250 Dopisi. Iz Lokavea na Goriškem 8. mal. srp. A. S. (Po naključbi zakasnjeno.) Dovolite že skozi 16 let zvestemu naročniku „Novica malo prostora, da pove, kako se pri nas godi. Letošnja spomlad nam je zel6 neugodna bila, večidel mokra in mrzla. Trta je posebno trpela; tam pa tam se še zdaj v cvetji nahaja, tako, da stari ljudje ne pomnijo tako kasnega cvetenja. Delavci pa so grozno dragi, in še dobiti se ne morejo za dobro plačo. Seno-žeti obetajo obilo košnje; pšenica in ječmen sta lepa, krompir pa je začel bolehati in tam pa tam že gnjije; fižol je zima poškodovala; turšica je še majhna. Za dolgo mokroto sledi rada suša, in tako se je tudi pri nas letos kaj tacega bati. — V nedeljo 16. rožnika se je tudi pri nas za papeževe petindvajsetletnico lepa cerkvena slovesnost obhajala; naj mili Bog še dolgo poživi sv. očeta. — Naša občina šteje čez 1000 duš; cerkvene zadeve imamo vse v lepem redu, zato hvala našemu častitemu dušnemu pastirju, in tudi marljivemu gosp. vikarju; al učitelja, učitelja za ljudsko šolo živo potrebujemo. Al kako ga plačati pošteno, ker so naši ljudje večidel siromaki? Kedar uboga vas sama ne more, takrat — tako sem že enekrat v ljubih naših „Novicah" bral — naj se županstvo ali krajno šolsko svetovalstvo s prošnjo obrne do višega c. kr. deželnega šolskega sveta (v Gorico), da revnemu kraju naklone pomoč iz cesarskega zaklada, tako imenovanega „Normalschulfond". Zato županstvo na noge! Kdor trka, se mu odprč! Iz Idrije. {Društvu „Solaa) so darovali: Gosp. F. Stegnar, šolski nadzornik 20 gold., gosp. Žerjov, sod-nijski pristav 10 gold., gosp. Lapajne, trgovec 20 gld., gosp. Rupnik, učitelj 5 gold., gosp. Lapajne, učitelj 20 gold. (Vse darove bode društvo po časnikih spričevalo.) * Krško na Dolinskem 28. julija. — Evo, dragi čitatelj lep „štukelc" krških „feuerwehristov", ktere je po velikem trudu tukajšnji c. kr. okrajni komisar pl. Rutkovski skupaj spravil. Popoldne 26. dne t. m. sta 2 junaka v opravi „štajgarjev" šla na sejm k sv. Ani v Leskoveu. Ondi sta se ta junaka spravila nad ga-silnico Leskovško in meni nič tebi nič vodo brizgati začela med ljudstvo in konje. Na te predrzne burke se oglasi eden ondašnjih prebivalcev z besedami: „hočete li konje spiašiti in v tesnobi ceste napraviti veliko nesrečo?" Na to pa plane eden teh škropivcev nad kmeta in mu založi zaušnico. Kaj bi bilo lahko iz te razuzdanosti postalo, ako bi po pravici razdraženih kmetov ne bili rodoljubni gospodje potolažili, vsak sam sprevidi. Naj svet zdaj spet sodi, čemu so ti ljudje! Kaj pa bo c. kr. okrajni glavar grof Chorinskv v tej zadevi storil? Občinski svetovalec v Leskovcu je že tožil. Iz Cerknice 1. avgusta. F. H. (Strašno nesrečo) smo doživeli Meniševci včeraj popoldne ob 4. uri. To- liko je bilo toče, da je še danes po dolinah 3 čevlje na debelo leži! Žetve ne bo treba nobene, drevje pa je oklestila kakor s sekiro. Bog pomagaj! Iz Kamnika 17. julija. — Evo! čitatelj „Novica iz naslednjega, kako se naš mili jezik uradno psuje, da neka posebna groza in jeza se mora nehote človeka lotiti, ko vidi in čita strašno oskrunjevanje jezika in teptanje svetih pravic našega naroda. Temu v dokaz naj sledita 2 lista, da bode svet vedel in sodil po pravici, kakove kukavice imamo v svojem središču. Srenjsko predstojništvo v Podhruški je Janezu Debevcu dalo sledeči ubožni list: „Ubožni list, s kterim podpisano srenjsko in farno predstojništvo potrdi, da Janez Debevec, kajžar v Rožičnem št. 8, razun svoje kajže nima druzega premoženja. Zavolj tega ne more ne zdravnika ne zdravil plačevati, kterih v svoji hudi bolezni potrebuje". — Na to spričalo je zapisal c. k. okrajni kirurg M. Saurau to-le opazko: „Der das gesehrieben, soli sich erklaren, was das heissen soli, ich bin noch nicht so weit vorgeschritten — mir ist eben so mit