Štev. 3.	V Ljubljani 1. marca 1880.	Leto X.
a inèji tam slovanskej krvavi boj divja, Obüp in stok ne gane dobrotnega neba; Ko mrak zemljó odéne, potihne bojni groin, Otét pa vendar ni še trpèc slovanski dom !
Oblak zbeži, — in luna posije na polje, Kjer mnogo strtih näd je, — kjer fautje krvavé ; Molče ia tužno gleda pepel požganih hiš, Junake, ki so padli za dom, za sveti Križ. —
Tam doli pa na vasi se zbira fantov rój, Od dòma se poslavlja, na nov odpravlja bój ; Nikdó ne viiva spanja, po konci vsa je vas, Kazlega jok in stok se, odmeva bojni glas.
Eudečo vže zastavo možje razvijajo, In pevajoč morilne cevi nabijajo; Nikdó izmèd krdela 111 žalosten, potrt, Pripravljen vsak za boj je, za zmago, — ali smrt.
A kdo bo četo peljal na boj krvav, besneč ? Vodnika v zadnjem boji podrl je turški meč; Več mož iz vrste stopi, vodnika si iskàt, Da peljal bi na boj jih, — oli mòrda zadnjikrat !
„Pozòr, pozòr, junàci!" tresèé se čuje glas, In k hrabrej četi stopi menih vže sivih las ; Vodnika vam pokažem, ki spremil vas bo v boj, Pomagal v prah podreti vam turški bode roj !"
„Poglejte tvi vodnika!" držčč jim Križ svetil, „Sin božji je, ki jaz se na boj Vm ž njini podàl; Sladko je zanj trpeti, umreti zanj svetó, — Da to storili bomo, naj čuje nas nebó !"
Junaci na kolenih prisežejo : vsikdàr Za Križ se bojevati, izdati ga nikdar ; Menih pa Križ jim dvigne, Križ živega Bogi, Iu blagoslov izlije, — tolažbo zadnjo dà ! —
Pripravljena je četa, menih pred ujo stoji,'
Iu svetim Križem v ròci tovarišem veli :
„Naprej junaški fantje, naprej med bojni vriš !"
„„Na boj za dom, svobodo, na boj za sveti Križ!-'"--
Smehlja se mlada zora, odpira beli dan,. In zlato solnce sije na lični samostan, Obseva tužno solnce tam samostanski vrt, Kjer ranjene junake pobira bleda smrt.
Med ranjenci va vrtu leži pa stai- junäk, Obdajejo ga muke, objema zadnji mrak ; Pogled strašan ! — menih je, brez nosa, brez oči, — A vendar Žale tožbe iz ust njegovih ni.
Nagnilo se je solnce tam daleč za goro, — Menih pa nägue glävo, in reče za slovo : „Sladke so bolečine, — lehkó umrl zdaj bom, Da le otét naš Križ je, otét moj dragi dem !" "---
Od samostana tožno odmeva don zvonü,	-
Meniha tožno spremlja v kraj večnega mirii. A On, ki zanj trpèl je, — na grobu mu stoji, Iu naroda oznanja; „Za vas prelil sem kri!" —
Josip l'vonèn.
Rožica in Minka.
Kožica in Minka ste bili sestri, ki ste se takó ljubili, da druga brez druge živeti ni mogla.
Minka je bila nekoliko starejša od Kožice, zato je pa tudi svojo mlajšo sestro v marsičem lepó učila, ter jej pomagala povsod, kjer jej je bilo kake podpore treba, če Rožica ni znala ualoge izdelati, brž jej je bila Minka pri roci in jo podučila, kako se to ali óno naredi, da bode učiteljici po godu. Skoraj nikoli ni bilo prepira med njima, in če bi se bilo kaj tacega pripetilo, kmalu ste si bile zopet dobri.
Necega dné izboli Kožica. V postelji je obležala in lica so jej gorela od vročine. Niti najmanjše stvarce ni mogla jésti, a žeja jo je trpiučila, da bi bila skoraj vedno pila.
Ko zdravnik v hišo pride, ni bila Rožica samo v licih rudeča, nego ru-deča je bila po vsem obrazu, iu ne samo po obrazu, nego tudi po vsem životu.
Zdravnik prime Rožico za žilo, ziuajé z glavó in reče: „Deklica ima hudo vročico, ter mora dalj časa ostati v postelji."
To je bilo pač neprijetno za ubogo dekletce. Zunaj lepa pomläd; solnce uže davuo ni sijalo tako prijazno na zemljó in topli njegovi žarki so vzbujali
à5
povsod novo življenje. Zima se je umaknila, njeno gospodarstvo je minulo, in povsod se prikazujejo lepe pomladanske cvetice, ki so bile Rožici vsako leto največje veselje, lil kako se je Kožica vso zimo veselila vesele pomlädi in prijetnih pomladanskih sprehodov po polji in zelenem gozdu ! In zdaj naj leži iu trpi v posteljici, zdaj, ko je zunaj vse živo in prijetno ? !
A to še ni vse ; največje hudo še le pride.
Drugekrati, če je Kožica oboléla, smela se je Minka ž njo pri posteljici igrati ; a zdaj jima je bilo to nedolžno veselje prepovedano. Rudeča vročica je nalezljiva bolezen in Minka ni smela k postelji svoje bolne sestre, ako je hotela, da tudi ona ne oboli.
Teta, Kožico obiskavši, rečejo materi : „Minko bom vzela s seboj ter jo obdržala toliko časa pri sebi, dokler Kožica popolnem ne ozdravi, ker bojim se, da bi tudi ona vročice ne nalezla."
S tem so bili mati zadovoljni. Brž denejo nekoliko perila in druge potrebne obleke v kovčeg, ter spravijo Minko na pot.
Minka je bila vesela, ko stopijo teta k njej v čumuato, kjer se je sama igrala, in jej rekó, da bo šla ž njimi za nekoliko dni v vas. Ko jej pa po-vedò, da je Kožica nevarno zbolela in da še celò k njej ne sme, da bi slovó vzela od nje, se Minka bridko razjoka ter gre ihtèc se za teto, ki so se poslovili in naglo odšli iz hiše.
Teta so imeli lepo stanovanje in lep vrt zraven hiše, v katerem je bilo vse polno lepih zvončkov in prijetno dèhtecih vijolic.
Drugekrati je bilo za Minko največje veselje, če je smela z Kožico k teti v vas ; ali zdaj ni imela nobenega veselja, ker je vedno mislila na svojo bolno sestrico, ki leži doniä v postelji in trpi bolečine.
Pa tudi Rožici je bilo hudó po Miuki; vedno je povpraševala po njej iu si želela ž njo igrati.
A bolezen se ne obrne ua bolje; vročica še huje pritisne in Kožici je bilo zelò slabo. Noč iu dan so sedeli mati pri njej, stregli jej in jej dajali hladilne pijače. Naposled Rožica takó hudo zboli, da niti svoje matere ne poznä več in tudi po Miuki ni več povpraševala.
