Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbe Tečaj V. srèdo 24. Svečana. 47. ti, ki slep osod vladarja Dolžíš křivíc, posil in kuj, Kak Jobu on iz tmín viharja Govoril je, v trepetu čuj! Gromovja hrum potihne plašno Begoči čas pozaM tir, Ko nagloma pokliče strašno ? 7 7 Bledecih slov ga v jak prepir : Kje bil si tij ko mojmu Bodi Je hipno stan te zemlje stal Ko klili vsih strani so plodi In nebu jez oblok sini dal? Ti svit osod z besedo prazno Resnice ti kališ tečaj, Zedini moč ih'silo razno V junaci se 7 7 odgovor' daj! 7 Kje bil si ti, ko z diham enim Prižgavši zvezd neskončili broj Svetilam sonc, nali i p rojenim, Naročil siin namen pogoj Ko vriskale, pravil veséle , So mojo čast nebes moči, Ko mojih del visosti péle Danice so, kje bil si ti? I Porodu kdo je morja stregel Ko vrelo je iz krila tmin ? Alj nisim jez nasprot mu segel In rekel: Stoj, nevihte sin! Kdo dal mu je v mejnik bregOA ? ? Zatisnil kdo 7 brezdna pah V oblak povil globin Ko dete v lik plenice rah Si zvezal ti plejade kroga Je tebi pot svitlobe znan? Te zore blesk, te jutro vboga, Se klicu tvom pospeši dan? 7 z ej V obup Planavi da Zaženi glas, alj eno srago kdo roso bla«; O dež rodi? Iz rek višav pr ti? odil kraj In moje boš namembe Si svetu ti přišel na Prostora krog naskriž přebrodil Si zmeril čas? Odgovor daj Si hodil ti 7 Alj njenih po dnu globine, trum popis imaš ? Uře sodi! Odpreti mar iziđe tmine Alj smerti dom zapreti ; 7 7 Si zemljo ti prijel za robe In stresel vùn hudobnike? De nova vsa in čista zlobe Ko perta lik slovela je. Imaš oblast ti roke moje, Gromíš ko jez trepet in strah? Oznani serd kreposti svoje, In trešij daj! prevzetne v prah! Kdo severu perute vsnuje, Bazbitja dih viharju dá? Kdo v led in srež valovje vkuje De kamnja zid in tlak v el já ? ti premeril stanja, Si vidil toč alj treska hrám? Katere jez za dan mašvanja. Za vojske dan gotove imám? 7 Si snega 7 Zamoreš ti v obnebje seci In stisniti vedrosti zrak, De sonca svít in krog blešeči Pokrije tmin strašán oblak ? Zaženeš ti goreče bliske , De mrak višav previhrajo? Rečejo mar ti glave niske Yernivši se : Glej, tuki smo ! Ti vmolknil si, ne veš odreci Besede kar prašanju tim! Kak hoče nek ti pravda steči, Ko manjka přič in zroka vsim í> Ki pravdati se z mano vcini Mu gré besed imeti saj ! S krepostjo sil razum zedini Vjunači se, odgovor daj! ? 7 Ob uri tmin kdo petelina Opomni, de se bliža dan? Kdo jastrebu preživi sina, Ki v gnjezdu skal zdihuje hran ? Je pava rep mar tvoje maže Y lepoti boj kot rnavra vnet? Po morju perst alj tvoj pokaze Zerjavu pot na bolji svet ? V pušavo noj nemarno znese Pozabši jajc ín truda 7 glej ! 7 Hiob glava 38. 39. 40. 41. Brez milosti na zrak ozrè se, In konju v kljub divjá naprej. Kdo vsmili se v pogín rojenih, Kdo varje spak nesrečne tam? Zavetje jez in bran putenih Zdaj soncu jih žvaliti dam. • V Postojne stan je gor visava, Nje gnjezda tron stermeči kom, Do zračnih mej v obnebje splava Prevzetno zrè na zemski dóm. Nahip od tam jedí v prepadu, V okrožju rek razmotri plen $ Se trudiš ti o njenim gladu Ji brusiš ti očesa sklen? ? Rožlanja pik, armade hrupa Trobente konj ne vstraši se Orožju trum nasprot se zupa Kobilci v kljub poskoci slè5 7 Se spenja 7 s kopitam bije 7 Korak njegov je sip in lôm, Kdo v serce žar in par mu vlije { Y čelusti kdo grom Alj misliš ti, de jaslam tvojim Se vklanjal bo rinoceron, Navadam plah odrekel svojim , In tebi v prid oral ogón? Iz tvojih njiv zdivjá gotovo, V nemar pustí ti jarm in bič, Kdo je razkril mu moč njegovo In tvoje kdo iskusti nič ? 