einem leeren Bogen gedient". Drugo spričalo gosp. predstojnika fare sv. Neže na Selih se je glasilo tako-le: „Spričevanje. Da je Ro-zala Borštnar, ljubljanska^ najdenka v oskrbovanji in reji pri Ani Resnek na Zobejevem hišna štev. 6 res bolna in toraj zdravniške pomoči potrebna, s tem farno predstojništvo na znanje d&". — Na istem listu tega spričala se bere to-le: „Jest na sastopem te sprache, prosem u tak sprach pisat, de bom sastopou — je tud sapovedano toko pisat, de se sastopmo — Smo na Kranskem, jest sem terd Kranz — sato se pa ni treba spakovat dergazh — koker je nas mat uzhila — po Kransk — po Kransk. Prosem —. pa ne nezh samert —**. Pošteni Slovenec, pravični Nemec! pitam vas, je mar to spoštovanje §. 19. ako se c. kr. ranocelniki drznejo tako ravnati?! Kje je spoštovanje do urada srenje in do urada županije, da se tako predrzno in zasramljivo odgovarja od c. k. ranocelnika na slovenske spričbe vsacemu otroku razumljive? Kaj k temu pravi si. deželni odbor? kaj si. c. k. vlada? Kaj ne, gospo-dine Saurau! kruh slovenski, in vino in pivo domače to vse Vam tekne jako dobro, a jezik naroda Vam je žplc v želodcu? — Takemu ravnanju mora konec biti. Ce ne znate jezika našega, učite se ga! Ako pa nočete, prejmite za „Wanderstab" in romajte — v nemški „rajh"! Iz Ljubljane. (Deželni šolski svet) je imel 27. dne julija sejo, kije bila prva svedočba, da ministerstvo nauka ima resno voljo odstraniti ono sistemo, kteri pa besedah Helfertovih glavni namen je bil ponemčiti šole v vsej Avstriji, začemši to nepošteno, pravo narodno hudo žalijoče delo že z ljudskimi šolami. Ministerstvo sedanje previdi, da eden glavnih pogojev temu, da se dožene zaželena sprava vlade z različnimi narodi, je to, da se starodavna krivica bacne iz šol in da na njeno mesto stopi to, kar po vsem svetu zahteva naravno pravo, da šole postanejo svetišče, v kterem se mladež po najloži poti uči za življenje potrebnih vednosti. Opustivši za danes vse druge obravnave ožjega okroga povemo iz te seje tedaj le dve, ki ste splošne važnosti, s tem dostavkom, da je v tej seji že bil pričujoč dr. Costa in da je v to sejo prišel tudi dr. Vrečko, c, k. deželni šolski nadzornik. Omenjene važnejše točki bile ste te dve: Gosp. minister nauka dr. Jireček, ki, v soglasji z državnimi našimi poslanci, je ves za to, da v gimnazijah kranjskih in v realki ljubljanski je učni 251 jezik za polovico naukov slovenski, za polovico pa nemški, je vprašal deželni šolski sv&t: naj mu pove, kaj on misli o utrakvističnem učenji, in k ter i predmeti naj se učijo slovenski, kteri pa nemški. Predno pa šolski svet odgovori na to ministrovo vprašanje, ki se popolnoma sklada s prejšnjimi sklepi kranjskega deželnega zbora (dokler ni „premodri" minister Giskra dr. Bleiweisu 1869. leta v Ljubljani rekel, da utra-kvizem je „pedagogična norost", kterega vlada nikakor ne bo potrdila) je šolskemu svetu treba zvedeti mnenje ravnateljstva gimnazijskega in realkinega in pa šolskega nadzornika Vrečkota (Holcinger je o tem vprašanji popolnoma „coecus de coloribus", ker kakor Giskra-Ha3nerjev nadzornik kranjskih in štajarskih gimnazij ne besedice slovenske ne ume!!). Zato je danes vkrenil deželni šolski svet, naj se ukaže imenovanim gospodom, da kar hitro poročajo, ker do konca avgusta mora biti poročilo šolskega sveta v rokah ministrovih, ki že v prihodnjem šolskem letu hoče vpeljati tako predruga cen je naših gimnazij in realk. — Drugo, o čemur ministerstvo želi izvedeti mnenje deželnega šolskega sveta, je postava, ki jo je lanski deželni zbor osnoval o učnem jeziku javnih ljudskih šol na Kranjskem in v preparandijah. Poročevalec je bil c. k. deželni nadzornik ljudskih šol dr. Jarc; on je postavi, po deželnem zboru osnovani za ljudske šole, v vsem pritrdil, refcši, da je popolnoma vtemeljena in