Posamezna številka stane 2 kroni. Narotatna listu: Celo leto 35 din., pol leta 18 «Ha, èetrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem Inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO UUDSTVO Poštnina v državi SHS pavšalirana „Straža" izhaja v pendeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. 7. štev. .lin m mm» nar lianswin*iMmrrliiirnii,gs&^i& Maribor», dne 18. januarja 1923, Letnik XIV. Kritika g. Pratica. Belgrad ski „Balkan“, glasilo radikalnih desničarjev, piše pod gornjim vaglavjem sledeče: „V naši državi ni več pravnega reda. G. Stojan Protič in niegov list „Radikal“ sta danes naši prvi potrebi. Avtoriteta g. Protiča .daje njegovim ostrim, stvarnim in u mestnim kritikam, ki jih poklanja se -daj temu, sedaj onemu ministru, nenavadno silo.. Kontrola g. Protiča nad „delom" (ali nedelavnost.o) odgovornih òiniteljev je v očeh celokupne javno -sti vredna več nego kontrola parla-menta. Na žalost ne vrši parlament oilcake kontrole- Parlament prejema dnevnice in — molči, ker je s časom -postal gluh za vse nesreče in nadloge državnega življenja. Ta parlament je zaslužil, da se nad njim prav kmalu izreče smrtna obsodba — novih volitev. Naše bedno finančno stan., e je našlo v g. Protiču naimerodavneAega „sodnika. On, ki je Srbi.o pripravil 'r .ijaančnem pogledu na velike naci„o -name naloge, ima danes največjo pravico ,(in tudi dolžnost!), da pred narodom obtožuje sedanjo našo nesposob -no finančno upravo. G. Protič je za -meril finančnemu ministru dr, Kuinamidi; u dejstvo, da je le-ta opravičeval ciaše slabo finančno stanje s pasivno plačilno bilanco Čeprav se — pravi g Protič — premika naš izvoz stalno naprej (1019 — 087 milijonov, 1920 — 1820 milijonov, 1921 — 1009 milijonov), tu opazovati zboljšanja valute in pla-čine bilance. Naš kredit je od dne do dne slabši. Kje tiči vzrok? G. Protič . dgovarja na to vprašanje tako-le: „Prva in glavna potreba države, idi hoče imeti zdrave finance in zdravo gospodarstvo, je 'pravni red v vsej : omljf. Ali ga imamo? Ali se briga ii-nančfli minister za to važno okolnost, zlasti pa v krogu svojih ministrskih tovarišev, katerim bi moral dnevno redočevati važnost, eminentno važnost tega predpogoja? Da mi pravnega reda nimamo, je jasno za vsakogar, toda da bi se minister s svojimi tovariši zanj pobrigal, — tega, na žalost, ne vidimo nikjer I Nasprotno pa vidimo da obijajo in rušijo n‘egovi tovariši Se to, kar; je od pravnega reda ostalo in na ta način pač sami slabijo in u- i.ifiajo pravno čuvstvovanje državlja -i ov s svojimi lastnimi postopanji.“ Konečno se huduje g, Protič nad neodgovornimi činitelji, ld ne spoštuje o privatne lastnine in pravilno sklenjenih pogodb, „Država sama ne vodi o svojih lastni i pogodbah nikakih resnih računov, ona potrkava brezumno *a svo'0 silo, misleč, da ji bo ta sita ustvarila dobre finance, zdravo valu-- (o in napredno gospodarstvo.“ Gotovo bodo kakšni „demokrat-ko* •remerei zakričali v svoja izvoznic^r-;Aa glasila, da ubija g. Protič s ?v'>-4 mi kritikami državni kredit, pr! tem pa bodo zamolčali, da korenini v-a nesreča naše države v slabi upravi in uu«nem sistemu. Dr. Mahnič o pobijanju nasprotnikov. Nasprotniki y zadnjem času očitajo načim listom surovost lin oznanjevanj« krivih naukov, češ, Kristus je »čil: „Ljubite svoje sovražnike, dobro Storite tistim, ki vas preganjajo“ itd. Krščanska vera oznanjuje ljubezen in ne sovraštvo. Krščansko ljubezen naj bi gojili klerikalci. Krščanska ljubezen, na katero se sklicujejo nasprotniki, nam zapoveduje bližnjega ljubiti, toraj tudi sovražnika, Ljubiti pa se pravi: hoteti komu dobro. Zato ravnamo popolnoma po načelu krščanske ljubezni, ako se bo’ rujemo zoper božje sovražnike in jih razkrinkujemo. Tudi zdravnik izžiga rano, s tem, da povzroča bo niku bolečine, ima namen, ga ozdraviti. Po načelu krščanske ljubezni ravnamo tudi, ako sovražniku krščanstva prizadevamo kaj hudega, das tem ko- 5 ristimo drugim, ki imajo več pravice j do naše ljubezni in katere moramo j braniti pred sovražnikom. Tako je ; dovoljeno braniti napadenega pred i napadalcem, tembolj pa, če je napade < n a cela skupina, ljudstvo, narod ali Cerkev. In v največji meri smo upravičeni prizadjati sovražniku dobro, kar on mogoče smatra za zito, ako gre za ljubezen, ki smo jo dolžni Bogu, Ge napade sovražnik domovino, smo jo dolžni braniti, četudi pri tem umrje tisoče sovražnikov. Enako smo dolžni braniti božjo čast in korist ljud stva pred sovražniki vere, ozir. nje-! nimi nasprotniki, O tem med krščanskimi bogoslovci ni bilo nikdar nobe-i-nega dvoma. Sicer se pa tudi pri nas od strani katoličanov nikdar ni drugače de telo. Pred 20 leti so liberalci; napadli prvoboritelja in apostola krščanske misli med Slovenci, škofa dr., Mahniča, da ne uči pravega krščanstva, ker se ne ozira na krščansko ljubezen, marveč pobija Itiberalce brezobzirno. Dr. Mahnič jim je odgovoril v „Rimskem katoliku“ (I. 478—482) med drugim tudi naslednje: „Zlobo moramo ljudem ostuditi, o-ogrditi, proti nji vzbuditi sovraštvo in zaničevanje; to pa moremo le, ako jo narišemo kot zlo, slabo in ostudno. — Krščansko govorništvo vseh stoletij j odobrava proti brezboštvu rabo izred-j no trdih govorniških oblik., Velik bo-i jevniki za krščanstvo so se posluževali v svojih spisih zasmehovanja, ro ti te v in poniževalnih pridevkov. Edini j zakon v teh slučajih mora biti smot-! reinost in resnica.“ j „Sv. Janez Krstnik je pričel svo-1 je delovanje, nazivajež farizeje, „jkačjo ; zalego“. Odrešenik jih je ozmerjal s pridevki: hinavci, pobeljeni grobovi, prešestniki, malopridni zarod« Sv. Pavel je označil odcepljene razkolnike na otoku Kreti z rezkimi besedami: lažnjiivci, zveri, gnili trebuhi. Isti ar gostot ki.če zapeljivcu in Čarovniku Etimi : „ Ti posoda vsakovrstne sleparije, vsaktere zvijače, hudičev potomec in sovražnik vsake pravice.