7 7 Boš levinji donašal pice, Ko vije se rodivnih muk; Alj plen lovil za nje mladiče In varval jih stradanja tug? Oprostil kdo je risu glavo Košuti čut slobode dal? Alj nisim jez jim dom pušavo, Berloge v last in hiše zbral? 7 Ozrí se v les behemota V 7 Železo je njegova kost , Neskončna moč je ledju dota, Hrustanci so kositar gost $ Na kviško rep prostre ko cedro, Popiti tok inu malo strah Kreposti vse je slavno 7 slavno jedro, Ko jez velim — je bivši prah % 30 Glej' levjatan je serca-kamen, O tresku on ne gane se, Iz nosa hlap, iz golta plamen, Iz oka žig in žar mu vrè. Če včini bor, se morje peni, Ko v kotlu lug in krog šumeč, Koncati vse živece meni JZdaj mignem jez in ni ga vec Izpusti jak besede pšico, Račun mi svoj na znanje daj Do cesar ti imaš pravico, Kdo meni je posodil kaj ? Vse moje je kar svet obseže Grlobin višav gibanj i sih Oblast ko stik zvezdovja ? In tvojih poslední dih To reče Bo Prevdari pridn O stisku tug besed spomin, Ce vse v kořist ne steče vidno Ne zabi, de si praha sin. > De v tvoj namen prilično, kratko Je tebi Bog nalógo dal; N e b e š k o ? J P al pak veliko pratk m in m le b J. Kose ski Dober svèt kmetovaveam. Letašno zimo se vidi po njivah dokaj v veli kih in inajhnih kupih navoženiga gnojá. Ljudjé hité z njim iz dvoríá nekej zató, kér imajo zdej bolj cas oni in tudi njih živina • V • in kér manjsim terpljenjem izvozi; nekej pa tudi zató kér liJUlij^lill ll^l [JIJ t/IljL/ III ŘJLi M u WjY * IlUíVly J yj CL I u li I MJ Ci 117 ^ At 1 je na dvoriših drenj, in kér bi potlej^ ko bo setev na versto prišla, slabji poti in deževne vremena biti utegnile. Ali skusnja nas uči ? de ce gnoj bolj terdo in na miru leži, dokler ga po njivi ne raz trošiš , vec ohrani v sebi svojih gnojilnih lastnost in bolj rahlo ko v kupih leži, pred spèrhne, ali kakor pravimo, zgori. Po kemijsko se to reće: 5 gnoj v svoje pervine razpade, in v gáze spreminjeni déli se iz njega izkadé. Zató je že znano slednjimu kmetovavcu, de se iz hlevov pokidani gnoj mora vselej dobro po tlači ti. Torej se mora tudi reci, de gnoj, ki ste ga kmetovavci to zimo v velike kupe na njive navo zili. in ga dobro potlačili, ne bo kej škode térpel; škoda, velika škoda pa se bo zgodila vsimu tistimu gnoju, ki je v majhnih kupih na njivah. Dokler je mraz „ mu ne bo sicer nobene kvare zakaj kér v mrazu de kaka reč v svoje pervine ne bo zgoril; razpade, ji je za to vselej potreba gorkote in tudi nekoliko mokrotě; pa precej ko bo bolj toplo in mokrotno vreme nastopilo, bojo rahli kupci vašiga navoženiga gnojá vsi spèrhneii, de ne bo druziga na njivi ostalo, kakor nekej persteniga, pustiga bilja, nekej pepéla, in pa nekej suhiga lislja, kte riga vam bo morde še sapa vzela in raznesla. Vsi redivni déli pa bojo iz njega ušli, in se po zraku razpustili. Vse to nam bojo učeni gospod Vertovc v svojim kemijskim nauku, ki so ga jeli prikladati našim Novi cam, ob svojim času bolj na tanjko, in pa kakor znajo, de ne nobeden tako, umevnoin perljudno povedali. Zatorej tudi vi ljubi kmetovav te perloge večkrat pažljivo in marljivo prebi-, ter si jih v glavo vtisnite, in