MAJHNE NALOŽBE VELIKI REZULTATI
v gospodarskih organizacijah Bosne in Hercegovine
GORAZDE
Crpalni volumen korapresorja so v To-varni dušikoviih spojin Vitkoviči povečali za 10%. S tem so vr.ednost brutoizdelka povečali za 200 milijonov dinarjev. Uspeh so dosegli z racionalizafijo, ki je na videz neznatna. Telinično vodstvo tovarne je prišlo na misel, fia je mogoče povečati zmogljivost kompresorja z instaliranjem turbopihalnika. Izdelava naprave je stala tri, njena instalacija pa dva milijona din.
KREKA
Solarna v Kreki je podedovala še od Avstroogrske 13 kotlov za izparevauje, ki so leta 1939 dajali 54.000 ton soli. Po vojni sc je proizvodnja zolo povcčala. Ze ]. 1946 je solarna proizvedla 70.000 soli. Konec leta 1952 so vgradili tri nove kotle. Lani je znašala  proizvodnja  103 tisoč ton soli.
Vsi ti rezultati so bili doseženi z drob--nimi racionalizacijami in manjšimi rekon-strukcijami iz lastnih sredstev. Razen tega so melianizirali tudi notranji transport. Zamcnjali so kurišča z umetnim netenjem ognja. Pri sušenju so uvedli centrifugo oziroma predgretje slane vode.
BOSANSKO PETROVO SELO
Rudnik in separacija »Bosna-azbestc je sloveJo pred tremi leti kot podjetje, ki »ropa« dobro rudo in daje slabe izdolke. Drobne rekonstrukcije na separaciji, ki so jih napravili 7. lnslnimi sredstvi, so dale nove rezultate. Do 1. 1955 je podjetje proizvajalo 1400 ton izdelkov. T,ani je pro-izvodnja dosegla 1800, medtem ko plani-rajo leios nad 2000 tort azbesta. Če upošte-vamo še izboljšanie izbire izdelkov v ko-rist dolgovlaknatih vrst. tedaj so dose-žcni reznltati še pomcmbnejši.
DERVENTA
V zadnjih dveh in pol letih je iekstilna industrija «Ukrina« investirala okrog 65 milijonov dinarjev lastnih sredstev v rlrobne rekonstrukrije. Z investiranimi sredstvi so opravili generalni remont strojnega parlta in pnrnega kotla in izde-lali klimatične naprave v tkaln;ici. Te na-prave, poscbnn klimatirne, so pripomogle, da je bila proizvodnja lani za 14 0/n večja kakor 1. 1954. Če |M)vemn to v številkah, pomeni io novih 670 tisoč kvadratnih me-trov platna ali za 227 milijonov din večjo vrednost brutoizdelka.
I. Bodnaruk