“ Nadalje navaja dr, Mahnič sv. Ja ' neza Zlatousta, sv. Bernarda* Toma’ ža Akvinskega, ki imenujejo svoje nasprotnike zapeljivce, krivičnike, ne-■ sramneže itd, Katoliški časnikarji še do sedaj menda teh izrazov niso rabili. Navaja tudi sv. Frančiška» Sa eš-kega, ki pravi v svoji liioteji: „Javne sovražnike Boga in Cerkve moramo kar se da grajati, ne smemo jim pri- Vprašanje narodnih Oehoslovaški narodni odbor na Du naju j6 v preteklem tednu obelodanil oster protest proti nedavnim izjavam zveznega predsednika Hainiseha, ki je zatrjeval, da v Avstriji zaenkrat ne obst/va-o nikakšne narodne manjšine-Cehoslovaški odbor je ugotovil, 'da Še prebiva v zvezni republiki par stoti-soč Cehoslovakov, , slovenska narodna manjšina na Koroškem in hrvatska v Burgenlandu (takozvani „Wasserkroa-ten“ okoli Sopronja). Cehoslovaškia manjšina je v dunajskem dež, zboru : zastopana z 8, slovenska manjšina na j Koroškem pa z 2 poslancema. Nismo zagrizeni naeijona|isti. Ne po programu, še manj pa seveda po osebnem prepričanju. Vsekakor pa obsojamo neresnično izjavo predsednika j avstrijske republike Gospod dr. Hai-nisch je kot poglavar svobodoljubne I re ubliice zatajil narodne manjšine — ; Dobro. Mi bi se ne Čudili, ako bi tajil j eksistenco narodnih manjšin kak Hor-• ihy, kar bi veljalo za Madžarsko. A j ae.stva, da je g. Harnisch, katerega j prištevajo med „prijatelje zbližanja s : sosednimi državami“, izustil tako ne-: unestno trditev, pa nikakor ne moremo prezirati. V naši državi imamo narodne manjšine. K tem manjšinam prištevamo: Nemce, Madžare, Rumane, Bol- zanašati, da, po vrednosti jih moramo označevati. Ljubezen nalaga nam o-prezni vsklik: volk, volk, ako se vkia de med credo ovac, da vemo, kje je.“ ,0. osebnem napadu na nasprotnika pa pravi dr. Mahnič: „Naša sveia dolžnost je, pobiti pogubonosne idejo, akjo hočemo, da jih množica, katero nameravajo zlodieji osleparil) in zavesti, obsodi, zavrže, osmeši. Naravno pa je, da ideje ne letajo same ob sebi po zrjiku, kakor pl'ce, in se ne širijo same, tudi ne Škodijo toliko same za se človeški družbi. Ideje so slične pušicam ali krogljam, katere bi nikogar ne ranile, ako bi ne bilo nobenega, da bi jih izpustil iz puške. Nad strelci je toraj treba v prvi vrsti zavihteti o. dnrce, če se hočemo zagotoviti pred smrtnimi strelami. Vsako drugo bojevanje bi bilo proti zdravi pameti. In kaj druzega so početniki in širitelji krivih naukov, kakor bojnilil, s strupenim orožjem. Njihovo orožje je knji’ ga, časopisje, javni govori, osebni vpliv. Ne zadostuje poskriti se v stran ter ogniti se streli, nikakor! Najboljše in izdatnejše, je, zajeti strelca samega da ti ne more več škodovati. Pristojno je torej, ponižati in ozloglasiti njegovo knjigo, govor in v mnogih slučajih tucif. osebo samo, Da, tudi osebo ker je oseba glavni element v boju, kakor je ar tiler ist in ne bomba, smod nik in top najglavnejšd element v artileriji. Dovoljeno je torej v mnogih slučajih os(vellj)8va$L nepoštenost • in podlost neprijatelja, smešiti njegovo nrav, sramotiti njegovo ime in priimek In posluževati se smemo k temu proze in stihov, resnobe in Šale, karikature in vseh umetnosti m sredstev.“ Nadalje omenja, da so sv. Očetje v knjigah nasiopaJil pro i osebam fsv. Avguštin contra Fortunati)m ; contra FeJicem, ,Quis fuerit Ju Ji anus itd.) Dr. Mahniču ni na ta njegova izvajanja nihče mogel .ničesar očitati. Opiral se je namreč na knjigo D. Felice Sorda: Liberalizem j"e greh, ki je izšia leta 1884 na Španskem. TO knjigo pa je Rim odobril, ne samo v tem oziru, da ni v njej ničesar, kar bi nasprotovalo krščanski', resnici, ampak, da tudi v njej ni ničesar, kar bi žalilo krščansko ljubezen. Tako je odločila Sveta Stolioa! Zato nasprotni IT kar lepo molčite' Ce nam ne boste dali povoda za napade, bomo jih pa opustili. Dokler pa ne bo boljše v dolini „Sentilorjan’ s ki“ pa bomo še naprej brezobzirno udrihali in vaš krik nas ne bo prav nič motik 1 manjšin v Avstriji gare, Arnavte in nekaj Italijanov. Našim manjšinam za/arnčujejo ustavne določbe popolno enakopravnost s Srbi, Hrvati in Slovenci Radi priznavamo, da so se po ujedinjenju krajšale našim narodnim manjšinam v posameznih slučajih nekatere pravice. S Časom, ko so se bojna razpoloženja vsaj nekoliko omilila, je naša država narodnim manjšinam pomagovala z raznimi olajšavami. Uredila je v pretežno mešanih mestih paralelne razrede liudskih, .meščanskih in srednjih šol Državni aparat ni v Jugoslaviji pač nikter podpihoval sistematičnih po gromov proti narodnim manjšinam. V Vojvodinji se počutijo tamkajšnji Nemci razmeroma dobro Ustanovili so si zvezo kulturnih društev, takozvani — •.Deutsch-schwäbischer Kulturbund“ -n v okrilju tega društva prirejajo žaba’ ve koncerte^ predavanja itd., ne da bi ji . Srbi in Hrvati pri tem ovirali — nasprotno: (pripadniki hrvatskega in srbskega naroda, istotako predstavi -tflj,i oblasti so -zabave vojvodinskih Nemcev sami obiskovali. Ce primerjamo pravice narodnih manjšin v Jugoslaviji z onimi koroš -kih Slovencev, burgenlandskih Hrvatov in dunajskih Cehov, pridemo do zaključka, da se ne godi našim narodnim manj'šinam. pač nikakšna bistve - na krivica. Tega, kari še danes nimajo, to je volilna pravica in možnost sodelovanja v parlamentu, jim že od vse ga početka nihče ni odrekel. Današnji režim je sioer marsikaj zgrešil, toda sistem, ki še je dozdevno ukoreninil, do padel, čim bo v naši državi zapi -hal po bodočih volitvah nov veter, veter resnične demokracije. Za slučaj, da bi oficijelna Avstrija zajahala nekvalificirano frdi ev ■ g. Hainiseha, še imamo par uspešniti sredstev, ki bodo gos;odo onstran mo« dro-belo-rdečih mejnikov na vsak načni spametovala. Čudno, da gazijo človečanska načela ravno tisti, Tri pridi-gu-ejo pacifistične teorije in se zgra ža;o nad nečloveškim postopanjem volkih