gotovo bote ci rajte imeli obilen dobiček od tega. CT7 Za zdaj od nas le samo ta svèt vzemite ? de brez sile ni kar gnojá ne prevlače vaj te: če ni drugaci, de ga morate zdaj na njive voziti, perdéla. Tam gnoj z veliko skerbjo napravljajo, ga z gnojnico polivajo, sončne vročine in soparce J ga po nemarnim nic ne gube, kar se se na sanéh z J 111 per nas dokajkrat pergodi. Tam je lepa gnoj terdo poti kup gnojá na dvorišu znamnje umniga,pridniga in premožniga kmetovavca De bos pa imel obilno dobri • r -- imui VU.1.1V/ gnoja, OIVWM1, de bos tudi dobro redil svojo živino; siabo rejeno živinče ne da nikoli mastniga gnojá. Imej torej raji manj kakor preveč živine, de bi je. kakor je po treba, ne mogel prerediti. Živino vselej z dobro-, tečno pičo oskerbluj in snažno jo derži. Če imaš skerbi njive gr aí travnikov pa ne, sej nemalo več detelj in ako hočes 9 vsai za koliko travnih semen, ki poskusnjo, ne Novicah večkrat oznanjene, in ob kratkim se bo tvoja kmetij dignila, de bo ves • V V i - V po\ pravično, pošteno živel, se In ako bos per tem tudi Boga bal in greha va roval, boš imel gotovo tudi božji blagoslov nad seboj, in po besedah sv. pisma se ti ne bo bati, de bi kruha prosil ti in tvoj zarod. Ps. 36, 25. __Okra. Mr ať eh. zapopadek postav za družino» V. (Dalje) Od dolznost gospodarjev. Gospodarji imajo poslam s poštenim zaderža njem lep izgled dajati, posle po kristjanski ljubezni k dopolnjenju službe napeljevati in po ti poti si njih spoštovanje, ljubezin in zaupanje pridobiti. Sleherni gospodár je dolžan poslam zgovorjeno plačilo ob pravim času odrajtati, jim obljubljeno jéd, pijaco ali druge zgovorjene reci dati in vse vdinjane pogodbe na tanjko spolniti. Gospodár pa ni dolžán, zunej plačila (Iona} in drugih vdinjanih namečkov, poslam kake posebne darove deliti če se to kterikrat zgodi, naj prostovoljno dobroto hvaležni. Gospodár ima pravico od vdinjaniga Iona zmi nekoliko nazaj perderžati, in sicer toliko, kolikor ? m bodo pósli za tako raj na ene kvatre znese. Letá ravnava varje gospo darja škode, ktero bi mu posel naključiti zamogel, če bi nanaglama iz službe pobegnil. Zavoljo tega ima gospodár tudi pravico, poslu ukazati, de svójo škrinjo in vse svoje blagó v hiso svojiga gospo ga na velik kup terdo potlačíte zató přisel, ga le naglo raztrosite. in ko bo čas darja prenese V majhnih, rahlih kupčili ga nikar nikoli dolgo ne pušajte, ne zdaj, drugikrat pa še manj, temuč le raji ga berž, in ce ga imate že zdaj tako navoženiga, ga koj po snegu raztrosite. Raztrošeni gnoj, ki se v kepah ne derži, ne more ne kipeti ne zgoreti, torej skorej nič ne zgubi svoje redivne moči, razun tega, de ni takó vroč m de je 5 kakor pravimo, umorjen, kar nekterim rastljinam kakor zélji, lanu in ječmenu dobro dene, vroč Per gnoj ovsu smo se pa ze prepričali, de mu kteri še ^^ ^ v njivi kipi (gáhrt}, uuij tekne, in de je torej práv, de se za oves koj iz hlevov navoženi gnoj podôrje. Ne moremo vam zamolčatí, dragi kmetovavci! boli de z gnojem se ne znate še nič kej obnašati, kakor vémo od nekterih nemških in belgi jskih dežel, kjer se pa tudi na majhnih prostorih čuda obilno Ce gospodár s poslam gerdo ravná in ga pred postavnim časam in brez skazaniga vzroka iz službe dene, mu ima storjeno škodo dvakrat poverniti; na dalje bo pa gospodár še po priméri neusmiljeniga