Leto 1905.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 8. aprila 1905.
Vsebina: (St. 53—65.) 53. Razglas, da se glavni carinski urad II. razreda v Budëjovicah pooblašča carine prosto ravnati s popotnimi rečmi, ki se pošiljajo naprej ali za kom. — 54. Ukaz o hranščinah in potninah sodnih organov. — 55. Ukaz o natiskovanju časniških franko-znamk po 2 vinarja.
§ 1.
Slugam sodišč gre za uradna dejanja, ki jih opx’avljajo kakor izvrševalni organi, kakor sodni odposlanci ali v spremstvu kakega uradnika na komisiji zunaj uradnega poslopja, hranščinainpotnina po meri v nastopnih paragrafih obseženih določil.
Ako sodni odposlanec v državljanskih stvareh zgolj kaj vroči, to ne velja za uradno dejanje v zmislu odstavka 1.
Samostalne oprave izvrševalnih organov po § 386 opravilnega reda za sodišča prve in druge stopnje ne dajejo pravice do posebne pristojbine, izvzemši poprej opravljeno cenitev premičnih reči, ki se bodo dražbale (§ 386, št. 7, o. r., § 275 i. r.), temveč so samo sestavina uradnega dejanja, po odstavku 1 zavezanega pristojbini.
53.
Razglas finančnega ministrstva z dne 29. marca 1905. L,
da se glavni carinski urad II. razreda v Budčjo-vicah pooblašča carine prosto ravnati s popotnimi rečmi, ki se pošiljajo naprej ali za kom.
G. kr. glavni carinski urad II. razreda v Budëjovicah se pooblašča carine prosto ravnati s popotnimi rečmi, ki se pošiljajo naprej ali za kom, po čl. IX, št. 1 zakona o carinski tarifi z dne 25. maja 1882. 1.
Kosol s. r.
54.
Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 30. marca 1905. 1.
o hranščinah in potninah sodnih organov.
Na podstavi Člena XXXIV. uvodnega zakona k civilnemu pravdnemu redu z dne 1. avgusta 1895.1. (drž. zak. št. 112) se ukazuje:
§ 2.
Hranščina pristoja :
t. v znesku 2 K za opravo kake dražbe, uvedbo prisilnega upravnika, izročitev kake nepremičnine zdražitelju in prisilno odpravo kake nepremične reči ;
2. v znesku 50 h za vsako drugo izvrSitveno dejanje, da se izterja kaka terjatev ne čez 50 K;
(SloTenltoh.)
26
3. v znesku 1 K za vsa druga uradna dejanja v § 1 oznamenjene vrste.
Sluga, ki se porabi za oklicevalca, ima pravico do hranščine samo tedaj, kadar kakega uradnika, odposlanega izven uradnega poslopja, da opravi kako prodajo po dražbi, spremlja v ta namen.
Višina hranščine za sprejem izjave dolžnikovega dolžnika (§ 301 i. r.) se ravna, ako je višina zarubljene terjatve manjša nego terjatev, za koje izterjavo se postopa z izvršbo, po prvi, drugače po višini zadnje terjatve.
Ako zadeva izvršilno dejanje izterjavo kakega zneska v § 104 o. r. oznamenjenili zneskov, je za višino hranščine merodajen znesek, ki naj se izterja.
§ 3.
Ako se je izvrševalni organ že napotil na kraj, kjer bi bilo treba opraviti kako uradno dejanje v § 2, odstavek 1, št. 1 do 3 oznamenjenih uradnih dejanj, pa izvršitev izostane, ker ni zarubnili predmetov, ker je terjatev plačana, ker se zavezanec ne more najti ali sicer iz katerega koli razloga, mu gre hranščina v polovični višini v § 2 imenovanih zneskov.
Ako se zarubijo telesne stvari, ki so bile zarubljene že v korist kakemu drugemu upniku, zgolj z zaznambo na prejšnjem rubežnem zapisniku brez vnovičnih poizvedeb na licu mesta (§ 257, odstavek 2 i. r.)4 nima sluga pravice do pristojbin.
§ 4.
Ako pristojbini zavezano uradno dejanje — ne računeč pota tja in nazaj — zahteva več nego en celi dan, pristoji hranščina za nadaljevanje uradnega dejanja kak naslednji dan iznova.
§5.