zmagovalcev. Burgenlandski Hrvati so avstrijske oblastnike z veselem pozdravili, zagotovila se jim je e-nakopravnost z nemškim prebivalst -om Burgenlanda, Dr. Renner je v. uvojih govorih po koroškem plebisoitu govoril o ideino o vprašanju narod -ne manjšine na Koroškem. Cehi si na Dunaju po žilavih borbah izvode -\ali ljudske šole itd. — sedaj pa prihaja predsednik dr* Hainisoh tee iz javi, da Avstrija ne pozna narodnih manjšin ! Represalije so sredstva, ki uči« -kujejo — in tudi ne! Ne bomo jih priporočali, pač pa zagotavljamo, da — krivda ne bo padala na nas, ako se manjšinam v naši državi ne bo godilo tako, kakor bi bilo v njih interesu mogoče „Svobodoljubna“, „pači isfiöna“, „napredna“ in „demokratična" . Avst ■ riia ima sedaj besedo, da ovrže trdi « tev državnega reprezentanta! Razprava proti bosanskim rudarjem v Tuzli se je točno začela, kakor dobre naštudirana igra — in zanimanje jo veliko •— od dveh strani in na dva načina. Izkoriščevalci delavstva čakajo v velikem hrepenenji^ in požel-jenju, da se izrečejo kolikor mogoče težke obsodbe nad čim večjim številom obtoženih rudarjev; delavstvo pa ho če iz usode svojih sotrpinov sprevideti in sklepati svojo usodo. Izkoriščevalec čaka, da se neodvisni in nepristranski zakon ravna po njem ter mu izda sankcijo in podporo za še hujša izkoriščevanja; delavec pa zasleduje ves proces z nemim vprašanjem: ali ste ljudje, ali niste? — Poročila v listih so tudi prav raz lična, večina se omejuje na suha izvirna poročila. Mi smo že pred začetkom same razprave podali sliko njegovega izvora in danes, ko so že zaslišali nekatere rudarje, katere hočejo kot „kotovodje“Vpbsoditt na smrt, podajemo v označbo razprave same še te-le momente: Rudarji štrajkaj«, Bo žič je pred durmi, pa nimajo za Otroke niti skorje kruha, od vlade poslane komisij^ prihajajo, potrdijo uradno, da so rudarske zahteve res upravičene. ter zopet odidejo. Rudarji poltni tipanja — kdo ne bi bil za Božič — velekapitalist pa tucffV Ta si misli: ^komisije naj rečejo to ali ono, jaz, hočem to — in dosegel bom, ker imam svoje ljudi na visokih in merodajnih mestili Rudar |e upal na moč in zvestobo u-radne besede, njegov tlačitelj' in protivnik pa na moč svojih denarnih zvez — prvi je propadel drugi je zmagaj, — ravno na božični dan so začeli me lati podjetniki s pomočjo okrožnega načelnika, žandarmerije in raznih državotvornih dobro volj cev rudarje na cesto češ, kaj nas brigajo pogajanja, komisije, ven in v snegu čakajte na konec vašega mezdnega gibanje- — Kdor zna tako nastopiti, ta lahko tudi proti otroku v zibeljki dvigne moriino orožje. Pri tem nasilju nad rudarji je tekla kri in danes naj bodo tudi te krvi krivi rudarji, ki so zastonj upali na višjo zaščito in ki so bili v tem upanju vrženi na cesto v hipu, ko so zvonovi oznanjali ljudem mir in pokoj na zemlji. Brutalnost» ki so je kazala prot', rudarjem, stopa iz svojega navadnega obiiežja ter zasluži ime — sadizem. V današnjih razmerah, pri današnjih o-blastnikih ee velekapitalistu pač ni treba bati za p rotit in krvavi Božič na Kreki sie torej ni uprizoril iz bojazni ali recimo saj. iz neke samoobrambe, temveč iz oholega sadizma, Podjetnik je vedel, da ima rudarja v rokah, poznal je komisije, poznal je okrožnega načelnika, poznal je pandurje, vedel je, da je vse na njegovi strani, in še si j' izbral sveli dan — Božič za svoje nasi!, 1 Zakaj? — Zato, ker so o-krutaeži, ki pravijo, udarim lahko, kar. dar hočem, pa udaril bom tedaj, ko se najmanj nada in ko ga najbolj zapeče: na Božič, ko prižiga svečo v dobri nadi, tedaj, ko se mu vije žena v porodnih krčili, ko se mu mati poslavlja na mrtvaški postelji . . • Vse ie okrutnosti so izvajali bosanski izkoriščevalci! nad rudarji, da nes pa nastopajo proti njim kot tožitol-ji in sodijki. — Mar zato,} er se d. v jaška pohotnost še ni nasitila: — Paragraf, po katerem hočejo- naoaljevab svojo orgijo, govork o hudodelstvu proti domovini. Kje je večja ironija nego v tem? Rudarji so delali težko, zelo nevarno delo, bili so gotovo dobri sinovi ali člani domovine, da se kot taki ohranijo, da lahko delajo car prej, so prosili: za plačo, ki bi jih z družino Lahko preživljala, — mesto te ga, so pa dobili na vrat žandarja z nabito puško in nasajenčnv bajonetom, id jih je baš na Božič vrgel na cesto, da jim raztolmači, da nimajo pravic, temveč bremena in dolžnosti. Ljudje, ki so bili preganjani od takih sinov domovine, ki ji niso niti niti toliko žrtvovali, kot vsak rudar v vsakem svojem podzemnem delavniku, stoje danes pod obtožbo hudodelst va proti — domovini. Kaj bo z domovino, če pridejo delovni sloji na tak način do prepričanja da je v tistih rokah, ki ji malo koristijo in mnogo škodujejo 1 ______ Politični pregled. KRALJEVINA SHS. D n e 16. t. m, se je barila skupščina z vladno deklaracij o. iNaj-prej je predsednik dr. Ribar prečita! dopis vlade, ki naznanja zaroko kra-^a Aleksandra z rumunsko princeso MarijoJk). Zbornica je gladni dopis sprejela z vzklikom: „Živeli;“ Nada; ije je predsednik sporoči), da je umrl član Jugoslovanskega kluba g, Franc Pišek. Po njegovih besedah: „Poslanec Franc Pišek jo bil član začasnega narodnega predstavništva, ustavotvorne skupščine, kakor tudi _se danje narodne skupščine ter je bil eden izmed onih poslancev, ki je vestno in točno r< dne skupščine in je bil eden izmed zastopnikov, ki je med svb.imi sodržavljani, kmeti in volilci, užival nerazdeljeno zaupanje. Gospodu Francu Pi -seku „Slava!“ — je zbornica zaklicala: „Slava! Slava!