ravnanja kaznovan. Če posel v službi zboli, je od vikši c. k. dvorne gosposke za poglavitne mesta postava dana, de mora gospodár bolniga posla ali 14 dni pri sebi v hiši obderžati, ali ga pa v bolešnico (Spital) dati in skozi 14 dni za-nj plaćati, čeravno ga po tem več v službo nazaj ne vzame; če ga pa po bolezni spet v službo vzame, mora stroške cele bolezni za-nj poplaćati. _ (Konec sledí.) V Ljubljanski bolenišnici je le po 5 grošov na dan plaćati treba, in sicer ne le za mest ne posle, ampak tudi za take. ktere iz kmetov v \*f v L j ub I j pripelj dvor. gosp. 24. Maliga travna 1834. števil. Cl 18) (Ukaz c. k Vredništvo iPrijazeit odgovor lpavcam na odperto pismo v 52. listu lanjskih Novic ov grajate Sosedje! prav imate, de nesnago bôh ? Nesnažna jéd se ne perléže. Práv volj ktérih bôhov j pa nimate, ako za-ktere iz Gorénskiga dobivate, precej vse Gorénce nesnažnosti obsodite. Ako bi vi vi dili Gorenca prešiče klati si on za dom pripravi, besedo svojo gotovo prekličete ? in okusili zabélo, kakorsno Gor zaklaniga prešiča iz kože déne, si takó oskerbí lepiga, omajeniga špeha brez nemarne koze per Pač in sam spozna, de je kdaj neumen bil, ko je kožo špehu pušal, in jo potlej v ječmenoví kaši kuhal. rajši zdaj kako meséno klobáso ali kak kos réber v ječmenko vtakne, kožo pa da v stroj, která mu vstro- jena per obuvali, per komatih in drugim jermenji veliko od ver Vi ípavci terdite staro šego, in hočete bôhe le s kožo imeti. Vas s takimi previditi, Gorénec presiea, namést de bi ga po domaće iz kože djal, le obrije fogára). K tému naménu popari prešiča lahneji péze z vrélim kropam, in takó pride boh iz rók klavca čeden. Pre-šiči težji pe'ze po vrelim krópu obraćati pa je nepripravno slamo /•V f Take zatorej, namést popariti, osmodé s osmojena koža pa lépa biti nemore. Verh téga gré tak v kupčijo namenjeni boh od rók do rók, prédenj kteri ga do vas pošilja. Koliko do tistiga prekupca pride plésnjivih shramb stakne, koliko vmazanih kotov pomete, po koliko vozéh se valja in pari, prédenj do vas pride ! Lahko je čern kot saje, če je pred še tako lepó osnažen bil. Révež ta, kdor mora s tako nesnago svojo jéd boljšati! Pri nas taciga špeha tudi borni gostač no kupi, zató, kér ima lépiga dosti na zbiranje, naj že gré v Krajn, v Lj ubij ano , v Loko ali v Idrijo na terg. Véste kaj ípavci! Idrija ni deleč od vas. Tam je od jeseni do pusta sleherni torek špeha od sile na prodaj; tam boste vidili, de znajo krajnski špeharji sna-goljubnim ljudém tudi snažno robo pripraviti ; tam si bote lahko izbrali špeha snažniga in razne đebelosti. Eno pa boste pogrešali rumeniga ne bo. Zakaj idrijske in tudi druge kuharce sploh terdijo, de špeh, bél ne rumen. Ce se ako je praviga okusa, mora biti « v ne bojte se béliga kupovati. vam pa rumen boljsi zdí, Bél špeh pičlo soljen in obéšen v toplim hramu bo kmalo rumen, de ga bo sicer veselje viditi — žalost pa pozirati. Ce vi ne véste, pa mi vémo, de rumen špeh je že s prid en špeh, žerik, žaltov, od kteriga pravimo: r> Mànj ko ga je v skléd', boljši je jéd • f u Od ječmena bi tudi kaj rekli, pa se bojimo No-vicam drenj delati. Tedaj le to povémo, de nam naši vinčarji pravijo, de vi Ipavci hočete ječmenovo kašo po niski céni jesti ; tedaj: „kakoršen kup tako blagó u ? pa pustimo, de voda Kadar ga za dom v stope damo delj bâte