Takó je preteklo-nekoliko dni za ubogo mater v velikih akrbéh in težavah. Minka se je pri teti uže udomačila. Dobivala je najboljših jedi od tete in tudi po vrtu se je smela igrati, kadarkoli se jej je poljubilo. "Večkrat je šla s teto na polje ali v bližnjo dobravo, kjer je bilo vse polno najlepših cvetic.
Ali pri vsem tem ni pozabila svoje bolne sestre; vsak dau je vprašala teto po večkrat, ali bi ne ne smela domóv, da vidi Rožico in se ž njo malo poigrà.
To se zna, da jej teta tega niso privolili, ker je bila Rožica še ziuiroui zelò bolna, a poslali so vsak dan deklo do Minkine matere, da pozvé, kako se Rožica počuti.
Necega dne po kosilu se je Minka igrala ua vrtu v tem, ko so teta v hiši malo zaspali. Zvončki in jeduopérke so uže ovenele in po cvetičnih gredicah so se jeli razcvétati pisani tulipani iu rožnorudeči hiaciuti. Ko se je uže naveličala lepih cvetic, stopi iz vrta na cesto in ze ozrè okoli sebe, ako je nihče ne vidi.
„Če bi tekla vedno naprej po cesti, in potlej tam doli okoli <5nega ogla, in potlej še malo naprej po cesti, bila bi kmalu domä, kjer so moja ljuba mati in bolna Božica," misli siMinka, ki sije bila dobro zapomnila pot k teti.
„In kako bi bila Božica vesela, ko bi me ugledala, in kako bi bila vesela jaz, da vidim svojo dobro sestro." To rekši, spusti se v dir naravnost po cesti.
To se zna, da si Minka pri tem ni mislila nič hudega, ker nihče jej ni prepovedal, da ne sme domóv, ker si nihče tudi mislil ni, da bi kaj ta-cega storila.
mati so bili zunaj v kuhinji in Rožica v sladkem spanj i ! Kada bi jo
poljubila, uzé nagnè glavó k njenim ustom, a li — v tem hipu odprè Božica oči.
Minka se ustraši ; —
tiho se zmuzne pri vratih zopet uazaj, stopi na cesto in naglo dirja proti tetinem dóni u.
„Minko sem videla, tukaj pri mojej postelji je stala," reče Ro-
In
je Minka tekla naprej in vedno naprej, dokler ni biladomä pred hišo. Ko je uzé stala pred
hišnimi durmi, bilo jej je nekako tesno pri srci in čutila je, da ni prav storila. „Mati se bodo jezili," reče sama v sebi, „in jaz bi vendar tako rada videla svojo bolno sestrico!"
Rahlo odprè duri. — Nikogar nibilovhiši; žica materi, ko pridejo k njej v hišo.
„Hčerka,, sanjalo se ti je !" rečejo mati preplašeni, ker mislili so si, da jo vročina, ki je bila už6 nekoliko prenehala, zopet hujše kuha.
Ali Rožica pogleda mater veselo in reče: „Ne, mati, verjemite mi, Minka je bila tukaj pri meni !"
„Motiš se, dete moje! le zdelo se ti je takó, ker te vročina kuha."
„O mati, verjemite mi, da je bila Minka tukaj pri meni, dobro sem jo videla."
To rekši, joka se bolna Rožica.
„Dà, dà, saj je bila tukaj," rečejo mati, da bi jo utolažili; potem stopijo po hladilne limonade, popravijo jej zglavje in si mislijo, da se je otroku sanjalo.
Bodi si da so bile le sanje, ali pa veselje o dozdevnih sanjah, to je vendar Rožici dobro dejalo. Bolezen se na bolje obrne in mati jej obljubijo, da se bode z Minko kmalu zopet igrala.
Ne dolgo in Rožica je bila zdrava.
*
* *
Minka je teti vse povedala, kako je domóv tekla in videla Rožico v postelji sladko spati. Rožica je odprla oči, in ona je iz hiše zbežala.
Teta se tega zelò ustrašijo, a vendar niso grajali Minke, ker so čuli, da je Rožici bolje. Obljubiti jim je pa morala, da ne bode nikoli več kaj ta-cega brez njih dovoljenja storila.
Rožica je popolnem ozdravela id smela je zopet vstati. Veselo življenje je bilo povsod zunaj v naravi. Mesec majnik je razsipal povsod veselje in življenje. Teta so pripeljali Minko zopet domóv. To je bil vesel in prazničen dan za vse, posebno pa za Rožico in Minko.
Minka je zarudéla, ko je prvič zopet pogledala ljubej materi v okó, ker znala je, da ni prav storila, ko je bila šla od tete sama domóv.
„Oh, ljuba mati!" rekla je, „ne bodite hudi na mene, obljubila sem teti, da nikoli več kaj tacega ne storim."
Potem so teta materi mnogo stvari pripovedovali, ker povedati so jej imeli mnogo, ker se uže_ takó dolgo niste videle, in mati so v tem času imeli tudi dosti skrbi in dela, da na druge stvari niti misliti niso mogli.
Minka za svoj pregrešek ni bila kregana, ker je bil ta dan vesel in srečen za vse. Tudi je spoznala, da s svojim prestopkom ni ravno nič hudega storila, ker je le svojo bolno sestro Rožico videti želela.
Bratje in sestre ljubite se med soboj, ker ljubezen bratovska je nebeška iskra, katera človeka za vse dobro in plemenito ogreva, ter stoji nepremakljivo, kakor železo in kamen.	I. T.
Siromak — dobrotnik.