“ — O vladni deklaraciji je govoril kot prvi republikanec Jovan Gjonovič, ki je ostro kri* tikoval pomanjkljivosti vladnega pro -grama-. Govoril je tudi o zunanji po -litiki in o odnošajih napram sosednim državam. Gjonovič je sklepoma t av daril nujno potrebo novih volitev. Levica mu je frenetično ploskala. Kot drugi je govoril jako stvarno radik» -ieo Joea Jovanovič. Tudi on se je postavil na stališče, da je sedanji položaj v državi nevzdržen in da bo tre -ha razpisati volitve,. Nato je bila sei a zbornice zaključena in zaukazana na orugi dan. Zastopniki Slovenske ljudske stranke, Hrvatsko pučke stranke in Bunievačko - šokačke stranke so dne 15. v. m. V Zagrebu sklepali o notranjem in zunanjem političnem položaju ter o nadal4ni taktiki svojih strank . jugoslovanskemu klubu se je izrekla soglasna zaupnica. Prihodnji sestanek se vrši meseca februarja. V pododboru zakonodajnega odbora za -centralno upravo je prodrl predlog pravosodnega ministra, po katerem se ustanovijo štiri upravna sodišča. Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Prekmurje in Medjimurje spadajo pod zagrebško uipravno sodišče. Muslimani delajo vladni koaliciji nove skrbi. V belgrajskih političnih krogih govor9, da bosta izstopila muslimanska ministra iz vlade in da bodo muslimani prešli v opozicijo. Razlogi eventualnega izstopa musli -manov še niso znani, najbrže so pa nezadovoljni, ker vladne stranke še do danes niso voljne, zadostiti njihovim zahtevam, .Najbolj se zahtevam muslimanov baje protivijo radikalci. AVSTRIJA. V A v s t r i j, i je nenadoma izbruhnila notranje-politična kriza. — Vsenemška stranka (.Grossdeutsche Volkspartei) je namreč naperila oelo parlamentaimo akcijo proti ratiukacij avstro-češkega sporazuma, sklen,eue -ga med predsednikoma Masarykom in Hämischem v Lani, V sled tega so si prišli vsenemci in krščanski socijalci uavskriž. Vsenemški minister notranjih zadev dr. Waber je moral odsto-? iti. Njegove posle bo vodil do koneč ne rešitve krize sedanji kancler dr . Schober Avstro-češki sporazum bodo gotovo ratificiran, ker bodo glasovali zanj krščanski socijalci in socijalde -mokratje, V Gradcu s-o se dne 16. jan. sestali delegati prometne konference nasledstvenih držav. Zastopane so tu sledeče države:. Avstrija, Italija, Ce-hoslovaška, Maidžaa-ska, Jugoslavija , in Poljska, Rumunija ni poslala no -benegà delegata. Konferenca se vrši v deželnem dvorcu. Predsednikom je oil na predlog italijanskega delegata izvoljen šef av/stri.ske delegacije, le-gacijski svetnik Robert Lukes. FRANCIJA, Kakor smo že v z a đ n ; i številki našega lista na tem mestu poročali, je moral francoski ministr -ski predsednik Aristide Bria«d radi svoje pomirljive politike napram Nemčiji — odstopiti. Predsednik republi -ke Millerand je poveril sestavo nove vlade bivšemu predsedniku republike Raymond Poiucare-ju. Nova vlada izgleda tako-le: Predsedstvo in zunan-fe zadeve Raymond Poincare ; pod -predsedstvo in pravosodje Bartliou ; notranje zadeve Maunoury; finance De Lasteyrie; vojna in pokojnine Ma-ginot; uk Leon Berard; kolonije Sar-raut; javna dela Le Troquer; delo btrauss ; mornarica Raiberti ; polje -delstvo Cheron; osvobojena ozemlja Albert Peyroainet; ljudsko zdravje P. Reibel in trgovina Dior. Novi kabinet obsto.i iz 14 ministrov. Deviza Poin-t arejeve politike je : močna roka, ki naj Nemčijo prisili k izpolnjevanju obveznosti, izvirajočih iz mirovne pogodbe, sklenjene v Versaillesu. Iz visoke politike. Zopet državno posojilo. Te dni so se pojavile po beograjskih vladnih I • stih zopet vest, dà hodijo okrog vlade neki Angleži, ki ponujajo neko posojilo od osem milijonov! angleških funtov. Sliši' se seveda zopet, da bi se dal večji del tega posojila v železniš kem in drugem materijalu. — Pri nas se res na čudovite cadine poroča o finančnih zadevah. Minister Kumanu di je bil v Londonu, v času njegove odsotnosti se je naenkrat čulo o raznih umazanih spletkarijah na račun posojila, končno se je vrnil in nekaj časa se je govorilo o dobro zaključe nem, nekaj časa pa o neuspelem posojilu. Cud.ua so pojta naše politike, zlasti pri financah ip čudno, zelo čud no je tudi to, da so se tudi ostanki parlamenta in pa naša javnost s tem sprijaznili ter se ne boje z zaprtimi očmi drveti po tej poti. .. Pucljeva afera. Minister Pucelj je pač velik ljubitelj ter zaščitnik ba.uk, osobito takih * pri katerih so soudeleženi njegovi ministrski kolegi. Iz ljubezni do bank je oddal zakup ribolova na Ohridskem jezeru v roke peterim bankam, v katerih ribarijo dr. Spaho, Uzunovič in Milivoje Jovanovič. Ker je pà objezersko prebivalstvo radi odvzetji ribolova ohridsk.ni ribičem preveč navalilo na Puclja, se je ta vendarle ustrašil ljudskega pro testa in izročil ribolovno afero zakono dajnemu odboru, da jo ta reši. Vprašanja pravice do ribolova na Ohridskem jezeru torej ne bo zapečatil g-Pucelj, ampak zakonodajni odbor. — Gospod poljedelski' minister bo vsliec’ polomije v ribolovni aferi prikrajšan za nekaj par! Zel. minister se je začel brigati za ustvaritev reda v uradovanju na železnicah. Minister saobračaja je predložil narodni skupščini predlog, naj ga taf pooblasti, da bo lahka on izdal uredbe ter pravilnike za ureditev ter osiguranje prometa na železnicah» Ta predlog železniškega minisit-ra pride takoj pred parlament, ki ga bo predal v rešitev; zakonodajnemu ‘ odboru. Na kaj čaka Hrvatski blok? — • „Hrvafskf, list,“ glasilo Hrvatske zajed m co piše; „Glavni cilj Hrvatskoga ’ bloka nikakor ni4 da bi zrušil radikal j no-demokratsko koalicijo, akoravno sie zaveda, da je njen razpad v njenih rokah. Hrvati čakajo na iztrezn,enje radikalov, čakajo na spremembo njihove mentaliteto, da pred vsem radi-j kal; sami sebe očistijo in se potem spo j razumejo s Hrvati, Naj zrujejo radikali sami koalicijo, a potem naj pridejo s Protičem k Hrvatom, ako res ljubijo to našo državo. itar-rn rrffimrrrfTT W 'HmrMBrfimBnri Beležke. Dober matematik- Minister za pra vosodje g. dr. Laza Markovič je prav oober matematik Sedaj namerava u -kmiti kotarska (okrajna) sodišča v Samoboru, Veliki Gorici ter kotarsko sodišče II v Zagrebu — ves delokrog teh sodišč pa hoče podrediti kotarskomu sodišču I v Zagrebu. Nadalje je ! prepovedal zagrebškemu poverjeniku ! ,-.a pravosodje sprejemanje honorarnih ! slušateljev v državno siužbo, razven, ako bi delali — brezplačno. Torej: za-•» ršuj pravne študije, sprejemaj od države eventuelne štipendije, toda ko si ibsolviral — posebno, če si štipendist stopi v državno službo in delaj — j brezplačno. Sedaj nastane vprašanje Kako more g. minister brez zakona u-\injevati sodišča in kaj ga je privedlo k temu? Pravijo, da hoče izvesti ravnotežje med Hrvatsko in Srbij.0, V obeh pokrajinah bi rad vpostavil sorazmerje med številom prebivalst/A K čievilom sodnikov. 