goni. K sklepu pa moramo spoznati, de nas je vaše pismo razveselilo; kér nam je na znanje dalo, de ste se tudi vi snažnosti čversto poprijeli. — Z veseljem vam bomo per bokalu ipavske kapljice zdravico napili, rekoč: Le snažnost vsi ljubimo; ona bo priča, de se nas od konca do kraja omika prijema ? Iz Gorénskiga. •osnja farmanov tlo sojiga faj II. Pa V se mostra. (Dalje.) vec drugih enako lepih — so po majh nim premolkleji poprijeli vam hočem pokazati. Sami veste — so djali — koko imeniten je pri vsaki reci dober red. Tudi pri domačii ga je povsod treba: treba pri *) Vunder je poparjanje z vrelim kropam edino ravnanje po vec deželah. Vredništvo. hisnih opravkih, treba pri živini, pri poljskim deli rečéh. Kjer reda ni, gré vse vprek; in vsih drugih vča8i je delà čez nemoc ? drugikrat praznovanje in pohaj kovanje; veliko se zavoljo pomanjkanja reda o napčinim času, ali pa le napol opravi; marsikaj cio z mud i i. t. d. Povsod spričuje skušnja, kokó resnično je, kar pregovor uči, de red je duša opravil. Koliko je tedej na tem ležeče , de se otroci precej v per-vih letih lepiga reda privadijo! — In k temu jim ravno sola nar boljsi napeljevanje in vajo da. V šoli se vse po ter dim redu zgodi. Ob soji uri se vselej šola začne in ravno tokó tudi končá; vsak uk ima sojo dobo ? SOJ cas; ob soji uri je keršanski ? ob soji branje, pisanje, rajtanje i. t. d. ? m uk komu ni očitno, de bo za otroka, kteri se je pri šoli navadil, na vsako uro pazin biti, in se k vsakimu nauku o pravim času pripraviti, tudi pozneje pri domaćih delih veliko lože, soje opravila naprej previ d i t i, in vse o pravim času in lepi versti opravljati. III. Ravno to kar smo dozdej od pervaje k pokor-šini in Iepimu redu rekli, veljá tudi od čednosti ali snažnosti. Kokó prijetna in dopadljiva je vsakimu člověku snažnost v opravi in obleki, in vsih drugih rečéh! In po pravici vam tukej zamorem zaterditi, de v ti reci mi Slovenci nismo zadnji. Cio tujci spoznajo in hvalijo naso snažnost. Pa V se bolj jo zamorejo sole Noben pameten šolski učenik dragó ali cio «izdasto ob povzdigniti in razsiriti. ne bo terjal, de bi otroci lečeni v šolo hodili, pa tudi ne, de bi bile vse njih oblačila cele ali nezašite, kar je pri veliko ubožnih gledal, otroeih nemogoce: tode s toliko veći paznostjo bo na to kar je vsim mogoče, namrec: de vsi spodobno omiti in počesáni v šolo přidej o , in de so njih oblačila, nej bodo še tokó borne ali slabe, vselej snažne ali oprane, in kader se raztergajo, spodobno za- v • j. site. In kaj mislite so djali če se otroci ? ki casa v snažnosti vadijo: več let v šolo hodijo, toliko ali si je ne bodo nazadnje tokó privadili, de jo bodo potlej tudi sami v vsih^rečéh špogali, in tokó ne le sebi in sojimu zdravju koristili, ampak si tudi nagnjenje in poštevanje vsih omikanih ljudi prislužili! — Se dru- gi dobicek so pristavili kteriga bodo v ti reci ta, de ne bodo • V zlasti ubozni otroci po soli zadobili, je zavoljo sojiga slabi ga oblačila od drugih zaničevani. Navadno se namrec zgodi, de otroci, dokler se po dru gih stranéh ne poznajo, zlasti na oblačilo gledaj o in po njem kjer le bistra eden druziga v či sli imajo. V soli pak j glava in dober uk veljá gre ta raz loček hitro v tàmo, in kteri so iz med pervih v šoli, nej bodo bogatih ali revnih starisev, s temi se hitro vsi