Če opravi sluga kako izvršilno dejanje s privolilom sodnega predstojnika (§ 30 i. r.) ponoči (§ 45 o. r.) ali more kako izven ponočnega časa začeto uradno dejanje v § 1 oznamenjene vrste dokončati šele ponoči, mu gre, če nima po § 7 pravice do prenočnine, hranščina v znesku; zvišanem za petdeset odstotkov (doklada k hranščini).
§«•
Izvršilna dejanja, ki se opravijo, izvršujč isti nalog zoper istega zavezanca v različnih prostorih,
pa na istem kraju, veljajo za eno hranščini zavezano uradno dejanje. Isto velja tudi v primeru, ako se kako izvršilno dejanje opravi zoper več zavezancev, ki živč ali v skupnem gospodarstvu ali sicer v kaki skupnosti, in ako zadene izvršilno dejanje njim skupno imovino.
§ 7.
Če je sluga primoran, da opravi kako uradno dejanje, kakor je oznamenjeno v § 1, odstavek 1, ali za to, ker se je z ozirom na prihranek časa in stroškov združilo več takih uradnih dejanj, z doma ostati čez noč, mu gre za vsako prenočevanje prenočnina 2 K.
V drugem primeru je prenočnino po enakih delih razdeliti na združena hranščini zavezana uradna dejanja, razen ako bi se bilo prenočilo očividno samo zato, ker se je čas porabil za eno ali posamezna teh uradnih dejanj.
§ 8.
Če mora sluga, da pride na kraj uradnega dejanja, prehoditi več kakor 7-6 km pota naravnost tja in nazaj, mu gre potnina, ki znaša za pot čez 7-6 km do 10 km 30 h, za vsak nadaljnji kilometer 10 h več. "
Ako se pokažejo pri razdaljah čez 10 km desetinke kilometra, se računijo ob preračunu potnine ulomki, ki presegajo pet desetink, za cele kilometre, manjši ulomki pa ne pridejo v poštev.
Ako je sluga dolžen rabiti vozilo za množice, mu gre, ako voznina presega višino potnine, ki mu gre po odstavku 1, namesto potnine povračilo voznine za najnižji razred vozila.
Ako se opravi na kakem službenem potu več uradnih dejanj, se razdeli potnina po enakih delih na posamezna uradna dejanja, vendar pristojbine, ki pridejo po tem na posamezna uradna dejanja, ne Smejo biti višje, nego bi bile brez take združitve.
§ 9.
Če sodni organi (sluge ali vročevalni sli) opravijo vročitve ali druga uradna dejanja v kazenskih stvareh zunaj uradnega kraja, pristoji za vsako hojo brez ozira na število opravljenih uradnih dejanj ali
vročitev 60 h potnine, dalje, če znaša pot naravnost tja in nazaj več nego 7-6 km in ni na tisti hoji tudi že nastala pravica do potnine za kako uradno dejanje v državljanskih pravnih stvareh, razen tega potnina po § 8; slednjič z istim pogojem, če se je moralo prenočiti na potu, prenočnina po § 7.
Ako je sluga na kakem takem potu oskrbel tudi vročitve v državljanskih pravnih stvareh, ne pride oh izmeri potnine v poštev pot, ki ga je storil v namen vročitve.
Za hojo v kazenskih stvareh, ki jo opravi sluga kakega sodišča na Dunaju v občinskem ozemlju države glavnega in prestolnega mesta v mejah drugega ali tretjega pasa z ukazom pravosodnega ministrstva v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 3. aprila 1892. 1. (drž. zak. št. 67) ustanovljenih pasov, pristoja potnina po odstavku 1.
Za Dalmacijo se predpis prvega odstavka uporablja samo toliko, kolikor ni oskrbovati vročitev v kazenskih stvareh brezplačno po § 15. ukaza pravosodnega mistrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje stvari in za finance z dne 21. julija 1897, 1., št. 15356, dež. zak. za Dalmacijo št. 8 iz
1.	1898.
§ 10.
Ako je dolžna plačati katero izmed spredaj stoječih pristojbin stranka, ki uživa pravico ubožnih ali za katero je bil v zmislu § 276 o. d. z. postavljen skrbnik, ali ako je kaka izvršba, ki jo je uvel zahtevajoči uradnik (§ 105 o. r.), brez uspeha, se poravnajo pristojbine predplačilo iz založnega denarja sodišča in se zabeležijo v spisku. Izvršbe spredaj oznamenjene vrste, o katerih se pričakuje, da bodo brez uspeha, naj se kolikor moči združijo z drugimi, v katerih se bi dale pristojbine izterjati.
Ako se naloži povračilo stroškov nasprotniku kake take stranke, ako more pristojbini zavezana stranka zaradi izida pravnega spora ali prisilnega izvršila ali kako drugače plačati, ali ako ima odsotna stranka obče znano v tuzemstvu kako imovino, naj se zabeležene pristojbine izterjajo (§ 104 nasl., 134 o. r.).
Ako stranka dalje nego eno leto po pravo-močno končanem pravnem sporu oziroma prisilnem izvršilu ne more plačati, naj se izbrišejo zabeležene pristojbine.
§ H.
Hranščine, prenočnine in potnine v državljanskih pravnih stvareh naj izmerja vročevalni uradnik, oziroma voditelj vročevalnega in izvrševalnega oddelka, ter jih pobira po § 104 nasl., o. r. Izdajati pristojbinske listke je dolžen izmerjajoči uradnik.
Ali so pristojbine prav izmerjene, to naj zdaj pa zdaj preizkusi sodni predstojnik, primerjajoč potni dnevnik, izvršilno knjigo in uradne spise s poskusi na slepo.
Pristojbinam zavezana uradna dejanja je vpisovati v potni dnevnik samo tedaj, kadar je bilo treba zanja v posameznem primeru poleg hranščine plačati doklado k hranščini, prenočnino ali potnino.
§ 12.
Izvrševalnega organa, ki ima samo pravico do hranščine (§ 2), lahko pooblasti sodni predstojnik, da jo izterja pri zahtevajočem upniku ali zavezancu, tudi izven primera § 96, odstavek 3 o. r. To pooblastilo naj se dâ, naznanivši znesek, ki se izterja, z zaznamkom na uradnih spisih (očividen tisek ali štampilja ali sicer pismeno) in naj se pokaže stranki.
Tako pobranih hranščin po § 11 ni treba vpisati v denarni knjigi, ne kraté ugotovbe.
Ako je treba po taki neposrednji izterjavi hranščine nasprotniku stranke, ki plača, vročiti kako rešitev v isti pravni stvari, naj se vedno vanjo vzprejme obvestilo o odmeri in plačilu pristojbine.
§ 13.
Potnine in prenočnine v kazenskih stvareh je po § 5 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 16. septembra 1895. 1. (pr. m. uk. št. 25) vsak mesec ugotoviti in izplačati iz zaloge za poravnavanje stroškov kazenskega pravosodja.
Višino potnine za vročitve v kazenskih stvareh naj poočiti vročevalni organ (sluga ali vročevalni sel) na dotičnih vročilnih listih in pisarna naj jo vpiše v stroškovnik. Ako se ob ugotovbi, ki se opravi po prvem odstavku, pokaže kaka izprememba te v stroškovniku zabeležene pristojbine, je treba stroškovnik popraviti in vrnili morda nepristojno pobrani večji znesek.
§ U-
Ta ukaz stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
Z začetkom te veljavnosti izgubé svojo moč :
1.	§ 26, odstavek 2 ukaza ministrov za notranje stvari, pravosodje in finance z dne 3. julija 1854. 1. (drž. zak. št. 169), kolikor se nanaša na pristojbine slug;
2.	.§ 1—8, 10, 11, 14 in 15 ukaza pravosodnega ministrstva v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 22. avgusta 1899.1. (drž. zak. št. 162) in ukaz z dne 14. decembra 1901. 1. (drž. zak. št. 212) in
3.	ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 20. januarja 1900.1. (drž. zak. št. 165), kolikor se nanaša na primere, v katerih spremlja kak sluga uradnike na komisiji.
55.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 6. aprila 1905. I.
o natiskovanju časniških franko-znamk po 2 vinarja.
Počenši od 10. dne aprila 1905. 1. prevzema poštna uprava natiskovanje časniških franko-znamk po 2 vinarja na pisemskih ovojih, križnih zavitkih in naslovnih listkih.
Na obrazce natisnjena vrednostnica kaže podobo znamke časniških franko-znamk po 2 vinarja v zeleni barvi.
Natančnejše pogoje, po katerih prevzema poštna uprava natiskovanje teh poštnih vrednostnic, razglasi poštni in telegrafski ukaznik.
Kosel s. r.
Klein s. r.
Call s. r.