'Toda, dragi g. Laziča, to ne gre! Centralna Afrika ima gotovo več prebivalcev nego Jugoslava, a najbrže bo le imela manj sod-? kov, Ali se namerava te matematike posluževati tudi minister prosvete ? ! ?, Na račun „sorazmerne“ enakosti bi lahko ukinil par šol na Hrvatskom in v Sloveniji, Kaj? V naši lepi domovini je pod modro vlado sedanje gospode vse mogoče» „Izenačenje“ je v krat kem času že tako napredovalo, da bodo v naših prečanskih krajih že prav kmalu ukiniM tudi one lokate, kamor zahaja celo cesar peš » , , Slabo jim, gre . . . Naša delegacela za prevzemanje vojne odškodnine od Nemčije šteje 45 uradnikov, skupiti,. pri reparaei„ski komisiji pa 15 u-radnikov» Ti budje dobivajo na samih dnevnicah mesečno okoli 4 milijone K. Na vsakega odpade mesečno 66.600 K, kar znaša dnevno okoli 2220 K. Ce še prištejemo k tem dohodkom redne plače, pridemo do zaključka, da je živ * ljenje te gospode, ki se toliko „žrtvuje“ za državo, res pomilovanja vred - io , . , Alkoholni trust. Poljski šlahčiči z eno roko ponujajo- velike, svetovno -' znane tovarne, katere so si na škodo Nemčije pridobili, kot hlapci Fcanco-•„ov, — tujim kapitalistom (nekaj« so oh že prodali), z drugo roko pa skrbijo za širjen.e aikohoiizma v svoji drža vi. Na industrijo se ne razumejo, L/u-di nočejo zaposliti, utopiti jih hočejo v alkoholu V Varšavi se že snuje alkoholni trust velikih tvornic likerja m sličnih proizvodov, da se bodo znižale cene alkohola in da bo preplava cele države z njim izhajala iz velike» do -hr,o organizirane zveze. Iz poglavja o enakopravnosti. Dijaki iz Srbi,e ki n. pr. študirajo v Pragi, dobivajo mesečno skozi 12 me-bocev 1060 čehoslovaških kron, dalje 6Ü0 frankov letno za obleko, 500 frankov za knjige in razun tega se jim še povračajo vsi stroški za šolske takse ter vožnja tla in nazaj. Visokošolcii Losne ter Hercegovine dobivajo mese -ino skozi 10 mescev 1400 jugoslovanskih kron brez vseh raznih drugih dodatkov glede nabave obleke, knjig in drugih potrebščin. Res je, da je prosvetni oddelek bosanske pokrajinske ■ iade, videč bedo bosanskega dijašt-va, mu dodjal k državni podpori še malenkostno iz pokra'inske blajgaüne. A ta pokrajinska podpora je le kaplja v morje vsled razlije med čeiiosiova-ško in našo valuto. Pred nedavnim časom je zatrjeval g. prosvetni minister Pribdčevič, da so štipendije za dijašt-vo vseh treh plemen izenačene. Kaj tace ga je samo mogočo pri nas. Neki Jovan ILč je končal pravšne študije na Francoskem in prosÉ pri nas za sodnijsko mesto. -.Prošnji pa po naši stari navadi — ima vremena — niso takoj rešili in proŠnjP* je odpotoval zopet v Pariz, kjer je bä promoviran doktorjem prava. V doth pa, ko je Hč polagal doktorat. Je neki praktikant ravno istega imena zv» del za prošnjo svojega istoimenoa — absolviranega jurista in zahtevali ođ ^ministrstva pravde, da se ga odmah namesti kot sodnika, V, minisitrstvu s® se sleparju še opravičil, da so se zakasnili z njegovim imenovanjem in 80 ga poslali takoj v Ohrid za sodnik^ kjer je kot tak tudi služboval in bi gè do danes sodil, ako bi se ne bil dr, Jovan Ilič vrnil iz Pariza in zahteval imenovanje. Dnevne novice. Štrajk železničarjev? Dobili s»»-„aupno poročilo, da se železničarji Ž» pripravljajo na štrajk, ker se jim — klpib večkratni demokratski obljubi — noče izplačati nabavni prispevek v obliki 13. mesečne plače«, Govori se e»5* )o. da bo štrajk izbruhnil že v rteka» terih Idneh. O tem nas informira pOŠ-ten železničar; „Splošno mnenje je, đ« je vendar dr. Korošec kot minister s&* ubračaj«a imel največ smisla za zbolj* Sanje desolatnih razmer naših želez -ničar^ev. Kaj nam pomaga ves Zerjat -Kukovčev centralizem in JDS, kaj Deržičeve NSS obljube, kaj soolalpa-trijota Kopača večne farbarije, ko nas vse tri „napredne“ grupe samo «arbàr „Ne, cezar. velikodušno poskrbi za po-! ok in za hrano svojim gladiatorjem.“ j „Tako je!“ je pridjal Rufus. „Za I jed in pijačo nam skrbi, pa za po - j j greh — J,“ j „Ne več — ?“ se je čudil Kalha j j „In pravili so mi, da ima v Rimu vsa-Ka reč svojo ceno: Zares —, nisem j mislil, da bi se takile ljudje, kakršni j ste vi, — pa dali kupiti za manj de * ! narja ko kaka sirska plesalka ali pa f par belih konj. Vi se torej mučite dan \ za dnem, hu‘e nego kmet za svojim j plugom, živite priprosto, zmerno. — j 1 da, čednostno, — in potem bijete drug j drugega —1 In vse to za plačo, ki jo i daje Rimljan tudi svojemu najoiižjemu sužnju, — za košček mesa in požirek vina! In če zmagate, dobite morebiti še pest srebra in palmovo vejico in misli'e, da ste plačani kdove kako do-Iro. — Zares, star sem in slab, moja :oke niso več za boj, ampak nezad> voljen bi bil, če bi moral prodati svo-,e izmučeno življenje za tako nizko ceno — !“ „Rekel si, da si vojak;“ je dejal Rufus Besede o prenizki plači so na-edile globok vtis nanj. „Vo.ak sem!“ je odgovoril Kalha. „Pa ne za tako nizko plačo kakor vi! — Moje dolžnosti niso težke. Ni mi treba, da bi se mučil ves dah in čul v so noč. Glava me ne boli od pretežke Čelade in jekleni oklepi, ne tlačijo mojega telesa. Tudi ne čuvam orlov in ne kopljem jarkov in nasipov. Ni se mi treba boriti zoier prpatelja in mu nastaviti meč na prsi in ga umoriti. jega, ki je bil moj brat, — Toda četudi je moje delo lahko in moja služba pri.,etna, vendar ne more vse srebro in zlato, ki ste ga kedaj videli, ne mo~ ) ejo vsi zakladi cezar evi Jn ves njegov Rim poplačati zaslužonja, ki ga pričakujem — !