Kremser-Schmidt,
slaven slikar.
(Spisal  Viktor  Steska.)
Velesovska (velesalska) cerkev s svojim    v župni cerkvi grafenworthski na ime Janez
slikovitim ozadjem ne pride iz spomina ni-    Martin, ne pa Joahim,  kakor se pogostoma
komur, kdor jo je le kdaj videl. Prvič sem    bere. Izmed peterih otrok je bil drugi in je
gledal njene prelepe oltarne  slike  in takoj    imel jednega brata in tri sestre. Mati je bila
sem radovedno vprašal: Kdo je pač ustvaril    pobožna žena in je zgodaj vcepila pobožnost
te čudovite barve in vdahnil platnu toliko živ-    v nežna srca svojih otrok. Nikdar naš Janez

::
m

-
..¦¦¦'¦'.:,.'¦'.¦
::¦¦¦. c.*:
'.'..¦*'^?:;';^-;i/.;:;
3lllsi§llsL
;;.7;.:s;  -'¦~ff'.i::-y.-i-

:m:-
ljenja?  Zvedel sem
sicer Schmidtovo ime, dalje pa vsi moji mentorji niso prišli. Radovednost mi ni dala miru. Iskal sem, dokler nisem zvedel kaj več o tem slavnem slikarju; hkrati sem se pa tudi prepričal, da velesovske slike niso j edine njegove na Slovenskem. Menim, da se v slovenskem jeziku še nihče ni  spominjal
tega znamenitega slikarja, zato naj mu te vrstice postavijo spominik tudi v naši domovini, katera mora vseka ko prištevati njegove slike med najlepše, kar jih hrani.
Kako bi me veselilo, ko bi smel tega mi dela, ki bi mu dajalo kruha za življenje. tako sočutnega umetnika imenovati rojaka Oče ga je kar doma vzel v pouk. Učil ga po domovini ali jeziku! Zibel očetu je tekla je risati, računati; pokazal mu je pa tudi te-v Frankobrodu. Kot slikar in kipar je prišel meljne vaje v kiparstvu. Kipelo je sicer v na Avstrijsko. L. 1714. se je poročil s Kata- mladenicevi duši, ko ga je oče učil; prave rino Paumgartner. L. 1718. dne 2. kimovca ljubezni do kiparstva pa se ni mogel nase jima je porodil sinček, katerega so krstili    vzeti, močnejši je bil čut za barve.
„Dom in svet" 1898, št. 17.                                                                                                       33
Kremser-Schmidt.
ni pozabil dobrih naukov, ki mu jih je vsejala mati v srce, in ki so tako lepo vsklili in se kazali v vseh njegovih delih.
Ko je nekoliko odrastel, vstopil je v domačo šolo, ki mu seveda ni nudila kdove koliko učenosti. Modri oče pa je   umel    dopolniti
pomanjkljivosti s tem, da je izpraševal in učil svoje otroke v mraku, ko je dokončal svoje stanovsko delo.
Janez je dovršil kmalu domačo šolo in s tem dokončal tudi   svojo   srečno
mladostno dobo. Moral   se  je  lotiti