drugi soznaniti in sprijazniti želé. — In to nasi opomni spet druge nar imenitniši straní, ktero sole za dobro izrejo otrok imajo. Šola namreč jim da tudi nar lepši in nar stanovitniši priložnost, se zgodej vaditi in uriti v vsih čednostih, ktere so k spo-dobni, priljudni in ljubeznjivi obhoji z drugimí potrebne. IV. Pred vsim jek sp odobni in priljudni obhojí fUmgang) potrebna serčnost ali neboječnost. Ze ve- liko starisev sim slišal toziti, de so njih otroci tokó boječi in plašni, de pred vsakim tujcam beze, all 9 če bežati nemorejo, se pričo njega tokó sramujejo de nobene besede iz njih spraviti ni. — Taboječnost se v šoli ravno tokó hitro, kakor brez težave odverne. Zakaj tukaj so otroci primorani, ne le vsak dan s soji-mi šolskimi tovarši obhajati, ampak tudi pogosta-ma s sojim šolskim in duhovnim učenikam govoriti, in pri šolskim izpraševanji na njih vprašanja odgovore daj a ti. To večkrat ponovljeno od otrok kmalo vso plašnobo odžene in jih isčasama tokó zaupne storí y de so tudi s popolnama neznaními serčno in brez In v tem je vzroka iskati, zakaj so P poezije sramovanja govoriti v stani. Ravno to veljá tudi od vsih tako mehkoćutne (sentimental), zakaj iz njih večidel ža drugih dnost lepe obhoj ali kup v • U nj z drugimi ? med kterimi je ena iz med nar pervih lost tako y britkost in nevolja diha, in zakaj so Koseskov 3verste in krepke, de serce vsaciga , ki jih ume y in nar potrebniših: mirnost ali pokojnost (Dalje sledi.) takó povzdignejo in vnamejo, kakor pomilovavno omečijo. ga P Zavoljo tega je tudi y de P rin v svojih poezijah le m sebe bolj ogledovati omoródnt listi II. Slovensko pésništvo. Prešerin in Koseski. (Dalje.) y ko se Koseski bolj po obeinst to je dá bodi si vsakimu, kakor si hoče slednji nju po svojih potih tako dovei mora vsak Slov ali Gor niškiga i premice gotovo, . Pa de se y mo premika bodi Krajne ali Štajarc, Kor y de t. d., obéma zasluženi venee slave in pës Prešérin in Koseski sta tedaj dvé svitli z ve zdi vverstiti ter spoznati, de se, akoi pervensta podati, in ju slovenskim klasikam avno imata razne pés- na obnébji slove'nskiga pésništva, sta dva velikana na niške predmete, nju pésniška djavnost vunder v eno našim Parnasu. Ktérimu téh dvéh slavnih mož gre steka de sta ed pervenstvo, in kteri izmed nju zasluži venec pred st va? Tako slišimo nektere Slovence popraševati in pre cov ne doseže y kterih dozdaj še nihče Slo\ (Konec sledí) pirati se, kér ta téga, uni uniga povzdiguje, de se nam skorej taka godi, kakor njega dni Némcam, ki so se toliko časa prepirali, kteri njih pésnikov je véči^ Géte ali Siler, de jim je poslednjič Géte sam s krepkim y* ođgovorain sméšno pravdo razsódil. Po naši pameti se zastran pervenstva naših dveh ne samo po domovini slovečih , ampak tudi od druzih V > Co isenca po ginj V • žalostim privodim. v Ledinah Idrijske komisije). 