“ Začudeni in radovedni so se spogledali gladiatorji. To je bil predmet, : nterpretacite je bilo izvajanje na višku Claire Trostova je najbolj ugajate v Lisztov! legendi: Sv, Frančišek gre čez morje. Kdor je čul to valovanje morja, mu ostane v nepozabnem spominu. V Saint Saeens-ovem kon čertu za dva glasovir j a bi uloga Cin’ ire Trostove prišla gotovo do večje veljave s spremljevanjem orkestra. Dvorana je bila dobro zakurjena — za 18 poslušalcev. Tudi to je znak povojnih razmer. Res, reklama ni bila zadost na in' tudi cene so bile za srednje nar še stanove previsoko odmerjene, onih stanov, ki nosijo kulturni program v čepu. pa ni bilo opaziti. Upamo, da bo prihodnjič zanimanje večje, zlasti ob obisku - domačega umetnika. Od vodstva glasbene šole pa pričakujemo p rilu dnjič več iskrenosti pri določitvi cen in vec poznavänja ptujskih razmer, da ne more biti tekom osmih dni koncert istega umetnika dvakrat dobro obiskan - ker koncert ni kabaret. Iz Maribora. Iz tabora mariborskih socijaxpa -trljotov. Odkar je Maribor dobil rdečega župana, je med sodrugi zavladala neka tiha pobitost. To je povsem razumljivo. Nastopni govor g, župana ;e bil jako prikupljiv, zlasti pa oni del, ki govori o socijalnih nalogah, ki jih je v novi koaliciji na mariborskem ma gistratu prevzela večinska stranka J-oDS. Ce se ne motimo, je celo „Volksstimme“, o kateri pravijo, da je „lajb-žurnal“ g. župana, objavila „Die Antrittsrede des Bürgermeisters.“ Govo-i iti je lahko, obRubovati tudi, težje pa je — uresničili. G. župan je morda prinesel obilo dobre volje na magistrat, toda upliv njegov ožjih prijatel -jev, osobito pa enega', ki je s soci ja -lističnimi škrgami prišel v kapitalistično ozračje — je bil tako velik, da se mu je le težko zoperstavljal. Mi sicer ne vemo, ali je g. župan pred izvolitvijo dal Belgradu in Ljubljani kaka zagotovila, ki se danes ne skladajo s .smernicami, označenimi v nastopnem govoru, vemo pa toliko, da je socija -listično delavstvo z g. županom in njegovim osebnim adlatusom docela ne -zadovoljno. Delavstvo in srednji stanovi so upali, da bo na magistratu zapihal oster veter, ki bo predsodke kapitalističnih krogov pihnil z zelene Jni-ze. To se ni zgodilo. Zdi se namreč . da ima beseda pokrajinske uprave na našem magistratu več veljave, nego avtonomno zastoostvo mesta. Pričakovali smo energično akcijo magistrata proti draginji, zlasti proti kočljivemu preračunavanju kronskih enot v di -• uarje. Mestna aprovizacija, ki -tvori pač največji del delavskih interesov , je danes vsled letošnje suše in brez -epavega izvozničarstva belgrajskih po-' rodičarjev v kritičnem stanju. Magistrat ni pokazal niti dobre vol«, a še manj pa odločnosti. V večinski stranki na mariborskem magisfratu ie oči-vidno zavrelo, Tistih par poštenjakov, ki dajejo socialistični skupini nekako stafažo, je res škoda, ker ne bodo z-lahka prevrgli trdno zasidranih „bur* žujev." Kajko dolgo še bo delavstvo ki jih je zanimal in jim vzbujal radovednost „Ali je še kaj prostora v vaših vr-sfah, prijatelj ?“ je vprašal Hirpin v privajenih izrazih svojega vojaškega poklica. „'Ali bi sprejeli človeka mojih mišic, človeka, ki je vse svoje življenje iskal službo, kier bi bilo malo deta in mnogo zaslužka? Dam ti svojo o sedo, na novince ne boš, dolgo čakal ! * „Prostora dovolj za vse in še preveč!“ je vzkliknil Kalha in njegov glas je donel do zadnjega kota velike stavbe, „Naš poveljnik vas sprejme z veseljem in brez pridržka!! Le samo pridite in se postavite pod njegovo zastavo in mu bodite zvesti za nekaj — kratkih dni in tednov in mesecev, morebiti za eno ali dve leti, in on vam bo ostal zvest, ko se bodo cezar in rjegove legi> razpršile v vse vetrove — in še dolgo potem na veke in veke, brez konca in kraja! Ali hočeta vstopiti, junaki moji ? Pravico imam im moč, da vas sprejmem!“ (Dalje pröiodnita) Mirjeìo raznim „psevdo-Kristanom“, o-tlßiim v marksistične halje,, pod katerimi se igrajo z raznimi podjetji ter Spekulaoi.ami? Sokol in politika. Pri zadnjem po-MiČnem sestanku ali večerji demokrat ske stranke v, Mariboru, ki se je vršili pri pogrnjenih mizah' in zaklenjenih vratih, sta bila izvoljena v odbor JDS stranke glavna organizatorja sokolstva: telovadni učitelj Schaup in dr. Pivko. Poleg njiju tudi „zaslužni“ Sokol dr. Serneo in dr. Ulpold. Kakor vidimo, je Sokol res popolnoma „nepo liiiöno“ društvo. Wer glaubt, wird selig, pravi nemški pregovor ! Pravoslavne, cerkve — za katoliške parisi. Belgra.ska „Politika“ toži, da imajo mariborski pravoslavni samo pravoslavno kapelico, nimalo pa — cerkve „Politika“ pravi, da prebiva v Mariboru okoli 400 pravoslavnih civilistov (nekaj manj seveda) in 2 do 3000 pravoslavnih vojakov. Radi te peščice pravoslavnih meščanov, veči -•ivina so to razni agenti in špekulan -n, je baje. potrebna zgradba pravoslavne cerkve. In kaj se je zgodilo? Mariborska občina je ponudla v ta namen stavbišče. Pričeli so z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, toda odzvati se ni hotel nikdo. Ti nesrečni „latin pač niso hoteli ničesar dati. Pač o pa je dal neki katoliški duhovnik za gradbo katoliško cerkve v Kragujevcu — 6000 dinarjev. To je res škan -dal! Pravoslavni nočejo za svoie cerkve ničesar žrtvovati, katoličani se pa ^rigajo za svo‘a svetišča. „Politika“ bi najraje videla, če bi vlada izdala mariborskemu magistratu ukaz, da naj nemudoma razpiše davek na katoličane — za zidanje pravoslavne cerkve v Mariboru. Značilno. Državno pravdništvo v Mariboru je vzdignilo proti novinarju iTone Gmajnerju obtožbo po par. 91b srb. k. z. (razžaljenje Veličanstva), ki predvideva ječo od dveh do desetih let, Z g. Gmajnerjem je bilo obtoženo fee pet delavcev. Gospod Gmajn'er i.ot glavni obtoženec je rekuriral proti ob tožniei in višje deželno sodišče je tej pritožbi ugodilo in ustavilo postopanje. Konec tega sklepa je zelo značilen za obtožnico, za tiste, ki so jo sestavili in za one, ki so hoteli po njej postopati, ter se glas' tako-le: „Nedosta je torej dejanskega stanu v subjektivnem oziru, ki ga ni moči nadomestiti z golim sumom, opirajoč se na to, da so obdolženci pripadniki komunistične stranke. Sum mora biti vsaj toliko zgoščen, da bi bila krivda verjetna.