Marko je bil sin ubožnega rokodelca. Otročja leta je preživel v hiši svojih staršev. Komaj v desetem letu svoje dobe, izgubil je očeta in mater. Zdaj mu ni ostajalo druzega, nego da pridno dela in se bodi kakor koli preživi. Ali pri vsem svojem prizadevanji ne dobi siromak nikjer nobenega dela. Sklene toraj zapustiti svoj rojstni kraj in iti dalje po svetu, da si poišče kje kake primerne službe. Nihče se ni brigal zanj, a on sirota ni znal ne kod ne kam. Sredi hude zime je zapustil domači dom in je šel po daljnem svetu. Nu, boljša je bodi si kakoršna koli služba, nego li da pogine od gladi. ' Le pomislite otroci ubozega Marka, kako se je ubijal v hudej, mrzlej zimi in gazil sneg malo ne do kolena. Ostra burja je vila s snegom na vse strani, vse je zmrzovalo, a sirota Marko je bil slabo oblečen. Takó pride do neke hiše. Srcé mu od veselja zaigrž, mislèé si, da tukaj doböde saj toliko, da si lačni želodec utolaži in v gorkej sobi otrple ude pogreje. Ali motil se je siromak. V hiši so bili neusmiljeni ljudje, ki ga niso pustili v hišo. Rekli mu so, da na zimo ne potrebujejo nobenih družinčet (poslov), ter si naj kje drugej kruha poišče. To je bilo pač žalostno za ubozega Marka ! A še hujše je bilo to za njega, ko sirota Marko izboli. Kam se naj zdaj obrne,
kje si naj išče pomoči, kam se naj zateče ? — Potujoč dalje lačen in ozébljen, postaja bolezen vedno hujša. Komaj da se nekako privleče do siromašne koče, ki je stala ne daleč ob vélikej cesti. Gospodar v koči je bil ubožen mizar. Marko mu pripoveduje svoje nadloge, in mizar se bridko razjoka, ko čuje in vidi, koliko trpi uboga sirota Marko. — „Ljubi moj !" reče mu naposled. „drage volje bi ti rad pomagal, ali s čim? Kočo in vse pohištvo mi je zaplénil neusmiljeni graščak, kateremu sem par goldinarjev dolžan. Ne morem ti drugače pomagati, nego ako hočeš ležati zunaj v mojej staji, a kar se tiče hrane, dati ti hočem, kar bodem zmogel." - Marko pristane drage volje na to prijazno ponudbo ubožnega mizarja. Otide v stajo, vleže se v kot na slamo in siromak mizar ga dobro pokrije. Mrzlica (zimica), ki ga je ves pot tresla, izpremem se zdaj v hudo vročico. Mizarja je zelò skrbelo, da bi Marko ne umrl. Ali kaj naj stori siromak? Zdravnika ni nobenega v bližini, in ko bi tudi bil, s čim naj ga plača ? — Bolnemu Marku bi treba vsaj malo gorke juhe, ali odkod naj vzame ubogi mizar gorke juhe, ko ne premore druzega, nego malo črnega kruha in kozarec mrzle vode. Nu, s čimur je mogel, s tem je tudi postregel ubozemu Marku. Prinesel mu je kozarec hladne vode in skorjico črnega kruha. Da-si je bilo to malo, vendar je nekoliko pomagalo bolnemu Marku ; a najbolj mu je pomagal sladki počitek, da-si tudi na golej slami. Druzega dne se Marko uže mnogo boljšega počuti in kmalu popolnem ozdravi.
Dobro dejanje ubozega mizarja je ostalo Marku globoko v srci, in nikoli ga ne pozabi. Za nekoliko dni dobòde v bližnjej vàsi tudi dobro službo. Jzučivši se svojega rokodelstva, prihranil si je z varčnostjo in skromnim življenjem kmalu toliko, da je mogel sam na svojo roko delo začeti in si inajheno imovino preskrbeti. Od sih dob je podpiral siromaka mizarja, ki vsled svoje starosti ni mogel več delati.
Evo, otroci, ali vidite, tudi kozarec hladne vode in skorjica kruha, ki jo podelimo siromaku, povrne nam Bog stotéro.	jjj. r. jjomotarU.
Spomini iz poprejšnih let.
Moja mati so me tesnó pritisnili k sebi na svoje prsi, objeli so me z gorkimi poljubki in solznimi oči ter mi s tresočim glasom rekli: „Dragutin, idi zdaj in Bog naj te spremlja v boj ! pošteno ime svojega rajncega očeta bodi ti vedno v čdsti iu spominjaj se vroče ljubezni svoje matere. —V spomin od svojih roditeljev vzemi ta prstan, ki je sicer kostén, a vendar meni drag spominek tvojega rajncega očeta. — Dal mi ga je, ko sem bila še mlado dekle. Nosila sein ga od one dòbe do denašujega dné in želim dà bi ga tudi v svoj grob s seboj dobila. A zdaj ga vzemi ti,' Dragutin, ker mislim, da ti bode prstan na srečo, ako ga nosiš." — Na to snamejo mati kosténi prstan s svojega prsta, ter ga natàknejo na mezinec moje desne roke, če sem jih tudi prosil, da naj se ne ločijo od svojega toliko jim dražega spominka. — Zopet mater solzé polijó, ter ne rekó niti besedice ; tudi jaz sem umolknil in pritisnil hvaležen poljubek na materina usta, še jedenkrat sem jim pogledal v ■milo ok<5 in — dejal: „Z Bogom mati.' upam, da se kmalu zopet vidiva!" To rebši, odprem hišne duri in otidem, da bi ljubej materi ne delal z dolgim
poslovilom še težjega sred. V malo trenotkih dospéjem do vojašnice, kder se nisem dolgo mudil, kajti še tisti večer je naš polk odrinil po železnici na bojišče proti jugu. Še popred nego sem si mislil, stali smo pred sovražnikom, našim zagrizenim Italijanom. Več tednov je preteklo, da ni prišlo do odločilnega boja. A necega jutra nam pride nagel ukaz, da naj bodemo pripravljeni na krvavi boj s sovražnikom. In res ! nismo dolgo čakali, in bitka se je začela. Marsikatera sovražnikova krogla je zadela moje dobre tovärise in jaz toliko bolj razvnét, streljal'sem na ljutega sovražnika. V tem seje prigodilo, da sem s. svojo puško preveč pritisnil na kosténi prstan, ki se raz-poči na dva kosa ter mi pade s prsta na zemljo. — Ta slučaj je bil za mene zelò nevaren, ali prstaq, sveti spominek moje matere ni smel na tleb ostati, da bi ga bili vojaki in konji pohodili. Hitro se pripognem in razpočeni prstan poberem. V tem treuotku pa prileti sovražnikova krogla preko mojega hrbta skozi telečnjak (tornister). Dragi spominek moje matere je bil otet, a ž njim tudi moje življenje. Ko bi se ne bil ravno v óném trenotku pripognil, šla bi bila krogla, ki mi je telečnjak predrla, skozi moje prsi in padel bi bil za domovino. — Še smo potem nekolikokrati vstrelili na sovražnika, a kmalu smo se morali umakniti in bitka je bila odločilna za našo nesrečno izgubo. Po končanej vojski so nas odpustili domov. Ko sem zopet prvič stopil na domača tla, polastila se je neka tožnost mojega sreä in moja duša je bila zelò žalostna. Mati