14. Pi je Andrejů Cad y kterimu se podo mace bilo » P Tri pal u pi y pogoril véliki hlev, kjer je drugi ne more prepi Slovanov cislanih pésnikov nihee rati, kakor kdor ima le enostransko znanje slovenskiga jezika in komur ni bilo dano, cene pésniške umétnosti 14 govéd in troje kaštrunov, z vso kermo, z vozovi mnogim drugim orodjem vřed. Cela škoda je od go- sposke na 1700 gold, cenjena; le sreča je, de je ime! zavar- Cadez svoje pohistvo pri družbi Flor i j skozi in skozi spoznati. Samo tak more en im u očitati de je preveč Krajne in premalo Slovenec sploh y vano, in de so nekteri verli fantje tako pridno drugi mu pa, de je od ciste slovensine med ptuje slovanské naréčja preveč zašel, kér ne prevdari in y de oginj močnikam očitna hvala za to gasili, ni dalj el. Naj bo imenovanim pridnim po y . V tudi ne ve, iz kaksniga stalisa nej se slednji slovanski pésnik v sedanjim času vzajemniga blizanja slovenskih nare čij sodi. Slednji ima svojo put, po kteri hódi in slednji se mora tudi po nji soditi. Kar je tukaj sploh rečeniga, veljá tudi od Prešérna in od Koseskiga. T saki mu svoje Pri natisu „Popotnik gospoda Potoč nik a za pesni nam koi, ko so C. list Novic se je na podpisali odila. de (îos p k roke dobili, imenovani pregrešek Prešérin se da s tem pristavkam na znanje dali, „de oni niso ,,Popotnik likah govoriti naj nam bo pripušeno v pri- zložili, ampak de so ga le semtertje nekoliko prenaredili, pade priličiti labudu, kteri preganjan in ra tudi njen od nemilih viharjev osode po samotnim jézeru živ vedó, kdo de je pesnik te pesmi, ktera je že davnej, okraj šana in podaljšana, v mnogoterih razlikah (Varianten) znana." Nam ljenja plava; • v ise y cesar najti ne more ; hrepení po tém, nesel. jo je že veckrat imenovani pevec J Mislec tedej de od gosp. Potočnika pri kar mu je namenjeno, česar pa doseči ne more, in zdaj njih imé. Med tem. ko bil od njih zložena, smo podpisali tudi napěv že v natisu, s kterim vřed v žalosti svojiga serca v milih glasih zdihuje y zdaj v nevolji srećo v britkim spoznanji njene nestanovitnosti in ,Die Deutsclien sollten froh seyn, zwei solche Kerls, wie wir, zu haben, anstatt zu streiten, wer grosser sey! (Němci naj se raji veselijo, de imajo taka dva korenjaka, ko sva mi dva, namesto de se prepirajo, kteri zmed naji de je inie- V Ií jubljaiii Krajnju v hltili kup (Srednja cena). 20. Svečana. 15. Svečana. srold. sro Id nitniši)! f Vredništvo. Cez take sodníke se je že v leti 1799 rajnki Vodnik pri tožil, rekoč: ,,Kadcrkoli kake krajnske bukve na dan pri dej o y ima slednji kaj čez jezik godernati: enimu je preveč po hrovaško, drugimu prevec po nemško, tretjimu je pre terd in tako naprej a Vredništvo. mernik Pšenice domaće y> banaške- ♦ • Turšice............ Soršice............ Reži.............. Ječmena........... Prosa............. Ajde.............. Ovsa..............5 Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani. ✓ Andante. Po-pot-nik pri-đem čezgo-ró, Od doma vzamem se slo-vó, In —a ka mor se o kó o-zrè, Po - vsod se mi nov svet odprè.Tud ritard ad lib. sonce na - še bolj bii - si, Inhrib naš hrib naš lepši ze-le - ní. Tud tíi cvetó cvetlićice. Po njih šume čebelice ? l'a naših rož je lepši cvet ? V Cebelic naših V • med. i fSkoz mésta hodim in vaší Povsod drugac se govori ; Jez ptujc ? nikogar ne poznam i In vsred ljudi povsod sim sam. Prijatli se objemajo Pojejo , si napivajo ; j Jez grem po poti tih mem njih Vse prazno v persih je mojih. Može se in se ženijo Veseli so, in ukajo ; y Pa meni raste ružmarin V ljubi moji domovin'. Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš? Kjer znanci moji še živé < Prijatli moji v grobih spé ? Zdihujem, prašam vedno: kje? * Prijatli, k vam želí sercé! Perute imeti si želim y De k vam domu , ko ptić ? zletiin ) Jan. SťrelL — \