“ Dr, Lenard — organizator radi -kalne stranke v Sloveniji. V Sloveni->o je dospel znani dr, Leopold Lenard Poslala ga je srbska radikalna stran-,a (RS), da organizira „Pašičevo par-G:o" vsaj po večjih centrih. Dne 6. L m. ,e govoril dr. Lenard v Kočevju. Pred dnevi pa se je po avil oelo v Mariboru. Z.al mu je, da je zamudil pravoslavni „badnjak“, ker bi bil rad ajahal Maistrovega belca. Kmalu se no pojavil v Mariboru tekmec „Tabora* — radikalno Lenardovo glasilo! Srečen Maribor i V zaslužni pokoj stopita predsednik mariborske sodnije in sodno dvorni svetnik Levec. Novim predsednikom se imenuje višji sodni svetnik K. Toplak, podpredsednikom pa bojda Mulej, in dr. Tombak, kot priznano najboljša in najbolj „nepristranska“ jurista mariborskega sodišča. Mestni veterinar Hugo Hinterleh-ner je bil tudi pri raz ravi okra.ne -ga sodišča dne 17. januarja oproščen. Stvar mestne občine je sedaj, na kak način bo rehabilitirala gospoda Ji:n-lertehnerja. Novi odbor KSZ v Mariboru se je konstituiral na sledeči način: dr. Hohnjec, predsednik: dr. Capuder K., poupredsednik; dr. Jeraj, tajnik; profesor Bogovič, blagajnik; p. Pavel Potočnik, knjižničar; (j ib Orniki : Frane Gomilšek, dr, Jerovšek, dr, Kovačič , Anton Krepek, M. Krajnc, proS. Mia-Ter, Tratnik, Zobot, dr, ‘Medved in Drago Novak. Mariborski poročevalec lista „Jugoslavija“ je sedaj znani Konrad Znu uerl (Schnuderl), tajnik NSS. On m •„Hazil že vse stranke, kar jih je k e daj obstojalo v naših krajih. Zn ude r j s’ je izbral nalogo, da izmišljuje vse mogoče reči in „uovice“ iz Mirc.-ra, v njegovih očeh je vsak, kdoi ne tru-.,i v njegov sedanji rog, nemavutar. m Nemec. Take titulaciae' deli v „Jugoslaviji“ na levo in desno. Ko j)kdjopiso-.,al v „Štajerca“ in pozneje v „Kmet. •st“, je opravljal isti posel., GtriutiimS Jugoslaviji“ k izborni pridobil vi. Glede dr, PBeiierjevm lovskih izletov v Leibnitz, izjavlja uredništvo, da je bilo tozadevno od višje strani napačno informirano in popravlja s sem storjeno mu krivfeo. Se nekaj o policijskih zaporih pri „Grafu.“ „Straža“ jo nedavno pisala o slabih in nevzdržnih razmerah v mariborskih polici,,skih zaporih v Tatten-naehovi ulici. Zakaj pa niste ne z besedico omenili, da je tudi to nevzdržno, ker se za dnevno preskrbo „delinkventov'' nakaže samo 12 K. Ljudje božji ! Ali morete dati danes v časih draginje enemu človeku cel dan hrano za 12 K? In Še mnogo takega bi bilo treba opisati glede polici„skih zaporov, a g. policijski šef bi se hudo -vali. Zategadelj raje začasno samo to. Cernu toliko stražnikov in detek -fivov?! Stari Maribor je imel vsega »kupaj 28 policijskih stražnikov in detektivov Danes je teh ljudi okoli 270. Temu toliko? In še vedno novih pošiljajo iz L; ubij an e v Maribor, Mi stojimo na stališču, da bi za današnje razmere 100 mož broječi stražni in detektivski oddelek čisto zadostoval za naše mesto. Seveda pa bi morali biti tisti možje tudi dobro plačani, da bi z vesel,em opravi,ali svo o službo. Se -daj pa so stražniki tako slabo plača ni, da ne morejo živeti in ne umreti. Le poglejmo jih, kako obnošeno oble -ko ima.o: Sami tega niso krivi, am-,.^k vlada, ki jih pošilja v Maribor stradat. Naj se vendar nekdo zgane, in odločno zahteva zmanjšanje števila stražnikov in detektivov, a tisti, ki o-‘ tane o, naj dobijo plačo, da bodo megli sebe in svojce pošteno preživljati. Pameten sklep. Dne 14, januarja jC mariborski mestni svet odklonil prošnjo, da bi se postavila baraka na Kral a Petra trgu» Pametno. Le ne nosite Ljubljane v Maribor! V Ljubljani raste o barake kakor gobe po de -žju na velik kvar naše prestolice. Nekaterim se zdi celo, da ni bilo umestno, da se je dovolilo v Mariboru kavarni „Balkan“, da je zabarikadirala Aleksandrovo cesto. Mestni svet pa naj vsa' zab|9va, da „Balkan" napra vi vsaj pošten trotoar za pešce okoli njegove verande, katera pot je sedaj j. od vso krinko. Personalni in disciplinarni odsek občinskega sveta ima v sredo, 18.: t. m. ob 18. uri sejo vi mestni posvetovalnici. Sindikat mariborskih bank namerava zgraditi skupno veliko poslopje za vse mariborske banke, Akcija vodi ravnatelj Anglobanke g, Mally. — Prvotno so nameravali kupfjti gostilno Spatzek, hišo g. Abtiga inL bi tako skupno z našo Gospodarsko banko zgradili na velikem prostoru med sod- Bfi Spodnještajerska ljudska po isojil mm . mca v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne m gg$ vloge po jÉKgl 0 °« Trajne in večje vloge pa po dogovoru. D 2 nim poslopjem in frančiškansko cerkvijo ogromno stavbo žj 500 sobami. — ,Ta načrt se menda ni posrečil. Sedaj iščejo drugje primerni prostor za tar ko stavbo. Sprememba posesti. Parno žago „'Lesna industrija“ na Koroški cesti last g. Antoliča je kupila družba Böhm i drugovi za 2 milijona kron. Pasji zapor Je prava muka za živali in ljudi. Vsled \tpdnega zaprtja so psi res že popolnoma podivjali, o * sobito ako se jim posreči, da se oproste vrvi ali celo še tocbe. Da so taki psi zelo nevarni, se je prepričal mi’ ren pasant včeraj okrog yal9. ure pred Narodno banko v Krekovi ulici, katerega je napadel nek policijski pes. K sreči je bil to odrasel človek, ka.ti o-trok lahko dobi od strahu bož„as* in kdo mu bo potem to bolezen odvzel t! Poživljamo varnostno oblast, da vendar