cisto naravna; isto tako jo je zagovarjal c. k. vladni svetovalec Hočevar; ker tudi gospodje dr. Pogačar, Šolar in Praprotnikso v polnem soglasji bili s postavo, osnovano po deželnem zboru, ni dr. J. Bleiweis-u in dr. Costi treba bilo zagovarjati je več kakor da sta zavračala ugovore dr. Vrečko-ta, ki čisto nič novega zoper to postavo ni vedel povedati, nego to, kar se je temeljito pobilo že v zboru deželnem. Dr. Vrečko ne vidi nobene sile o tem, da stariši otroke po novi postavi morajo 8 let pošiljati v ljudsko šolo, a to mu je sila, da se v njej učijo v maternem jeziku! Pač čudni svetniki so nekteri šolski svetniki!! Obveljal je sklep, da deželni šolski svet pritrdi deželnemu zboru, s 7 glasovi zoper 1. Čeravno je o učnem jeziku v preparandiji ljubljanski to na eni strani vmes hodilo, da šolski svet je že letos enkrat, ko ni bilo še nade, da že za prihodnje leto se potrdi postava deželnega zbora, nasvetoval ministerstvu predmete , ki naj se začasno v slovenskem, in druge, ki naj se v nemškem jeziku učijo, vendar je tudi drugi oddelek postave, ki jo je osnoval deželni zbor kranjski in ki se tiče preparandij, bil z veliko večino sprejet. In tako pričakujemo nove — bolje — dobe za šolstvo naše. — (Vsi cesarski namestniki in deželni predsedniki) so te dni na Dunaj poklicani; ministerstvo se hoče ž njimi posvetovati o prenaredbi volilne postave za deželne zbore, za ktero se tudi deželni zbor kranjski že več let poganja. — (Iz seje deželnega odbora 29, julija.) Ker se prvi dveletni tečaj deželne gozdarske šole v Šne-perku prihodnji mesec konča, se sprejme 8 druzih mla-denčev v Sneperško šolo na deželne stroške. Pogoje za sprejem v to šolo naznanja „Oglasnik" Novic in „Laib. Zeitg." — Sprejemajo se pa v to šolo z dovoljenjem svetlega kneza g. Šchonburg-Waldenburga tudi dijaki za plačilo. — Ker cestna postava od 14. aprila leta 1864. s svojim dodatkom od 28. januarija leta 1867. po večletnih skušnjah se kaže pomanjkljiva, je deželni odbor sklenil, da se naprosi ces. kr. okrajni glavar v Postojni gosp. Globočnik, da bi jo kot izvedenec pregledal in potrebne poprave in prenaredbe na- svetoval, da potem deželni odbor svoj predlog že za prihodnji deželni zbor pripravi. — Deželni odbor je v porazumljenji z deželno vlado in z ljubljanskim mestnim magistratom sklenil, da iz tehtnih vzrokov popusti pogodbo z Vollheim-om zastran Cornovega grabna na ljubljanskem mahu. — (Novo posvečenih masnikov za Kranjsko) je letos 30, in sicer po dovršenem bogoslovji 25, 5 pa po dovršenem 3. letu. Toliko število je poslednja leta redko bilo in bode žalibog! redko ostalo, dokler se ne odpravi nesrečna nova vojna postava. — Naj pri tej priliki omenimo, da po dovoljenji milostljivega knezoškofa bilo je nekoliko gospodov bogoslovcev, ki so strokovnjaki v slovenščini, naprošenih, da rokopis slovensko-nemškega slovnika Zalokarjevega z dodatki iz Miklošičevih, Cafovih in Majarjevih rokopisov prepišejo na velike prostorne pole in delo pripravijo tako, da vrednik slovnika lahko dopiše, kar je še treba, drugo popravi in prenaredi brez zamudnega prepisovanja. Gospodje bogoslovci so pred odhodom svojim hvalevredno dovršili ta nalog in prepisali vso tvarino na 1052 pol. In tako rokopis čaka zdaj le še zadnje roke vrednikove. Želeti je zdaj, da bi se kmalu mogel začeti tisek tega silno zavlečenega dela in se spoinile besede oporoke blagega knezo-škofa Wolfa, reko-čega: „um meinen sehnlich harrenden Landsleuten" itd. — (Na čitalničnem vrtu) je v soboto zvečer bila prav lepa veselica Anicam na čast. Gostilničar čitalnični g. Kham je veselišče lepo okinčal; velecenjena godba c. k. grof Huvnovega polka, ki jo je gosp. polkovnik prijazno poslal, svirala je na veliko pohvalo mične melodije; pevci čitalnični so prepevali vmes mile pesmi, in bengalični ogenj je razsvitljeval vesele obraze zbranih gostov (nad 1000), med kterimi smo radostni videli tudi prečastitega gosp. polkovnika s prijazno go-sp6 njegovo in veliko število druzih gospodov oficirjev. Radeckovo „popotnico" kakor tudi „venec narodnih naših pesem" je kapela morala ponavljati, toliko je bilo ploska. Gotovo se vsakdo radosten spominja prijaznega večera. — K a z in ar j i pa so drugi večer na kazininem vrtu obhajali „Annenfest", prikterem jim je „Schutzen-kapelle" muzicirala, kteri po domače v Ljubljani pravimo „navžarji". „Tagblatt" sicer poroča, da to, kar so igrali, je bilo „mit stiirmischen Beifall" sprejeto. Ta „sturm", ki sta ga menda naredila gospoda Schaffer in Keesbacher, nas je pa opomnil znane nemške prišlovice : „wenn man keine Fraule hat, tanzt man auch mit 'm Stubenmadel". Veliki nemškutar ni nikoli v zadregi, da ne bi iz „nič" ne naredil na papirji „ veliko"! — (Razstava malarskih umotvorov) se je pretekli teden v reduti odprla. Na ogled postavljenih je 77 slik (podob), med kterimi tudi lepi „Križev pot", ki ga je naš rojak Franke v Benedkah malal za cerkev v Cerkljah. — (Državnih ali cesarskih zebcev) se je na Kranjskem spuščalo letos 18, h kterim seje pripeljalo leto in dan 575; po takem je v primeri na enega žebca prišlo 31 kobil. Dohodki državni za spuščanje teh zebcev so znesli 938 gold. — (Novi list) bo izhajal v Ljubljani po dvakrat na mesec pod imenom „Južni Sokol", ter bo donašal članke o telovadbi in o vojaštvu z beletr. feljtonom. Lastnik mu bode J. Z. Veselv, vrednik pa A. Krem ž ar. Želeti je, da bi se razširil ta list med ljudstvo, kajti po* treben je posebno učiteljem telovadbe in sploh mladini. Prva številka pride na svitlo 5. avgusta t. 1., naročnina znaša 2 gold. 16 kr. za celo leto, ktero naj se blagovoljno pošilja podnapisom: „J. Z. Vesely, šentpetersko predmestje št. 140 v Ljubljano od 1. avgusta naprej, — do 1. avgusta pa pod napisom: „J. Z. Vesely, špitalske ulice, Ljubljana". — (Na tabor v zgornje Buhle na Koroškem za prihodnjo nedeljo) kdor želi po napol znižani ceni po železnici se peljati, dobi tudi pri vredništvu „Novic" nakaznice za to. — (Dramatično društvo) je razposlalo knjige za 4. društveno leto (1870.) vsem častitim družabnikom. V kraji, kjer je po več družabnikov, jih sprejmo od do-tičnih gosp. poverjenikov, od kterih so jih sprejeli lansko leto. Naj se tedaj blagovole obrniti na gosp. poverjenike, kterim se ob enem lahko izročijo letne doneske za tekoče društveno leto. Odbor dram. društva. — (Ljubljansko telovadno društvo „Sokoltl) napravi v nedeljo 6. dne t. m. zjutraj ob 5. uri izgred v Moravče čez Laze, Dolsko, sv. Heleno in Zaloški grad. Prvi počitek napravijo Sokolovci v Dolskem in gred6 potem v cerkev sv. Helene k maši. Po obedu, kteri bo ob eni uri pri Jurketu v Moravčah, bo svirala godba in se bo telovadilo, pelo in plesalo do 5. ure. Potem pa odrine društvo na Laze, od koder se pelje po železnici ob 8. uri v Ljubljano. — (Konstitucijonalci) so unidan imeli nekaj tacega, kar bi bilo imelo podobno biti „občnemu zboru", ako bi ne bilo cel6 mala peščica ^družabnikov" pričujoča. Vendar jim je pridigoval vitez Kaltenegger, c. kr. visi finančni svetnik. In kaj jim je pridigoval? „Casi so za nas ustavoverce zdaj mršavi, treba, da še bolj kakor dozdaj „stojimo na v ah ti"." Hudobni ljudje pravijo, da, ko bi bil Kaltenegger pevec, bi bil pri tem izkliku intoniral „die Wacht am Rhein", in vsa grmada kon-stitucijonalcev pela bi bila za njim to — „avstrijsko" himno. — Ravnokar slišimo, da je c. k. ministerstvo kmetijstva pisalo družbi kmetijski, da letos ne bo niti v Gorici niti v Gradcu in nikjer kmetijskih podukov za ljudske učitelje, ker državni zbor je iz proračuna letošnjega ministerstvu kmetijstva toliko izbrisal, da ne more učiteljev nikamor poslati. 252