so bili bolni. Žalost in skrb po meni jih je položila v posteljo. Ko stopim v hišo, zapazijo mati, da še zdrav povrnem. Z milim očesom me pogledajo, podadó mi svoji suhi, tresoči roki in mi rekó : „Kako srečna sem, da te zopet vidim. Nisem mislila, da bi te bila še kedaj videla v svojem življenji, dasiravno si mi pisal, da se skoraj vrneš. Ker mi je Bog to veliko milost naklonil in je mojo gorečo molitev uslišal, zato zdaj rada umrjem." Jaz sem prosil ljubo mater, naj se utolažijo, vsedem se k njihovej postelji ter jim roko poljubim. — Pripovedujem jim vse, kako se mi je na tujem godilo in kako mi je prstan življenje rešil. Mati me potem za roko primejo in rekó: „Tvoj oče je bil priden in dober človek, poln ljubezni do svoje družine in vnet za blagor svojega bližnjega. Vse, kar smo od njega dobili, vse nam je bilo k sreči, tako tudi ta prstan, njegov prvi dar ljubezni. Resnica je, da dobrih ljudi dejanja tudi po njih smrti še delujejo blagotvorno. Kar me pa še najbolj veseli in srce hvaležnosti do Boga napolnuje, je to, da so vse dobre lastnosti tvojega rajneega očeta se tudi tebe poprijele, in si jih ti po njem podedoval. Ohrani dobro srcé in te dobre lastnosti ves čas svojega življenja. A prstan, kateremu se imaš za ohranitev svojega življenja ravno tako zahvaliti, kakor Bogu, ta prstan daj popràviti in izcéliti, ter ga hrani toliko časa, da me ljubi Bog k sébi pokliče. In kadar umrjem, potlej mi daj prstan v grob, ker moja ljubezen do tvojega rajneega očeta zahteva to mojo prošnjo." — Hotel sem svojo ljubo mater tolažiti in jih na druge misli napeljati, ali reva ni me več slišala. — Preveliko veselje, da sem se zdrav in vesel povrnil z bojišča, prevzela jo je tako, da jej ni bilo več nobene pomoči. Hirala je vedno bolj in bolj in je tudi kmalu umrla. Prstan sem dal popraviti, ali ni prišel več na mojo roko nego le prehitro na prst moje umirajoče matere. Malo tre-notkov še poprej, predno je umrla, izprosila si ga je od mene. Z veseljem ga je vzela in nateknila na sredinec svoje desne roke, ter me je nekako milo
in proseče pogledala. S solznimi očmi nagnem svojo glavo k njenim ustom, da bi jo še zadnjikrat v življenji v ljubezni in hvaležnosti poljubil ; moja mali pa polozé roko s prstanom na mojo glavó in z otemnelimi očmi, polnimi ljubezni in milote, pogledajo me in rekó: „Moj blagoslov ti bodi!" —
Uže dvajset let počivajo moja rajnca mati v črnej zemlji, ali njih blagoslov se kaže še vedno nad menoj. Materinemu blagoslovu se imam zahvaliti za vse dobrote, katere sem do denašnjega dné v svojem življenji uzé prejel od ljubega Bogà, ker bil sem vedno srečen in zadovoljen.	Josip Vidic.
Bolno dete in angelček.
Zòrica, pridno dekletce, zbolela je in dolgo časa v posteljici ležala. Njena mati so sedeli noč in dan pri njej, stregli so jej in dajali zdravila, jedi in pijače. Postiljali in popravljali so jej posteljico, pripovedovali so jej razne stvari, in — če je jokala od bolečine, otrli so jej solzice. S toliko postrežbo so mati naposled opešali, utrudili se in pri Zoričinej postelji zaspali. A Zòrica je bila žejna in bi bila rada vode prosila. Ker je pa videla, da njena mati takó sladko spé, ni jih hotela buditi, rajše je žejo trpela, kakor da bi bila jokala in vode prosila. V tem hipu prileti angelček mimo okna in vidi Zórico, kako voljno trpi iz ljubezni do svoje matere. Zató prileti tudi v sobo, ter vzame iz torbice srebrno steklenico. V steklenici je bilo dobro zdravilo, ki je tudi žejo gasilo. Angelček pristopi k posteljici in reče : „Ljuba Zòrica ! kakor vidim, hudo te žeja ; nu, pij jedenkrat iz moje steklenice in kmalu bodeš zdrava." Zòrica se lepega in prijaznega angelčka ni ustrašila, tudi jokati in vpiti ni začela, nego vzela je steklenico in—pila je. Na to angelček zopet otide. Ko se mati prebudé, bila je Zòrica zopet zdrava. Veselo pogleda mater in reče: „Mati! zdaj uzé lehko vstanem, nič veö me ne boli." In povedala je materi vse o lepem angelčku s srebrno steklenico.
___Tone Brezovnik.
Popotnika.
Popotnika gresta skupaj in prenočita v nekej gostilni srédi vasi. Po noči ju vzbudi krik in popotnika vidita, da je v visi ogenj. Jeden se naglo začne obličiti, da bi šel na pomoč, a drugi ga pridržuje, rekóé : „Idiva svoj pot, tukaj je tudi brez naju dovolj ljudi. Kaj naju brigajo tujci. Toda to-väris ga ne posluša in hiti proti gorečej hiši. Pred hišo, katero je uzé vso objemal plamen, stoji ženska in v obupanji kriči: „Otroci moji ! otroci moji!" Tujec, čuvši to vpitje, vrže se ta trenotek v ogenj ter ne gleda na divji plamen, niti na padajoča bruna. „Izgubljen je! gotovo je izgubljen!" vpijejo mnogi. Toda v kratkem se prikaže popotnik z osmojenimi lasmi iu gorečo obleko iz ognja v rokah drž0č dvoje otrok, ki ju postavi pred ihtečo se mater. Nesrečna žena objame najpred svoja ljuba otročička, kakor bi še sama prav ne verjela, da sta rešena, potem se pa vrže polna hvaležnosti k nogam neznanega popotnika. V tem hipu zagrmi skupaj goreča hiša.
„Kdo ti je ukazal zagnati se tako brezumno v ogenj ?" vpraša popotnika njegov toväris.
— „Gospod ògnja!" odgovori ta možato. Oče otrok je rekel v mojem srci: „Idi!" izpolnil sem Njegovo voljo, zato mi je pa dal zdaj lehko vest."
A. K.
Kmétsko znamenje.
(Stara pesen, malo popravljena).
Leži, leži ravnó polje, Po ravnem pólji cesta gre. ■Ter s ceste vidi se okróg Snežnik in brdo, gòzd in log.
A kaj stoji tam slavnega Pri césti pólja ravnega ? Tam kmèt je zložil kamenje, Sezidal bèlo znamenje.
Napisati je vanje dal Od stropa in do sämih täl. Na désno plat, na levo plat, Podobe znotraj, zunaj vrat.
Ko strop še nij bil dobro suh, Pri Sèi je gori sveti Düh: Golobček bel, z nebés leteč, Nogé rudéCe, kljun rudèc.
Na srédnjem zidu sveti Vid, Ne mòre lepše délan bit', K molitvi róke v sklèp drži. Pod kotlom zübelj *) hud gori.
A sveti Peter više tàm Nebeske ključe kaže nàm; Do njega sveti Nikolaj, Ki Bog mu zlatih jabolk dàj !
Na désno ima sveti Bòk Prepasan plašč, klobuk širok; Na stegnu v ranah prst drži, Pesek mu kruha v dar moli.
V	gorénjskej suknji Izidor, Kleči, zamäknen v rajski dvòr; Dva angeljca orjéta zanj. Ozirata se lépo nanj.
Na levo sveti Boštijan, Sovražnikom je v róko dan, Privézan k déblu, ostreljèn, Pušic krvavih nasajèn.
Pod njim je sveti Valentin Ter bratec njega Peregrin ; Ljudem dobrote nosita, Živini zdravja prosita.
O človek, vzdigni zdàj oko ! Nad vrati zunaj — kdó je tó ? Gorečo strého pri nogàh Gasi s keblico on v rokah.
A zàdàj verne duše vic,
V	plainéni, mòkre od solzic, Ječe premilo noč in dän : Priteci v pomoč, o kristjan !
Vse tó nam kaže, govori, Da dóm človekov tukaj nij : Clovékov dóm je sveti ràj, Ki Bóg vsem vküpej nam ga dàj !
M—l.
Gradčani v Pragi.
(Iz ruskega preložil M. Malovrh.)
Na lévem bregu reke Vóltave v Pragi se vzdiguje gora, na katerej stoji poprej imenovani grad. Mej mnozimi hišami je posebno kräljev dvor imeniten. Sezidal ga je češki kralj Karol IV. v 14. veku; za njim je bil nekolikokrat tudi popravljen, a zadnjič postrojen za cesarice Marije Terezije. Visoki dvorec treh nadstrópij meri do 500 črevljev dolžave in ima kacih 440 sob ter nekoliko jako lepih dvorän. Osobito imena vredna je kraljeva dvoräna z velikanskim stropom, in potem še druga dvoräna, katera je uže sama sobój mala palača. V njej je zgodovinski znano tisto okno, iz katerega sta bila v 23. dan maja l(il8. 1. vržena kraljeva namestnika Martinič in Slavéta. V spomin tega dogodka in srečne otétbe teh dveh gospodov (pala sta bila na kup gnoja) stojita dva lepa spomenika. V palači vidimo krasen prostor, do 300 črčvljev
*) Z übel j-bij a m., plamen (notranjska beseda).
dolg in do 150 črevljev širok. Po Karoiii IV. je bil Vecéslav *) poslednji kralj, stannjöß v Gradcànskej palači, in za njim njega brat Žigmnnt. Do Rudolfa II., — ob začetku habsburškega vladanja — zivéli so ondükaj njega naméstniki, in je bila tudi zemska pisarna do tridesetne vojne. Rudolf IL, prvi vladar habsburškega rodu, preselil se je bil v Gradane, ker je pri sebi imel tudi slavna zvezdoznanca, Keplerja in Tiho-de-Brahe-ja, ker se je sam bävil mnogo z zvezdami, dokler nij bilo vojne mej protestantsko zvézo in mej katoliško združbo (ligo). V tem gradu je bil Rudolf I. prisiljen podpisati svo-bodsko pismo češke kraljevine. Brat Matija mu je vzel nekoliko države ter ga pozneje prosil, da bi mu dal ves préstol, kar se je tudi zgodilo. Rudolf je umrl v zlatej Pragi. Mnogo penéz je potrošil na olepševanje Gradčdnskega poslópja. Nekoliko mesecev je v Gradčdnih živel tudi nemški volééi knez Friderik, s podsméhom imenovän „zimski kralj," v cerkvi sv. Vida včnčan v češkega kralja. Po tridesetnej vojni so se bili glavärji katoliške združbe naselili v Gradčdne.
Iz kraljeve rodovine nij od tega časa dalje uže nihče prebival v Grad-čdnskej dvorani do cesarja Ferdinanda 1., kateri se je bil spiti kaj preselil, od-davši avstrijanski prestol zdanjemu cesarju našemu Francu Josipu.
Studenci.
Studenci ali vrelci vró na raznih krajih izpod zemlje. Največ jih je ob potočji in znožji gorä; nahajajo se pa tudi vrh hribov ali vsaj blizu njega, po ravninah in nižavah. po močvirjih in ob morskem obrežji in celò na tleh rek, jezer in morij. Skoro vsi studenci napajajo se z vodó. ki prihaja z dežjem, s snegom, z roso, s točo in s sodro iz ozračja na zemljo. Voda se izgublja v zemljo, leze z višjih krajev v niže, kjer se dalje ali pa nič ne mudi, ter vrè iz zemlje. Nekateri studenci se napajajo tudi v više stoječih jezerih, nekateri pa v bližnjih rekah, drugi pa tudi v podzemeljskih vodoshrambah, v kotlinah z vodo napolnenih. Nekateri studenci tekó mocnó, nekateri slabeje, nekatari pa včasi močneje, včasi pa slabeje, ali pa še celò usahnejo. Studenci, ki le včasi tekó, so začasni studenci; začasnim studencem, ki tekó le ob močnem deževji, pravimo hudourniki; tistim studencem pa, ki počasi pojemajo ali pa h kratu prenehajo, pravimo presihajoči studenci.
*) Staroslovénski obraz tega imena je imel liolinik. ter je sldl : „Ven š t e s 1 a v' od .koder je tudi nemško ime: Wenzeslaus, Wencel, in češki (a ne novoslovénski) obraz je: Vaceslav, ter okrajšan: Vaclav (namesto: Vacslav), kajti za staroslovénski hohnik ,,en" ima Ceh po navadi ,,a,'" na pr. staroslovénski je: pent'k', sventyj, češki je: patek, svaty, a novoslovénski je ondükaj ,,e": pétek, svéti (der Heilige). Dalje, namesto staroslovénskega ,,št", kadar je ta „št"=„tj", ima Čeh vedno „c", na pr. : staroslovénski je : „m o š t" ", ,,n o š t"", „p e š t" ", češki je : m o c, noe, p e c, a novoslovénski je ondukaj (po večini tega naroda) „č": moč, noč,' peč. To nas uči, da je staro-slovénsko ime: Venšteslav' (češki: Vaceslav, Vacslav. Vaclav) nam Slovénom treba izrékati : V e č é s 1 a v (priglas je na druzem „e"), o čemer je nam svedok Štirec, ki še zdaj (ohranivši stari hohnik) govori: „svéti Venččsel-'. namesto: Venčeslav, Ve-česlav. — To se je povedalo zató, ker je obče znano, da večina Slovénov ne ve, kakšen je bil tega imena prvotni obraz ter kakó ga je izrekati po svojstvu našega narečja.
Studenci so mrzli, hladni, vlažni, topli, ali pa še celò vroči. Najhladnejši so óni studenci, ki izvirajo blizu snežnikov in lednikov. Da so studenci, bolj topli in nekateri bolj hladni, ravnä, se po raznih priródnih razmérah. V obče se njih toplina ravnä po zemljepisnej širjavi in po podnebji tistega kraja, v katerem izvirajo, še bolj pa po toplini kamenja ali zemeljskih skladov v ónih globočinah, iz katerih prihajajo. Iz globokejih krajev pod zemeljsko sko-rijo ko njih voda prihaja, tem toplejši so, ker se toplina rédoma mnózi proti zemeljskemu središču. Vroči studenci nahajajo se največ blizu gorečih ali ugaslih ognjenikov.
Popolnem čiste vode ni na svetu. Najbolj čista voda je dežnica in snežnica. Studenci imajo v sebi razne snovi. Toplina studencev ima mnogo upliva na množino v njih raztopljenih snovin; v obče jih imajo topli mnogo več v sebi nego mrzli. Nekateri studenci so zdravilni, posebno nekateri mrzli in gorki. Zdravilni studenci so pa največ tisti, ki imajo mnogo tujih snovi v sebi, zvlasti raznovrstnih rudnin, in se imenujejo rudnice. Rudnice se imenujejo po tvarini, katere imajo največ v sebi. Take so : apnena voda, kremenčeva voda, kisla voda ali slatina, slane vode ali slanice, grenke vode ali grenčice, galnnate vode, vitrijolne vode, bakrenaste vode, solitarne vode, žvepleno-kisle vode, jodne vode i. t. d.
Otročje igre
v pesencah.
* L
€n,o kravo, mólzo našo Gregor žene v log na pašo, Star pastir in pogonjič, Ne boji se volka nič; Leskovačo je prijel, Cadi zvonec sam pripel. Zvonec poje prelepo, Gregor glüh je na uhó, Gregor glüh je na obé, Kar najbolje sam on ve' : Kràvico za rép drži, Da je kàm ne izgubi. Pride krava do brvice, Do brvice, do vodice, Napoji se ter napase. Tamkaj mlada trava rase. Fasi, pasi, kravica ! Kjer je mehka travica; Mléka dosti nam podeli : Dvé čebrici, Dvé keblici,
Drobno kašo z njim zabeli ! Mlečna kaša, mali naša lil otročja sladka paša!
H.
Vóli ženem vitoroge, Vsàk po štiri ima nóge. V gobov jarem jih vklenirno In brez kämbe naprezimo. Da nam kóla križevatna Zakričijo trdovratna : Prednja prèma, zadnja prèma Cvili, vpije, sala néma; Pólza drgne sóro, Kadar léze v góro; Potoglava *) so kolesa ; Pregelj nèhée do ojésa ! Rés gospodska, dobra kóla, Bóg pomagaj nam iz dola ! Hèj, rusin, od sebe, bü.' Dsileč je še do domu ; Hèj. rnsin, od sebe, bü !
M-L
*) Potoglävo je koló tedàj, kadar je fòli végasto, da se zvrača zdaj na vnćnjo, zdaj na notranjo stran, ako teče.
Iz ruske zgodovine.
(Po Nestoru.)
3. 0 Kijevsko-Péòerskem samostanu konec.
Zdaj povém nékaj prerokovànja Teodosijevega, ki se je navršilo, kakor je on govoril. Kadar je igümenstvo držal Teodosij, upravljàje čršdo, poročeno mu po volji božjej, črnorizce (menihe), a ne sam<5 jedinih teh, nego skrbel tudi o dušah posvetnih ljudij, kakó bi se otéli pogube, pride jednöö v dóm Jànjev k Jänju in k njega podružju (zakonskej ženi) Manji. Ljubil ja je Teodosij, ker sta živela po zapóvedi Gospodnjej ter v ljubezni mej sobój prebivala. Jednóé prišedši k njima učil je o milostinji k ubogim in o cesarstvi nebeškem, katero j'e prijeti pràvdnikom (pravičnikom), a grešnikom muko o smrtnem časi. Kadar je njima to pripovedoval ter käm bode njiju telo položeno v grob, reče njemu Jànjeva: ,,kdó vé, kam si me polozé?" Odgovori jej Teodosij : „po resnici, kamor ležem jaz, tja tudi ti položena bodeš !" Takó se je rés potem zgódilo ; kajti ko se je igumen bil prestavil (umrl) uže pred osemnajstimi lèti, tedàj se je to navršilo: v to léto se je namreč prestavila Jànjeva, po imeni Marija, méseca avgusta 16. dan. Prišli so črnorizci ter odpévSi obične pesni polózili jo v cerkvi svéte Bogorodice proti grobu Teodo-sijevemu, na levej stràni.
V 1096. léto v 20. dàn julija méseca, v pétek, prišli so Plavci drugič pod Bonjàkom brezbožnim h Kijevu nahódoma ter malo ne vzeli Kijevski grad (mèsto) in zažgali samostan z vasmi okolo. O tej priliki so se pokazali tudi v Péóerskem samostanu, ko smo bili mi črnorizci po célicah, poöiväje po zajütrenji. Kričali so okrog samostana ter postavili prapora dva pred vrati samostanskimi ; a mi smo se razbežàli. Brezbožni sinovi Izmajiljevi so izsékali vrata samostanu in se ustrmili po célicah, sekajóc duri, ter stràni so iznašali, če so kaj našli po célicah. Potem so zapalili dóm vladičice naše, Bogorodice, in prišli k cérkvi ter zažgali duri, katere so k jugu, a druge k séveru; tudi so pridrli v pritvor (kapélico) h grobu Teodosijevemu, jemäje svéte obraze, pozigàje duri ter sramotèc Boga in zakon naš. Bog je tó trpel ; kajti še se nijso bili skončali gréhi njih in brezzakonje njih. Zatorej so de-jàli: „kdé je njih Bog, da jim pomore in jih izbàvi (otme)?" Še druge be-séde hulne (bogokletne) so rekli na svéte obraze ter se podsmijävali, ne vedóc, da kazni Bog sluge svoje z napàstmi ràtnimi (vójinskimi). Tedàj so tudi zapalili Dvor Krasni, ki gaje bil pos^ avil blagovérni knez Vsévlad na holmu, imenovanem Vidobiči. Vrhu tega so bili nekoliko od bratov naših ubili z orožjem brezbožni sinovi Izmajiljevi, popuščeni na kazen kristjanom.
Iz ula bucéla Podä se vesOla
Na prosto poljé; In óndu brez inira Medü si nabira, Da solnce zagré.
Opomin.
Ž i v ali c a mala Izgled nam je dala.
Da pridni naj smo ; Zatorej veselo Hitimo na delo, Vspeh hvalil nas bo.
Fr Krek.
Ppirodepisno - nateroznansko pofje.
Strupene rastline.
Crni t é 1 o h ali k ti ri fi e (Helléborus uiger, schwarze Niesswurz) raste po gorah in planinah ter cvetè uzé zgodaj v pomlädi ; v toplejših zimah tudi uzé večkrat poprej, v časi uzé meseca decembra. Ta hudo strupena rastlina ima debelo z mnogimi tenkimi (vlaknatimi) koreninami poraslo črno kore-niko, ki je jako strupena iu zmleta kihanje napravi. Iv ore-nika poganja pri tleh stoječe liste in po več golih 1 do 2 decimetra visocih stebel, ki nosijo velike, peteroliste, bele cvetove. Listi so dolgo-peceljuati, dlanasti iu iz 7 do 9 podol-gastih, napiljenih listkov zloženi. Zaradi lepega, belega cvetja iinajo to rastlino tudi po vrtih zaradi lepšega. — Znan je tudi temu podoben zeleni téloh (Helléborus viridis, grüne Niesswurz), ki raste za plotom in ima v venčku po pet zelenkastih listov. To rastlino vam kaže denašnja podoba, na katerej vidite 1. cvetišče s treini póstici, nekaterimi prašniki in dvema mednikoma; — 2. prašnik; — 3. zrèl plöd, sestavljen iz treh uzé razprézanib semenskih glavic ; — 4. preréz semenskega zrna, v katerem se zdolaj vidi prav majhena kal. — Korenina te rastline se večkrat prodaje namesto korenine črnega té-loha. Te rastline imajo rade rahlo, mastno zemljo, ter rastó najrajše po senčnatih krajih. — Dalje si zapómnite še navadni volčin (Daphne mezéreum, gemeiner Seidelbast), ki vzraste do I meter visok grm in ima redke, sivo-r u ja ve veje. Njegovi lepi, lijasti cveti so rudeči kakor breskvino cvetje in imajo omöten, neprijeten duh. Cvetje se pokaže už0 meseca marca in aprila, in to už0 poprej nego listje ; še le ko rastlina odcvetè, začn6 konec vej poganjati veliki süliöasti listi. Potem izrastó pod listjem kakor grah debeli, škrlatno rudeči, koščičasti plodovi. Vsa rastlina, posebno pa ljubje in plod so hudo strupeni. Raste pogostoma kraj gozdov in po goratih krajih.
Otroci! poiščite te rastline zunaj v naravi in poglejte, ako je vse takó, kakor vam je „Vrtec" povedal.	j. Kotnik.
Baker ali kotlovina.
Baker ima lepo svetlo-rudečo barvo, trd je, jako vlečen iu raztezen ter se topi še le v velikej toploti. Dobiva se iz bakrenih rud, a nahaja se tudi samočist v prirodi, zato so ga stari narodi uže poprej poznali, nego železo, ki se teže dà iz rud v kovino tàliti. Iz bakra se kujejo novci : krajcarji in četrtaki; iz bakrenih plSčeviu izdelujejo kotlarji raznovrstne posode, so-sebuo kotle, ponve, pokrove in drugo orodje; kajti baker ima pred železom to prednost, da se dà hladen kovati iu raztézati, ter se na zraku manj izpremeni. Tudi bakréna žica (drat) se mnogo rabi; s plöcami se strehe krijejo. Ako pride na baker vlažen zrak in kislina, napravi se na njem zeleni volk, ki je hud strup. Zató morajo bakrene in medene kuhinjske posode dobro počinjene biti, da se ne nareja ua njih zeleni volk. Kotlovinska zelenica ali zeleni volk se rabi v oljnate in vodene barve, dalje v barvariji in tiskariji, kakor tudi za pozlačenje in v zdravilstvu. Proti zađtrupjjenju po bakru ali zelenem volku, ki uaredi stiskanje grla in želodca, bljuvanje, težko dihanje, krč, oslabljenje iu hromóto, rabijo se sredstva za izbljuvanje strupa in za pitje mnogo sladkorne (cukrene) vode. Z drugimi kovinami dela baker več vrst kovinskih zmesi, ki se rabijo za različne stvari. Najimenitnejše so :
1.	Med ali mesing iz 0(5 delov bakra in 34 delov cinka, jasno rumena je, iz nje se izlivajo razue litine in delajo svečniki, gumbi, okovi in druge stvari.
2.	K u de č a med ali tornpak, ki ima 85 delov bakra in 15 delov cinka v sebi.
3.	Pakovina (pakfon) ali uovo srebró, ki je iz ti delov bakra. 3. delov cinka in 1. dela niklja.
4.	Zvouovina ali bron, ki ima 78 delov bakra in 22 delov cina v sebi ; iz brona lijó zvonarji zvonove.
5.	T op o vina je iz 90 delov bakra in 10 delov cina, iz katere se topovi delajo.
6.	Bronza, iz katere so posebno stari narodi izdelovali razno orodje in umetnine ; obstoji iz 85 do 97 delov bakra in iz 15 do 3. delov cina.
Tu vam naj razložim še nekatere druge kovine, ki so uže zgoraj pri bakru bile omenjene :
C i li ali kositar je svetlo bele barve, mehek je in raztézen ter se lehko topi. Zarad svetlosti, in ker se ne izpremeni na zraku, rabi se prav pogostoma za namizno iu kuhinjsko posodo. V prirodi se nahaja v rudi, ko-sitrovec imenovanej, iz katere se dobiva čist kositar, ako se ruda stolćena in z ogljem pomešana stali. Iz cina se delajo raznokatera orodja, posebno piščali za orgije. Prav tenki listi kositarjevi imenujejo se stanj ol; vanj se zavija n. pr. injilo, čokolada i. dr. S činom se pocinjajo bakrene medene in železne posode.
C in e k je višnjavo bela, pri navadnej toplini krhka kovina. V vročini se lehko v pločevino (pleh) in drat zvleče. S ciukovimi plöcaini pokrivajo strehe in delajo raznovrstne posode, vlivajo spomeuike in druge umetnine.
Nikelj je kovina belo sivkaste barve;	trd je, jako raztezen in se dà ugläditi. Na zraku se ne izpremeni.
Nikelj se potrebuje največ v izdelovanje	tako imenovanega srebrä, ki je pravemu srebru jako podobno. j Kotnik.
ZRa^iie
Drobtine.
(Deset zlatih pravil za življenje.) 1. Veruj na Bogä in zaupaj vanj. 2. Čuvaj svoje zdravje kakor najdraže blagó na tem svetu. 3. Uči se mnogo, posebno to, s čemur si boš pozneje pošteno kruh služil. 4. Govóri malo, a poslušaj veliko. 5. Ući se pokoren biti, da boš znal pozneje zapovedovati. 6, Bodi z malim zadovoljen in varčen. 7. Ne zažšli si nikoli tega, kar je čez tvoje moči. 8. Zaupaj sam v sebe, a ne v druge ljudi, in ne boš se imel pritoževati. 9. Izogibaj se slabih toväriäev. 10. Smrti se ne boj, in življenje ti bodi vedno kakor dar božji.
(Kokošim, da mnogo jajec n e s 6), dajaj kuhanega ovsa, izpra-ženega v masti, in čudil se boš, koliko jajec ti bodo nanesle. Tako pripoveduje nek nemški gospodarski list. — Ker poskušnja ni ravno težka in tudi draga ni, naj se toraj poskuša, ako je resnična.