enkrat ukine pasji zapor, ako pa to ni mogoče, na^ strogo pazi na to , j da ne bodo psi v večernih in jutranjih urah letali prosto po mestu ter se naj brezbrižne posestnike prav brez vsakega pardona kaznuje, pse pa •miči. Grajska kapela v Mariboru j© odprta vsak večer ob 6. uri. „Pod varstvom Matere božje“, — ljudsko dramo s petjem v 4 dejanjih igra mladeniška Mariina družba pri uančiškanih v nedeljo, dne 22. t. m., cb 4. uri popoldne v Narodnem 'domu. Sodeluje dijaška godba, Predprodaja vstopnic je pri frančiškanskem vra (arju. Popoldanski izlet priredi Odsek amatenotogra.ov SPD v nedel.o, dne v >. januarja. Zbirališče v parku na Trgu svobodei, Odhod točno ob 13. u-ri. — Planinski sestanki odseka ter Mariborske podružnice se vrši. o vselej vsak petek ob 20. uri v restavraciji Narodni dom. — Odbor. Mariborska podružnica SPD ima svoj planinski ples, združen s pohorskim sejmom, dne 1. ie' ruarja, tako üa odpade nameravani drugi ples ter se odda dvorana drugim društvom v ^ porabo. Za šolsko knjižnico v Radvanju, V močno ponemčenem Radvanju pri Mariboru je dolgo vrsto let razširjala med šolsko mladino zloglasna „Süd-marka“ svoj strup. Tem ponemčeval« nuam je sedaj sicer odklenkalo, toda zlih posledic ponemčevanja naše šolske mladine se ne bo dalo tako kmalu izbrisati. Za Radvanje ie ustanovhe -na javna šolska knjižnica, ki že prav pridno deluje. Slovenci, Slovenke, — pod vašimi strehami se nahaja marsikatera dragocena, a zaprašena knjiga. Darujte v ta namen šolskemu vodstvu v Radvanju leposlovne, zabav -ne, podučne in druge knjige in ji tudi z denarnimi prispevki priskočite na , omoč, Dopisi, „Socijalna misel“. Vsem izobraževalnim organizaoijam priporočamo, naj si naročijo ta novi list, H; bo po-litčna, kulturna in gospodarska vprašanja razpravljal s stališča krščanskega svetovnega nazora v poljudni o-bliki. List se naroča pri Ničmanu v, Ljub j ani ter stane 100 K na leto. — Odbor SKSZ v Mariboru. Svečina. V gostilni g. UL, ftmoni*’ se je dne 11. t,. m, vršila veseöca, katere se je udeležilo lepo Število gostov: od blizu in daleč. Mladina je pridu» rajala, a starejšim gostom je nudil veliko zabave srečolov, ko ega je naše učiteljstvo v prid revni deci priredilo. Uspeh je bil nepričakovano ugoden -Vrgel je čistega dobička 4620 kros, — Vsem blagim darovalcem lepih dobitkov, prijateljem šolske mladine, vse ra ki so s svOjO požrtvovalnostjo tpripo -mogli do sijajnega uspeha, se izreka najiskrenevša zahvala. St. Dj pri Velenju. Na naslov kiv poštnega urada v Velenju. Dne 29. dec. 1921 j© RaiMeisenova pasojklnica v St. liju, pri Velenju posl aia večja' vsoto denarja v Ljubljano. Kri poštni urad je pri tej priliki zavrnil en bankovec za 100 dinarjev, češ, da ga nekaj manjka. Načelnik zadruge ie z g. tajnikom bankovec pregledal natanko in našlo se je, da ga ni manjkalo prav nič, ampak nekdo, ki ga ja limali ga ni zravnal pravilno. Zadruga je dne 28, decembra 1921 isti bankovec oddala pri kr. poštnem uradu v. Šoštanju, ki ga je prevzel brez najmanjše ovire. Podpisaml naöelstv® menda na vsezadnje sme biti rado ved no ali ima kr. poštni urad v Velenju, drugačne predpise glede sprejemanja bankovcev kot kr. poštni urad v Sov Štanju. — Načelstvo Raiffeisenove posojilnice v St, liju pri Velenju, Razgled po svetu. Koliko je uradnikov v, Jugoslaviji? Naša država preživlja 71.517 staili in uradnikov, 39.955 pomožnih urad-’ nikov in 11.694 slug. Skupnol številk' državnih nameščeneev znaša 152.978. Ako Še prištejemo k uradništvu olieir-je, podoi.cirje ter žandar je, potem plačuje Jugoslavija 200.000 ljudi, Ena operacija stane na Dunaj«, \ 100.000 nemškoavstrijskih kron, Potopljena ladja potegnjena iz vode. Med Beogradom in Zemunom prevažata po Donavi potnike dva parnika: „Prizren“ in „Strosmajer," Ta dva parnik« sta trčila pred dobrim mesecem eden ob drugega in „Prizren“ se je potopil. Takoj so začeli z delom, da izvlečejo izpod valov Donave potopljeni parnik. Za dviganje ladje, ki je bila 10 metrov pod vodo, so rabili 6 dni. Sedaj je „Prizren“ v popravilu in bt Si et prevažal ljudi med Beogradom in Zemunom. Grob sv. Petra. Iz Rima je došla zanimiva! vest, da je papež Benedikt XV. na prošnjo nekega učenjaka dO' volil, da se odpre grob sv. Petra. Ta grob leži globoko pod zemljo pod staro cerkvijo sv. Petra v Rimu. O tem grobu je znano sledeče p Rfjngkj eesarr Konstantin je dal truplo prvaka apostolov v veMko krsto iz medenine, .i— Zgoraj na krsto je bil postavljen 15#' funtov težek križ iz čistega zlata, kojega je daroval cesar Konstantin, Grobnica je bila obložena z marmorjem in porfirjem. Zadnjikrat sq videli grob sv. Petra leta 1694, ko je slikar Giacomo della Porta stikal strop grobne kapelice. Skozi odprtino se je zlatit križ prav razločno videL V krogih u-čenjakov vlada veliko zanimanja 2* ^ to dragoceno svetinjo. Srebrne krone, °£r kronske in petkronske novce, srebrne goldinarje kupi vsako množino po najvišiih cenah AVGUST WAPPER, zlatar in urar v Maribor i. Stolna ulica I, (Domgasse). Za odgovor j : priložiti znamko. 2—3 26 Žepna .... precizijike in UlC stenske oopra- vlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. i 30 DOBRO IM POCENI SS kupite edino pri tvrdki Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2. Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje! Solidno ! Nova kompletna termal-parna kopel in nekaj ženskih zimskih oblek se >oceni proda. Vpraša se v Krempljevi ulici 3, pritličje, vrata 2, Maribor. i — 2 31 Našla se je denarna svota, dvigne se v Mar boru, I Tattenbachova ulica 20, parter1^ desno. 6 ^ Kdor hoče v Halozah kupiti — dobro vino --•••• — naj se obrne na JMIilia-ela, Brenčiča vinogradneea posestnika in načelnika okrajnega za topi v S p u h 1 j i pri Ptuju. 4 —:-0 2 tkdaiateli in založnik: Konz. „Straže.“ Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru»