem pričakujemo nadaljevanja toliko važnega opisa slovenske zemlje, in Bog utrdi zdravje gospodu  pisatelju.                                       M. Sila.
Hrvaška književnost.
Knjige »Matice Hrvatske" za leto 1896.
(Dalje.)
Hrvatske narodne pjesme. Junačke pjesme. Knjiga prva. Uredili dr. Ivan Bro% i dr. Stjepan Bosanac. Velika osmerka. Str. XXIV. —J- 610. Cena za člane 1 gld. 50 nč., za druge 2 gld. 50 nč. — Kar so toliko časa člani »Matice hrvatske", pa tudi ves hrvaški narod težko pričakovali, to se je letos izpolnilo. Matica je izdala prvo knjigo hrvaških narodnih pesmi j, s katerimi se Hrvati lahko ponašajo pred celim svetom. Matični odbor je sklenil že 1. 1876., da pozove rodoljube iz vseh krajev prostrane hrvaške domovine, naj nabirajo narodne pesme in še predno je »Matica" oglasila ta poziv, dobila je od nekih znanih hrvaških rodoljubov in književnikov lepo in bogato zbirko narodnih pesmij. Meseca listopada 1. 1877. so prinesli hrvaški časopisi poziv za nabiranje narodnih pesmij  in  kratko  navodilo,  kako  naj  se  te pesmi