Kratkočasnice.
*	Znamo, da so bili stari krajcarji mnogo večji nego li so dandanes novi. Neki gospod idóó memo pekarne, ugleda zelò majhene zemlje, ter reče: „Ej, te žemlje so pač premajhene I11 To sliši pekär, nasmeje se in reče: „Res je, da so žemlje majhene, ali pomislite, da so zdaj tudi krajcarji manjši nego so bili poprej."
*	Gost v krčmi: „Kako to, krčmar, daje pri vas kruh tako majlieu,
stvari.
a pri nas v Kranji je mnogo večji ?" — Krč mar: „Verjamem, ali temu je krivo, da pri vas mnogo več testa vzamete v kruh nego pri nas."
* Nek popotnik pride na ljubljanski kolodvor s popotno torbo ter vpraša druzega popotnika naglo : „Prosim vas, kdaj grè zadnji vlak na Dunaj ?" — „Zadnji i Ink ?" ponor/ rprašaur /popotnik mirno in hladno — „dragi moj, tega midva gotovo ne doživiva!"
Uganke.
li Preko vode gre, pa si nog ne zmoči. Kdo je to ?
2)	Ima oči, pa vendar ne vidi po dnevi; kdo je to ?
3)	Od zgoraj ploča, od spodaj ploča, a v sredi mesó ¥
4)	Katera glava nema oči, ne lica ne nosa?
5)	Zeleno kakor travica, pa sol liže kakor kravica ?
(Odgonetka ugnek v prihodnjem listu. )
Računska naloga.
(Priobčil Tone Zobec.)
Kako odšteješ število 45 od števila 45, da ti ostane 45 V
Šaljiva uganka.
Na mizi gori 6 sveč. Ako dve sveči ugasneš, koliko jih ostane še na mizi ?
Rebus.
(Priobčil Fr Kalin).)
kom
Za IM kom pride A
kom
(Rešitev računske naloge, Šaljive uganae in rebusa, kakor tudi imena reSilcev v prih. iiatu.)
Rešitev računske naloge in odgonetke uganek v 2. „Vrtčevem" listu.
Rešitev računske naloge: Prvič so stali Lukovi in Tomaževi sodi, kakor prva podoba kaže.
Ko je Luka hotel
» « 3	Tomaža opehariti,	•>	5 2
3 4 3	postavil je njegove in svoje sode tako-le,	5	5
3 3 3	kakor druga podoba	2	5 2
In ko je inoral Tomažu njegove sode vrniti in doktorju 4 svoje dati, postavil je ostale sode tako , kakor tretja podoba kaže.
Prav so jo rešili: Gg. A. Batagelj, kap. v Štjaku ; Karol Pezdevšek, učitelj v Žavcu ; Mat. Eant, učitelj v Premu ; Gašpar Novak v Št. Gothardu; J. Traun, trg. pomočnik v Idriji ; J. Blažič, učenec v Idriji ; Janko Sajé in J. Vintar, dijaka v Novomestu ; Nace Sitar, Anton Novak in Matej Germ, učenci v Novomestu ; Maksimilijan Jeglič, učenec v Gorici ; Marka Pfajfar, učenec na Rečici ; Vekoslav Bregant, učenec v Negovi ; Karol Crepinšek, Ant. Dokler, Prane Gori-janec, Drag. Grilec, Martin Grilec, Ferd. Kranjc, Jurij Ocvirk, Ivan Pavšar, Karol Speglič, Ljud. Vratarič in Tomaž Vrečar, učenci v Vojniku; Ludovik Orozelj, učenec na Dobrni. — Marijca Erženova, gospodična v Idriji; Marija Rakovec, učenka v Zgor. Gorjah ; Marija Sajovic, učenka v Kranji ; Cilika Goršek, Neža Florič, Lizika Knapič in Rezika Nidorfer, učenke v Celji ; Antonija Šavnik, učenka v Biljah ; Terezija Jošt in Berta Pranger, učenki na Dobrni; Lucija Berger, Ana Jurčak, Terezija Kupnik, Fra-njica Prevoršek in Marija Pristovšek, učenke v Vojniku.
Odgonetke uganek:
1. Meček (žoga); 2. Čevljarski stol s tremi nogami; 3. Konva (kastrola) na ognji; 4. Voda v kupici; 5. Pivo; 6. Korito; 7. Plug in brana; 8. Voz (kola); 9. Pes in mačka; 10. Petelin.
Slovstvene novice.
*) Nauk slovénskim županom, kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. Spisal
Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar, Fr. Jož. redii vitez. Na slovenski jezik preložil Pr. Levstik. Založila in prodajata Klein in Kovač v špitalskih ulicah štev. 5 v Ljubljani. — Tako se zove nova slovenska knjiga, ki je ravno te dni prišla na svitlo in se dobiva pri imenovanih založnikih po 1 gl., s poštnino vred 1 gl. 5 kr. Knjiga je namenjena slovenskim županom, da jo rabijo pri svojem uradovanji, a še bolj zanimiva je v tem oziru, ker jo je na slovenski jezik preložil naš prvi jezikoslovec gosp. Fr. Levstik, katerega klasična slovenščina je našim mladim čitateljem uže znana iz prejšnih „Vrtcevili" letnikov, osobito iz 1874. in 1875. leta. Nadejamo se, da bode ta knjiga ne le slovenskim županom, nego tudi vsem slovenskim pisateljem in jezikoslovcem dobro došla. Knjigi je pridejan „Slovniček," v katerem se tolmačijo nenavadnejše ali ne povsod med Sloveni govorjene ter tudi nove besede.
*	Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. Po dr. J. C. Mitterrutzner-jevem spisu poslovenil Mir. Malovrh. V Novomestu. 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°, 34 str. — Knjižica je na vsako stran zanimiva in želimo, da bi se prav obilo razširila mej vse, ki jih ta stvar zanimiva. Cena knjižici je 30 kr.
*	Slavnostni sprejem Slovenskega pešpolka Kuhnovega štev. 17 v Ljubljani dné 26. in 27. novembra 1879. 1. Uredil in založil Fran Hlavka. — Ker je knjižica zgodovinske važnosti, priporočamo jo v obilo naročevanje. Cena jej je 15 kr.
Zahvala.
Velečestitemu gosp. Josipu Žič-karju, mestnemu kaplanu, načelniku katol. podpornega društva, protektorju šolskih sester v Celji, izreka spodaj ;■podpisana, v imenu vseh učenk naše šole, najtoplejšo zahvalo, ker so za nas „Vrtec" naročiti blagovolili.
Bog daj, slovenskej mladini še mnogo tacih dobrotnikov !
Celje 4. svečana 1880.
■ Rezika Nidorfer,
učenica 111. razreda.
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani