Ste v. d
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih oh 5., oh ponedeljkih oh 9. zjutraj. Posamične štor. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdo v-itici, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm,
•smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodovpo
20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do o vrst 20 JI, vsaj« nadaljna vrsta 1 2. Mali oglasi po 4 stot be^da iaj-»aoi pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratm oddelek uprave Edinostih _ Plačuje se izključno le upravi_ „Edinosti . Plačljivo in utoiljivo v Trstu. -
TRST, ponedeljek 9. januvarja 1911
CPIN05T
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Tečaj XXXVI
NAROČNINA ZNAŠA
xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vutnlnk nt a«d*lJako lxdanj« , JED Uf OB TI" stane : a* omlo lato Kron 5-20, sa pol lota Kron 2 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N ef ranko-
vana pisma m ne sprejemajo In rokopisi se no vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica —=. Giorgio Galatti štev. 18.	—-
PoJtno-hranllnRnl račun St 841652. TELEFON St. 11-57.
Tržaško slovenstvo je govorilo.
Naši včerajšnji škodi.
Shod v „Narodnem domu".
Tržaško slovenstvo je dalo včeraj odgovor na nečuvene sleparije, goljufije in nasilstva, ki jih uganjanjo sedaj o priliki ljudskega štetja takozvani revizorji, hišni posestniki |in administratorji. In ta odgovor je bil miren, dostojen, tak, kakor mora biti pač le odgovor resnih ljudi. Na nasilstva je spregovoril naš narod moško dostojno in odločno. Ko bi hoteli mi razbijati, razbijemo v Četrt ure celi Trst, a to delo prepuščamo drugim. Naše ljudstvo je včeraj z nova dokazalo, da je element reda in miru in zna celo vspričo dogod kov, kakor se odigravajo zadnje dneve v Trstu, ohraniti mirno kri. V „Narodnem dorau,f v Trstu je bila gledališčna dvorana natlačena do zadnjega kotička. Ljudje pa so stali tudi še v veži in po stopnjicah, ker niso imeli več prostora v dvorani.
Shod je otvoril predsednik pol. dr. .Edinost" dr. W i 1 f a n, ki je zahvalil zborovalce, da so se v tako sijajnem številu odzvali pozivu pol. društva „Edinost", da dajo izraza ogorčenju, ki prevladuje tržaške Slovence zbog nečuvenih sleparij, ki jih uganjajo te dni trž. Italijani, ter je potem podal besedo dr. Rybaru. I>r. Ryba'r (viharno pozdravljen) je po-vdarjal, da calo „Piccolo" piše, da je ljudsko štetje bolj važno, kakor katere-sibodi volitve. Volitve za deželni zbor ali mestni svet veljajo za *tiri leta, za državni zbor za šest let, a ljudsko štetje velja za deset let. A danes smo v boju in tu ne gre več vpraševati ne zakaj, ne kako. Zdaj treba gledati, kako se bomo ubranili pred sleparijami masnstratnih komisarjev. Govornik je potem povdarjal, da so ti komisarji javni funkcijonarji, katerim se ne sme storiti nič slabega, ter rekel, da je žalostno, ker so bili potrjeni za komisarje oni fanatični italijanski dijaki, ki ob priliki vsakih demonstracij kriče po tržaških ulicah: „Evviva Italija !*, „A.b-basso 1 Austria" in „Fora in ščavi"'.
Dr. Rybarev govor, iz katerega prinesemo nekatere glavne misli, ker nam nedostja prostora, }utri, je bil ves čas spremljan, tu z viharnim odobravanjem, tam s hrupnimi vskliki ogorčenja in toliko govornik, kolikor predsednik dr. Wilfan sta morala opetovano miriti ogorčene zborovalce.
Dr. W i 1 f a n je potem prečital sle-
dečo
PODLISTEK.
RESOLUCIJO.
Tržaški Slovenci iz mesta in okolice, zbrani dne 8. januarija 1911, na javnem shodu v „Narodnem domu" protestujejo proti načinu, kakor se izvršuje ljudsko štetje v Trstu in okolici.
protestujejo proti temu, da je g. minister za notranje stvari, — menda Še ne zadovoljen s tem, da je pridržal za ljudsko štetje ono zloglasno rubriko občevalnega jezika, obsojeno od parlamenta in od znanosti, — poslal za Trst in vso spodnjo okolico nemško italijanske števne pole v petkrat večjem številu, ko take z italijansko-slovenskim besedilom.
. Protestujejo proti temu, da je g. minister za notranje stvari popolnoma prezrl resnične narodnostne razmere tržaške, ki so sicer bile take, kakoršne so danes, že pred desetletji, a so pri poslednjih državnozborskih in občinskih volitvah stopile na dan s takimi številkami, da bi morale tudi najbolj nevernemu ministru iti v glavo,
protestujejo proti temu, da se ljudsko štetje v Trstu in spodnji okolici ne vrši tako, kakor v zgornji okolici na podlagi izključno itali-jansko-slovenskih, ali vsaj italijansko-slo-vensko-nemških Števnih pol, zakaj s tem bi bilo vstreženo resničnim razmeram in bi bile preprečene marsikatere nered* nosti pri razdeljevanju pol in marsikatere nasilnosti od strani hišnih gospodarjev.
protestujejo proti temu, da se je tehnična izvršitev ljudskega štetja prepustila v prenešenem delokrogu tržaškemu magistratu, čigar šovinistični italijansko-narodni in Slovencem sovražni nameni so vendar dovolj znani,
protestujejo proti skrajni nerednosti v razdeljevanju števnih pol, proti skrajni konfuziji vsega postopanja sploh, katera se najbolj označuje s tem, da na eni strani magistrat še ni razdelil števnih pol vsem strankam, na drugi strani pa že pričel z revizijo, ne da bi bil niti smatral potrebnim obvestiti o tem prebivalstvo, tako, da je danes zopet moral ustaviti
Pogovor sukenj.
Češki spisal Svatopluk Čech, poslovenil A.
»Oho, meni smrdi po petroleju!« je zaklicala s smehom plemiška suknjica.
»In meni po žganju !c je pristavila nočna suknja. »Le poglejte te izrazite madeže, s katerimi je ta razdrapani komunist spredaj tako bogato okrašen! |Redovi poštenega dela, he? Pot in solze, kaj? O, vemo, kje se rode razbojniška gesla socializma, ki je tudi strupena goba z gnojišča preobrnjenih modernih novotarij.«
»Dolžnost mi veleva, da se potegnem za novoveške ideje, posebno za vzvišeno idejo humanizma«, je izpregovorila poštama, toda Še jako dobro ohranjena suknja, ki je v vsakem zagibu in na vsakem gumbu kazala smisel za red in dolgoletno vzorno skrb. »Priznavam ali posojam — „pripuščam* bi bila grda nemka — posojam, da ima moderna smer prosvete nekatere nečedne izrodke — saj še solnce ni brez madežev in protuberanc; toda kljub temu moram proglasiti s polnim prepričanjem, da prosvetni duh naše dobe vraženosti, o napredku in naboženstvu —
neštevilnih strokah, zlasti, kar se tiče razumne vzgoje otrok — —<
»Poznamo te fraze, gospod učitelj, poznamo«, ga je prekinila dolga obnošena klerika in je živahno mahala s črnimi rokavi. »Recite, kar hočete, to je gotovo, da se je moderna laži veda postavila proti bogu, da je velik del Človeške družbe na-lezel kugo nevere in verske mlačnosti in da mu nič ne pomaga, nego povrnitev nazaj k edinemu višku rešitve: v ljubez-njivo, matersko naročje svete cerkve. Le ona poravnava prepire med stanovi, pre-mostuje socialne prepade in privaja pomirjene narode v ono presrečno prihod-njost, kjer bo en hlev in en pastir.«
> A-a-a-a-amen!« je zazdehala prisrčno ozvezdana častniška suknjica, guncajoča se nemarno tam zraven na žreblju, »Še pridiga! Te je manjkalo. Tako je, če je človek zašel med civiliste. Ta šemasti Mune-les ima naravnost nesramno slabe stike z armado. Lahko bi že imel tukaj poseben oddeljen častniški kazino, tako pa se zastonj oziram v ti snažni družbi po edinih našitkih — sam zoperni meščan, neumna suknja, gavranovi kaluk— aaaaa! In povrh naj poslušam še razlage o delu, izob-
prezgodnjo revizijo potem, ko je že rodila usodne posledice.
protestujejo proti temu, da je magistrat postavil za števne revizorje take osebe, ki z ozirom na svoje lastnosti in na imenovanje od strani mest. statističnega urada, usluž benega italijanaškim namenom tržaških mogotcev, ne nudijo nobenega poroštva za pravilno in zakonito izvrševanje svojih dolžnosti.
protestujejo proti vsem nerednostim, nezakonitostim, goljufijam, ki so se pri tem ljudskem štetju že zagrešile in se še nameravajo na škodo domačega slovenskega prebivalstva, nerednostim, nezakonitostim, goljufijam, katere tvorijo že v onem raz-
merno neznatnem številu, ki je bilo prijavljeno, jasen in nepobiten dokaz, da v narodnostnem oziru čistega ljudskega štetja ni moči pričakovati v Trstu, dokler bo njega tehnična izvršitev pover. jena mestnemu magistratu,
zahtevajo zaraditega, naj se vse dosedanje postopanje glede ljudskega štetja v Trstu razveljavi ter na novo izvrši neposredno in izključno od strani državnih oblasti, potom uradnikov, ki bodo dali popolno poroštvo narodne nepristranosti in pravičnosti. /
Ta resolucija je bila z velikim navdušenjem enoglasno sprejeta, dvignilo se je na tisoče rok, kakor ob prisegi.
G. Križmančič je rekel, da, kakor smo iznenadili leta 1907 Italijane z volitvami, jih iznenadimo letos z ljudskim štetjem.
Dr. W i 1 f a n je končno še primerjal tržaško italijanstvo s Patjemkinovimi vasmi in izrazil nado, da bo ljudsko štetje kakor kraška burja razgnala to dosedanjo sleparijo ter potem, ko je pozival zborovalce, naj se mirno razidejo — med 3plošnim navdušenjem zaključil ta sijajni shod.
Shod pri sv. Ivanu.
Točno ob 3. in pol se je zbralo v prostorni dvorani preko 350 oseb.
Shod je otvoril v imenu pol. društva „Edinost" g. dr. E. Reka r, ki je obrazložil navzočim pomen in namen tega zborovanja. Na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika g. nadučitelj K a -m u š č i č. Ta je pozdravil vse navzoče in
aaaaa! Poginem, če pojde tako naprej. Glejte, gospod župnik, ali bi ne mogli privleči na dan kako svojo anekdoto — veste izmed tistih — ne tajite, dobro vem, da jih imate veliko zalogo za vesele godove s častitimi brati.«
»Apage!« je zamrmrala nevoljna klerika.
»No da, gospodje častniki se Jlahko šalijo — eh, eh, hm, hm«, je izpregovorila nerodna, malo blatna suknja, kateri je spodaj od znotraj ven kukala redka, dolga razmršena kožuhovina. -Zlasti zdaj, ko imajo zvišano plačo — hehe! Kaj se mara, vojaško Življenje je veselo- Toda nič ne pravim — samo tako mislim, da nas to stane grozne svote, časi pa so vedno slabši — c
»Oh, vam je tarnanje že v krvi, očka«, se je zasmejala upokojena uradniška bluza. »Kregate se že iz navade. Na to se ne smemo ozirati. Kar se tiče vojaštva — res veliko stane — toda, kaj hočemo! Vojaštvo moramo imeti. Vsa Evropa je oborožena do zob . . .«
»In se morda jutri izpremeni v eno samo klavnico !« je vzkliknil trpko jopič, ki je visel koj zraven. »O sramota za človeštvo ! Železni ukaz žene narode v krvave
opozarjal na razne nerednosti in nepravilnosti od magistrata vodenega ljudskega štetja proti katerim se vrši današnji shod. Na to je dal besedo g. dr. F. G a b r š č k u, ki je pojasnil najpreje v kratkem pomen ljudskega štetja za nas Slovence v Trstu, nadalje pa tudi vzroke, vsled katerih skušajo naši Italijani preprečiti pravilno ljudsko štetje. Slikal je nato razne nerednosti in nepravilnosti ter razna nasilstva in mahinacije od strani tržaškega magistrata in italijanskih someščanov ter končno opozarjal na nevarnosti revizije ob koncu ljudskega štetja. Konečno je pozival zborovalce k odločnemu odporu proti vsa-koršnjemu poskusu magistrajskih komisarjev spreminjati priglašeni slovenski občevalni jezik v italijanski.
Priglasil se je k besedi g. dr. Rekar, ki je pojasnil zborovalcem pravice in dolžnosti revizorjev ter apeliral na vse navzoče, da ne podpišejo nobenemu predložene naznanilnice in da občujejo s temi magistratnimi komisarji le v slovenskem jeziku, da že na ta način dokumentirajo svoj slovenski občevalni jezik. Radi že poskušenih raznih falzifikacij in mahinacij pa to ljudsko Štetje kljub temu ne bo nikakor odgovarjalo svojemu namenu, zato je treba, da izvrši revizijo še naša c. kr. vlada, oziroma, da se to dosedanje štetje razveljavi in izvrši novo, pri kateremu ho-šemo biti vladi istotako na razpolago, kakor smo doslej magistratu proti njegovi volji.
Na to je g. Križmančič ožigosal postopanje Italijanov m magistrata, kakor sploh njihovo nasiljno ravnanje s slovenskim življem v Trstu, dasiravno smo Slovenci v Trstu in okolici doma od pamti-veka.
Zbrano občinstvo je pazljivo in z odobravanjem sledilo izvajanjem vseh govornikov, ter dajalo z raznimi medklici izraz ogorčenja, radi nasilnosti in nepravilnosti, ki jih je storil magistrat pri se-sedanjem ljudskem štetju.
Sprejeta je bila nato s ploskanjem in soglasno od dr. Gabščka predlagana resolucijo, ki se glasi enako kakor na glavnem shodu v „Nar. domu" v Trstu.
Ker se ni priglasil nihče več za besedo, je zaključil predsednik shod in se zahvalil govornikom za krasna izvajanja in vsem zborovalcem za obilno udeležbo
boje — ne lastni, sveti ogenj, ne veličastni vihar navdušenja, ki je nekoč našim priprostim kmetom v obrambo domovine in za vzvišene misli potisnila v roke okovane cepce, te slavne slovenske cepce, ki jih ni premagal svet!«
»Še tega nam je manjkalo — rodo-ljubarska deklamacija«, je zabrenčala ozvezdana suknjica.
»Poglej no, kaj počenja tam-le tisti smešni fraček!« je jopič podrezal s komolcem stari havelok, njegovega soseda. »Premetava se, kakor obseden. Menda je vjel iz tvojega govora besedo .slovenske"
in se vije jeze,«
»Morda delate krivico temu gospodu«, je rekel resno havelokov sosed na drugi •strani, tudi frak. »Frak ni znak nemštva. 'je to francoska obleka ali bolje rečeno j svetovns. Jaz sem na pr. kljub svojim
• lastovičjim škricem odkrit rodoljub. Z gotovostjo smem trditi, da sem si s tihim delom pridobil več zaslug za narod nego marsikateri grmeči nadutež, ki slavi svoje : rodoljubarstvo, da bi ga svet občudoval, v širokih pentljah in dolgih žnorah in
drugih otročjih malenkostih.
(Završetek pride.)
Stran II
»EDINOST« št. 9
V Trstu, dne jaouvarjd 1911
ter jim priporočal, da naj razširjajo to kar j Dr. S i a v i k je obširno razlagal, na
so slišali in da naj se ravnajo po teh naukih.
Shod v Ko onji.
Pri starem Matevžu je govoril dr. '^Vilfan, ki je predvsem poučeval ljudi, kako se jim je obnašati napram magistralnim števnim komisarjem.
Tudi na tem shodu je bila sprejeta resolucija, enaka oni na predpoludanskem shodu.
V Rojanu.
Velika udeležba in veliko zanimanje, ki je polagoma prehajalo v eksplozije o-gorčenja, izlasti, ko je referent g. Jedlo \v s k i omenjal prve žrtve italijanskega besnila — v Rojanu aretiranega Vovka
—	Slovencev v obrambo svojega fprava in svoje eksistence. Razveseljiv pojav na tem shodu je bila vrsta slovenskih žena, ki so živahno posezale v razpravo s pripombami in glasnimi medklici. Referent jih je najprisrčneje pozdravljal. G. Jedlov-ski je v dolgem, jedrnatem, zanosnem govoru ožigosal vnebovpijoče krivice, nezakonitosti in nasilja, ki jih zagrešajo Italijani vsled resnega, odločnega in dobro organiziranega nastopa Slovencev za svoje pravo In svoj obstanek. Dajal je vsa potrebna navodila za bodoče postopanje, izlasti povodom revizije. Govornik je zaključil toplim apelom na Rojančane, ki naj se zavedajo svoje velike odgovornosti pred narodom, kateor branitelji okoličanske pozicije, ki je v najtesnejšem stiku z mestom. Vsi bodite — je vzliknil — apostoli velike misli, da postanemo Slovenci enakopravni sogospodarji Trsta.
V tem je vstopil v dvorano v petek aretirani in včeraj popoldne izpuščeni delavec Vovk. Referent ga je pozdravil najprisrčneje, a zborovalci so ga dvignila na rame ob urnebesnem vzklikanju in izbruhih jeze in ogorčenja na adreso njih, ki
—	se jih tiče.
Ob viharnem aplavzu je Vovk stopil na oder, da je na kratko povedal dogodek s ..komisarjem*4, radi katerega je bil are-
kak način naj se postopa z magistratnimi revizorji. Povdarjal je, da se tem revizorjem, oziroma komisarjem, ne sme zgoditi ničesar hudega, ker imajo uradni značaj. Priporočal je pred vsem: Govoriti izključno slovenski in ne podpisati ničesar več, ko ste oddali pravilno izpolnjeno slovensko Števno polo (naznanil-nico).
G. L a h je pripovedoval, da so ma-gistratni sluge pripeljali v doljni Rocol popisne pole, a jih niso [razdelili po hišah, temveč so pustili pole kar po zidovih in jarkih, poleg hiš, ker so si bržkone mislili magistratni sluge namreč — da pridejo itak tam mimo hišni gospodarji, ki jih torej že najdejo. V Gornji Rocol pa do-sedaj magistralnih stug sploh še ni bilo s popisnimi polarni!
G. Ć o k je ponovno priporočal, naj se bo napram magistratnim revizorjem (komisarjem) uljudno, a naj se jim ne podpiše ničesar in govori ž njimi izključno slovenski. S slovensko govorico se jih bo najlepše odpravilo.
Dr. Slavik je potem prečital resolucijo, ki je bila sprejeta na predpoludanskem shodu v „Narodnem domu*4. Resoluciji so zborovalci soglasno pritrdili, nakar je dr. Slavik zaključil shod.
£rzojavi)e vesti.
Bienerth pri cesarju.
DUNAJ 8. Cesar je danes sprejel Bienertha v daljši posebni avdijenci. Ta avdijenca je v zvezi z ministersko krizo. Zdi se, da se Bienerthu ne posreči sestaviti nove vlade.
CARIGRAD 8. V Basori (azijska Turčija) so nastali nemiri. Bazar je bil oplenjen. Iz Bagdada je odšlo na lice mesta i oo orožnikov.
Iz beneških Slovencev.
(Po „Slov. braniku".)
V beneških Slovencev se je začelo v tiran in je povzdignjenim glasom zatrjeval, j zadnjem času posebno gibanje in zanima-
da je drzna laž, da bi se bil kdo tega človeka dotaknil ali ga zlostavljal. Vsi navzoči so reagirali le proti nezakonitemu postopanju ^komisarja". Povedal je, kako gu na inspektoratu sploh niso nič vprašali, kako so ga potem tam do 2. ure popoldne stražili, kakor da je — tako je naglašal — vsaj tri ljudi ubil; kako so ga odvedli v zapore in kako da ni do naslednjega ju;ra dobil nobene hrane, Prizori so bili ob tem pripovedovanju neopisno viharni.
V razpravo so posepli se zborovalci lerluga, Kampaneli in Josip I r e n k o, ki so opisovali konkretne slučaje nezakonitosti in nasilja in so prosili nasvetov.
Slednjič je g. M a k s o C o t i č izvajal v daljšem govoru, da so ljudska
nje za narodni napredek. Duša temu podvigu so slovenski bogoslovci in dijaki vi-demskega semenišča. Ustanovili so si Društvo beneško-slo venskih bogoslovcev in dijakov, ki ima lep namen širiti slovensko čtivo med beneškimi Slovenci in sicer v prvi vrsti po knjižnicah, ki se prično ustanavljati. Društvo ima svoj pevski zbor, ki se pridno uri v petju in se uči lepih slovenskih napevov tako, da more nastopati med rojaki z uspehom in pokazati prekomejnim bratom milino in lepoto slovenske pesmi.
Dne ii. velikega srpana 1910 je priredilo omenjeno društvo v Matajuru veliko veselico, združeno s predavanjem in nastopom pevskega zbora ^Matajur". Slav-; nosti so prisostvovali vsi beneško slovenski
Velika klobucarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klobučevine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki.
EmporJJ kap za potovanje in za šport.
R. Ga§periii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih drž. železnic
Sprejme razcarlnjanje taloršuegasilsodi Map iz milnic. iostaTlime na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
ŠOT Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND« v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
■		.. .........'Ji	
m	!S!!S!iB!iS?!—USliB!		
19		mmommammmmm	

Velike nove prodajalnice KF" pohištva in tapetari]
:: Paolo Gastwirtb
9 a * s
TRST, Bi. Stadion št- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenke)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceng »"m™*-
Bogata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4000 fcroo. Jedila« soba. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Jogaia izbera vsakovrstnih stolić, — ?opoiiU optzmz in posamezni Ml
Ka OpMnah!
Pozor na štev- 170
Prodaja tso potrebno opraro za mrliče, vsakovrstne krste, sreče, vence, umetnih cvetlic, renče iz Perl, Porcclane in Metalne. Pokrivala, Pajčulane, Polstn itd. Vse potrebne mrtvaške predmete. Sprejema naročila pogrebov. Najnižje cene
JOSiP MRZEK
zastopnik Novega pogreb. Podjetja v Trstu, Corso 49, Tel. 1402

,1 TEODOR KORN H	Bražb
i let j a najvažnejše faze v velikem našem > bogoslovci in dijaki ter mnogo duhovni-
boju za naše eksistenčno pravo — v boju, 'kov ; tudi z avstrijske strani je bilo nekaj
ki je težaven in mučen in ki zahteva tudi ■ udeležencev. V ukusno pripravljenem pro-
velikik žrtev, ki pa nas ne zdrobi, marveč j štoru je bilo ob stenah nameščeno več t i j le jekleni, ker je naše ljudstvo — dasi; pomembnih priložnostnih napisov. Izpred
tupatam se nevedno in nezavedno — ■ odra so visele tri zastave: naša trobojnica,
zdravo v svojem jedru. Kakor referentov, j papeška zastava in italijanska trikolora.
tako so zborovalci tudi ta govor sprem- Nudil se je udeležencem lep užitek; vi-
ljnli burnim aplavzom, ta je dosegel svoj delo se je, koliko zmore požrtvovalnost in
višek, ko je g. < otič pričital predlagano trudoljubivost mladih društvenikov.
resolucijo.	Društvo ima svojega predsednika v
Shodu je predsedoval g. I v a n M a - osebi mladega in agilnega bogoslovca T.
r i j a Bole, ki je svoj efektni govor, v Hvalice iz Kozce v šlenartski dolini. Pri
v katerem je pozival na vztrajnost in ne- j rejalo bo večkrat veselice in predavanja
ustrašenost, zaključil z blagovestjem Gre-1 raed beneškimi Slovenci.
gorčičevim : Mi vstajamo in njih1 O naših biatih v Italiji smo prejeli
jestrah!	se tale dopis : Beneški Slovenci,
Shod pri Tiroicu	posebno oni iz šlenartske doline, se kaj
jc bil zelo dobro obiskan. Dvorana kon- lepo zavedajo svoje narodnosti; duhov-
sumnega društva je bila nabito polna ščina »i steka v tem velike zasluge. V
zborovalcev, ki so z napelo pozornostjo zadnjem času so naredili velik korak za
poslušali zanimiva izvajanja dr. Ribara gospodarsko osamosvojo. Ustanovili so si
kako se treba obnašati napram magi- konsumno društvo, tudi posojilnico in hra-
stratnim revizorjem. Shodu je predsedoval nilnico dobe v kratkem. Na zimo se vra-
posl. g. Miklavec, ki je posebno pov- čajo domači delavci iz tujine in prinašajo
darjal, da so Slovenci pri Sv. M. Magda- ' svoj zaslužek, ki ga lahko obrestonosno
leni postopali pri ljudskem štetju strogo naložajo in denar ostaja v domačih denar- '
po predpisih zakona. Govorila sta tudi nih zavodih, — Konsumno društvo ima
gg. Juriševič in Skrlec. Sprejeta je bila tudi svoj prapor, ki ima poleg laškega
velikim odobravanjem in soglasno resolu- slovenski napis.
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE TSAKOTR ST>"A DELA IX POPRATE =: v PO NIZKIH CENAH, v :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
P®5" kepa priložnost!
Došla je velika partija
malij, srajc; spodnjih hlač za moške : in ženske. Zimske odeje 2 kroni. :
kepa priložnost!
samo v ulici Farneto 5 nasproti; lekarni Godina
Občina Štjak, sežanskega okraja, razpisuje JAVNO DRAŽBO
za zgradbo novega vodnjaka
v Štomažu dne 1 7. januvarja 19 11 tečno ob 1. uri pop. na licu mesta.
Hočete se prepričati ?
obiščite vei'ka sk3ad!£č£>
S^ li 8/Sf & Ar' i
Renta do H a Fs&rn c j ul. ?3318
vogal Torreate!	Atlj cHti !i I^oini^*
izDOi izcotcvijsnih ob'ei rs m »k Sen* t?-* i.. oUokc Povr^iiki, m^Cne jopt. kasor tu<fl rizisb ^a eic-tGT. Cbleke z* dom :n tJtio De'^att te« . X.ioiBš3 i -dea. Nepiemočijivi jrUSO ipriacct ^n^loi-iti) Spe-ciiaiireca: oisico vu- »j inczaocRšcia tovarn izfjctaTijRjo cblc-irc JJ'J meri £.c> cajaOT^jS: rs ..ci. toAto, fioifdiio in H,laK»it2C cisina cen+z
Sirite EDINOST
cijaf kakor na predpoludanskem shodu v
Ponovno trdimo, da so beneški Slo«
„Narodnem domu".	(venci v jezikovnem ozira na razmerno
Shod pri Lovcu.	! dobrem stališču in da se v njih narodna
Za shod določen, sicer mali prostor, je zavest v resnici krepi. Zdi se, da je ita-bil nabito poln, tako, da so morali neka- lijanaka vlada opustila usodni načrt, da bi teri zborovalci stati celo na hodniku.	jih poitalijančila.
Tovarna cementnih in glinastih izdelkov
v Ilirski Bistrici
priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne cevi, tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, na« grobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnjice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost izdelkov je izborna.
R. Stanich s f. Drensln
Trst - ulica Ugo Foscolo št. 1.
Elektrotehnična mehanična delavnica.
Instalacije za električno razsvetljavo ; hiSni električni zvonci, telefoni, strelovodi, zaloge mrežic in potrebščin za blisčečo razsvetljavo.
■	: CREVLJARNICA : §
■	A RAIM0ND0 ZANIN1 B^fl Trst Via Tigor 1 A, Trst,
izdeluje točno čevlje rsakepa p^^^P Stila zamo&ke. ženske In otroke ^^^^ am«rlk. itd. - Izvršuje poprav*
Ceno zmerne. Postrežba točaa.
M
V Trstu, dne 9. januvarja 1911
»EDINOST« St. 9
Stran III
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost" ima
odborovo sejo danes ob 3. uri popoldne v „Slovanski čitalnici".
Naše gledališče.
Včeraj popoldne se je pri malone polnem gledališču ponovila predpustna burka s petjem „L e p a Vida", ki je ki je še jako bolje uspela, nego na premijeri in je imela velik efekt — smeha.
Zvečer se je uprizorila Wildbrandtova drama rFab rici jeva hči", ki je izborno uspela, in izvajanje, katero je jako pozorno občinstvo spremljalo z velikim aplavzom.
V nedeljo popoldne se ponovi burka
s petjem „Lepa Vida": zvečer pa bo premijera znane drame iz delavskega
ž i v 1 j e n j a.
Vprašanja in odgovora priobčimo mesto danes v sredo.
Pevski zbor dramatičnega društva ima
danes, v pondeljek, tečno ob 8. uri zvečer
pevske vaje.
prstan, da tako vsaka deklica vidi, da ni več „fa-it-. Kazen za vsakega poročenega moža, ki ne bi nosil prstana, naj bi znašala najmanje 500 dolarjev, v slučaju, da ne bi mogel plačati, bi pa moral v ječo do dveh let.
Mohamedansko novo leto. Letos pada krščansko novo leto in mohamedansko novo leto skupaj v isti čas. Mohamedansko 1329. novo leto po begu Mohamedanovem je padlo sicer na 2. januvarja, in vsi mo hamedanski prazniki se slavijo v predvečer dotičnega dne po zahodu solnca. Slučaj, da se krščansko in mohamedansko novo leto tako zbližuje na ure, dogaja se vsakega stoletja samo dvakrat.
Nova kraljevska palača v Belem-gradu. Iz Belegagrada poročajo, da pričnejo na spomlad graditi tamkaj novo kraljevsko palačo v slogu francoske renesance.
LSa]LggjaflBi]iJaJLS3i
Če Vam kdo raztrže naznanilnico, prinesite jo takoj v centralo v
Slovenci, rojaki
v mestu in okolici!
Po svojih močeh storili smo vse
*	. j za pravilno in čisto ljudsko štetje.
Slovansko Čitalnico v Nar. domu. t StoriH smo da bi tržagki slo_
Razne vesti.
venci izpolnili števne pole pravilno in da bi za občevalni jezik priznali, po
Dolina smrti na otoku Javi. Na otoku j zakonu in po resnici, mili svoj sloven-Javi se nahaja neka dolina, ki jo imenujejo ski jezik.
strupeno dolino ali dolino smrti. Neki j S tem naše delo ni končano. Sedaj ugledni kemik pravi, da je ta dolina pre-: velja braniti, kur je pridobljeno, rešiti, nasičena z ogljenčevo kislino in dokazuje,' kar še ni popolnoma zgubljeno, kako da je ogljenčeva kislina kemičen j Pričela je namreč, vsaj V nekih strup za živali. Omenjeni navaja v ome- delih mesta in okolice, revizija števnih njeni dolini sledeče poročilo nekega oči- pol od strani magistratovih revizorjev. vidca: Vzeli smo seboj dva ps* in neko- Čitajte pozorno, rojaki, sledeča na-iiko perotnine, da napravimo ž njimi po- vodila in razglasite jili kolikoi mogoče skuse v tej strupeni dolini. Že nekoliko 11a široko, med tovariše, sosede, prija-korakov pred dolino smo čutili nekak zo- telje !
pern in zadušljiv vonj. Povsod je bilo vi-; 1. Vaša zakonita dolžnost aktlV-deti kosti človeških bitij, tigrov, prešičev, nega, dejanskega sodelovanja pri ptic vseh vrst. Pritrdili smo psa na kome ljudskem štetju je končana, čim ste 18 čevljev dolgega indijanskega trsta in oddali izpolnjeno in podpisano smo ga potisnili v globino doline. Moji naznanilnico.
-spremljevalci so imeli v roicah uro, v 14 2. Ne podpišite ničesar več sa sekundah je padel pes na hrbet. Nat® ljudsko štetje ! Kdor Vam pravi, da smo poslali notri drugega psa, ki se je je Vaša naznanilnica neveljavna, kdor zvrnil na tla v desetih minutah, ne da bi Vas sili, da podpišete novo. kdor Vam bil več zganil s kakim udom, dihal je pa zaradi tega grozi s kaznijo — t a vendar še sedem minut. Potem smo vzeli laže.
ptiča ; ta je poginil v poldrugi minut. — • 3. Magistratovi revizorji imajo prvič Na nasprotni strani je ležalo na velikem pomanjkljive pole dopolniti, drugič kamnu okostje nekega človeka, ki je.umrl zgrešene pole popraviti, in tretjič ležeč na hrbtu in z desno roko pod glavo, preiskati, ali so navedbe V polah res-Njegove kosti so bile tako bele kakor nične.
slonova kost. Jaz bi bil rad imel to okostje,: Drugih naUg, drugih pravic razun :oda vsak poskus, da bi je dosegli, bi bil teh treli nimajo magistratovi revizorji. naravnost blaznost.	i 5. Pri reviziji Vi nimate druge
Ustanovitelj agencije Havas umrl. Te dolžnosti, nego na praŠanja, katera dni je umrl znameniti časnikar in ustano- Vam postavlja magistratov revizor in vitelj pariške agencije Havas, Emel Leoey. katera se tičejo Vaših števnih pol, Drzen berač. Gospodinja : „Vi ste že odgovarjati, nikakor ne ničesar pod-peti berač v eni uri*. — Bercč : „Da, pisati.
milostna gospa, konkurenca je velika*.	5. Vi pa imate tudi pmviCO Za-
Temejiti dijaki, Na politehniškem za- htevati, da se magistratov revizor legiti-vodu V Rigi se nahaja sedaj 48 dijakov, muje z izkaznico, podpisano od g. župana, ki so se upisali v zavod še v prejšnjem Valerio, in pravico, govoriti z magi-stoletju. Naj sta reji med njimi se uči že Stratovim revizorjem izključno slo-21 let.	venski.
Španski slikar ponarejalec bankovcev. f>- Ker ste dolžni odgovarjati le V Saragosi so zaprli mladega slikarja iz glede Vašin števnih pol, odklonite tudi ugledne španske rodbine. Slikar je pona- magistratovim revizorjem uljudno, a od-reja! bankavce po 50 peset, ki so bili ločno vsak odgovor in vsak podpis in tako dobro napravljeni, da jih niso mogli zahtevajte, naj Vas pozovejo pred ces. razpoznati niti bančni uradniki. Zdi se, kralj, naniestnistveuega svetnika, če se da je ta mladi slikar vodja čete ponare- niste oddali Vaše, od Vas odolrrene in jalcev, ki so jih nedavno aretirali v Va- podpisane naznanilnico. lenciji in Barceloni.	7- Opozorite magistratove revizorje
Knez Oginski ekshumiran. Petrograjsko na to, da je Vaš občevalni jezik slo-sodiSče je odredilo, da se ima izkopati venski jezik, ne vpuščajte se v nikake truplo kneza Oginskega, ki je pred dvemi diskusije o tem vprašanju, ker je glede leti umrl v nekem sanatoriju v Draždanih. prijave občevalnega jezika vsako uph-Sodi se, da knez, ki je zapustil nekoliko vanje, vsako pritiskanje od uradne milijonov, ni umri naravne smrti.	strani strogo prepovedano, zahtevajte,
Enega dne se rodila in umrla. Zakonska naj se naznanilnica glede občevalnega Decker v Utlebenu pri Nordhausenu na jezika, če je bila popačena, zopet popravi. Nemškem, ki sta pred 37* leti slavila V boj za pravilno in čisto ljudsko svojo zlato poroko in ki sta bila rojena štetje ! V boj proti kvarilcem ljud-enega in istega dne, čeprav v razdobju skega Štetja ! V boj proti falsiflka-dveh let, sta umrla 22. decembra m. 1., torjem statistične resnice! ^ boj za mož v Starosti 80, žen v starosti 7S let; pravico slovenskega jezika ! oba so skupno pokopali na božični praznik Vsi na jutršnje protesne shode ! in sicer v enem in istem grobu.	OFiTlOR
Drakonski zakon glede poročnih prstanov.	UUDUJ\
Žene so v zakonodajni zbornici New Jerseya vložile predlog, ki obvezuje poročene može, nfl. __ da morajo nositi na palcu desne roke I ^ 1
Pol. društva „Edinost".
BUMLMJIMJ
Prva fn edina pisarna
v vojaški\f ' stvari .. \f
C /I>aja nasvete in informacije o vaem\ »• S/kar se tiče novačenja in voj. službe.* . « /«deluje in odpošilja vsako vrsto pro-. . , 'sj J žen j vojaSk. značaja — oproSČenje od\ ^ /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ " /»tovoljgtvo, Ženitbe, dosezanje zakonitib\ ^ /ugodnosti glede prezenčne službe vspieA £ Ijetja v vojaške žole itd. — Pooblaščena je) 'zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejib slučajih — Reševanje\ 'hitro in točno. — Uradne urd : Ob delavni-, rkih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoU Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud
Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestništva
Slovenci! Slovani!
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH.
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljen« ib ee obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tofimi sodo ^
I vršu je naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vtrns Špirit, likere, tropinover, olje, slivovec, maraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da e* a« bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenise.
Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 4-4.
i-
IALEKS. PRAJ7C MAYER - TRST
Simić i Co. - £rst
ul. S. Anastasio 8-10
===== OBAVLjA =
Agenturske in komisijo, posie
BaTi se s prodajo kolonialnega blaga in nakupom dež. pridelkov.
toplo se Vam priporoča,
da kupite
stearične sveče
Nove tržaško tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ulSci Coroneo 39 - Trst
Noo buffst pri sv. Ivanu
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cillina št. 1157 (Sv Ivanu) Trst
Izbor razne svisjine
n sira, kakor tudi piva, vina in likerjev s postrežbo
Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoči.

Prodajaln, ur in dragocenosti
a.
BTTCHE1
(ex drug Dragotina Vekjeta)
M	corso steo.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
K
TELEFON 1743.
Hnjboljil vir sa dobivaaje padaš« k«v«.
Avtorizovana dunajska šola. beb
— — ustanovljena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RfiR JiOVRK - THST
ulioa San Z-azz&ro 16, III
Prodajalna jestvin in koloni-Jalnega blaga
Uldericc Basso
Zrs), ulica Jaraeto 14
Blago vedno sveže
In cene smerne.
GORILNA N. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSZČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jediia.
Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco d'^issisi 2.
Specijalist za popravljanje
roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi in zmeti. J ući zt popolno delt ii te it boji ktakaretce
Cciiastiano Zamagni
Trst, Via deli' Is tria št. 28
— nasproti šolam —
covarna cementnih plošč
delanih na roko iz najboljšega materijala
Zaloga ima na razpolago vedno dovo]j blaga.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vacchia št i9.
Cene iopTorne. Plačilo u tsrafc
Sprejir.8 se popravljanje šivalnih strojev vsekega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene bivalne siroie.
KroaT «20«:
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 v»: edinega tipa CHASS1S 20 HP šest raznih tipav koelj.
Kočiid „FOBD'* je najpopolnejša, najhitrejša i i na^nnomičoB j i* kar jih obatojiV - GEN K U Al. NI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11, Tel. 1734
Velika centralna garage, ulica del Baohi 16. voaai u«oa Bo»chatt» TELEFON 2247. STOCK PNETJM GOODRICH (amenkaruu-«)
Automobili na potodo po smerni ceni.
Varstvo in Tidrievanje avtomobilov.--Solidna po«r^>*
ZOUMII' iSBDUTOBlJ
Dr. Viktor flandel
Trsi, ulico Sun Glovannl 1, L natis.
od 9. dki I. in od 3. do 8.
R. BI ah a
zaloga tovarniškega pohištva TRST
ulica Caserma št. 4.
prej „Mizarska zadruga v Solkanu".
Popolni uredbe za hotele, penzije,
gostilne, kavarne. _
Pohištvo po vsakovrstnih cenah.
SPECIJALITETA : Stolice iz zvitega hsa lastne tovarne po tovarniških cenah.
TRST, ulica Caserma št. 4, TRST.
TELEFOI 1916.
Mlekarna Laak,
VU Solim plooolo 1. Podpisan« naznanja slav. obSmstru, da je preuzela na trojo imfr <*obroEoanu mlekarnu Laak Prodaje se dan sveže mleko iz gospodarske uprave LAAK. Razo« maslaca, nsjbolj&i kruh iz Graca, zdravstveni kruh is vsakovrstne sladfice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina L vrste. Specialitet kiselo mleko, bolgarsko Jookvt in Koflr.
Priporoča k Joseflna Salomon.
Biran IV
»EDINOST« št 9
V Trstu, 9 januvarja 1911
S- Ajdovo moko
pristno domačo
priporočam. CENE ZMERNE, postavljam franko v trgovino.
FRANC KALAN
Škofjaloka šiev. 6.

Splošno anonimno društvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
Telefon 1220.
2572.
Shrambo !n preesžanje pohištva Razpošil- in shramba koočeKou |
0	2572.	S
Čiščenje In slir^mhs nreprog
Telefon 2573.
Kr ojačnica
Izdeluje po najveščem kroju in po zmernih cenah.
tu- in inozemskega blaga.
■ 1 v	1 r1 1 um? M*
Anton d?o8ser | BOSOG & Comp., Trst
TRST. CORS i 21. II. nad.
Bogata izbera
— Via Farneto
Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej.
C*.i za prihod, osi roma odhod so naznanjeni Po »redn^iii eTropejskem ćasu.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine).
7.30 B Gorica—(Ajdovščina) —Jesenice—Beljak—
Celovec—Linec—Pra-a — Draždane — Be • rolin.
7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
5.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dnnaj 9 00 0 Herpelje—Pnla.
iz SviCB, 9.12 M Le do Bnj (in medpostaje).
F. VIDAH, Trst via 8. Lazzaro 22
Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje kožutioslne z Jamstvom zoper kakorsno si bodi škodo
=1
n
■I L
J
Prodajalnica manufakturn. blaga
Enrico de Franceschi
Trst, ulfca delle Poste št 10
vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombaževlne, Mlin. fusta-n]a, volnenega blaga, izdelanega moškega in A ženskega perila in drobnih predmetov
"" po najzmernejših cenah
y mm in Mtnm
vogal ul. Ghega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. == CENE ZMERNE. =
Asti Spnm&nte, Befoik, zagrebški Pa
Iinkovac in Sokol. Posebne vrste: Roie po najzmernejših cenah.
Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque št. 8, Trst
^Nasproti Caflfe Centrale) Velik izbo«. /ra&coskega Šampanjca, penečih dezert nih italijanskih in avatro - ogrskih vin. Bordeaux Burtnmder, renskih vin, Mo<*el!a in Chianti. Rum, konjar, razna žganja ter po&ebni pristni tropin o vec, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došlt iz do-licaih fcrajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
g| RiHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TSST — ULICA FARNETO ŠT. 13
Postrežba: točna.
CEHE ZNERHE.
štev. 42 —
Zaloga sira: fhXžan'Emen-
salam, Špeh, mast, kokumari, peveroni, razne H2 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celove-jestvine v konservi, sardine v sodih iid. itd. j M Koper—Enje—Poreč.
340 0 Gorica—Jesenice— Beljak—Celovec. 445 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Poia
6	~ 8 Gorica Trbiž—Beljak—Celovec—Dnnaj. 7.10 0 Le do Buj (in medpostaje).
7	22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina).
£20 0 Herpelje—(Divača—Dnnaj)—Pnla. ^55 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec— L:nec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin.
1)35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomosfc_Monakovo.
z vodo, soba in kuhinja, se oddajo v najem z 20. t m. v ulici Ponzianino (sv. Jakob) 5t. 9. - Renato Štolfa, II. nad.	22
(na račun ali od litra (ne preve-društvu. Vešč sem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	18
Več stanovanj
Prevzel bi gostilno
liko, najraje pri kakem
ICOP CO gospica kot vigojiteijica k dvema de-19 Is v OC klicama v starosti 6 do S let, ki je vešča slovenščine nemščine, fclaaovirja, ter dobra pevka. Gospodične vešče francoščine imajo prednsst-Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. 1.
sprejme v lastno vilo z vrtom porod niče. Stroga tajnost Snaga in dober zrak. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. (23
Babica
Knjigoveznica
CL JSANOBEL • Trst
ulica A. Manzoni štev. 4
Izvršujejo se vsakovra'.na knjigoveška dela z vso preciznostjo. Specijal teta : vezanje trgov, registrov.
Razne galanterije. Kartonažna dela itd. Vezava romanov 50 stotink.
Tovarna škatelj po zelo nizkih cenah.
Pekarna in sladčičarna : Ivan
Pot»+ni-Cllcif» Trst» via Cavana št. 17 (na-r cr IU rollbct sproti aodišču). Zalagatelj društva ..Scclela Cooperatlva fra Impiegatl privat" v Trstu. — Večkrat na dan svež kruh. Najfin. sladščice Pošilja na dom. Prejema naroČila za vsako pecivo. Velika zaloga moke Majdičeve in drugih prvih mlinov po ni z*k i ceni.
PRODAJALNA
2.14 2-40
5.4 <
mann|aktnr. blaga
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH-0 Boršt—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpostaje).
Prihod v Trst.
0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Liufe-Ijane, Jesenic, Gorica.
7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj).
7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine).
•S.32 0 Iz Buj (in medpostaj).
8.52	B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-
naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine).
9.53	0 Iz Pula (iz Rovinja).
10 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Go rice in medposte
12.40 0 Iz Poreča in medpostaj.
210 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Eerlina, Draždan, Prap;e Dunaja.
3-35	0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj.
4--40	0 Iz Buj in medpostaj.
i^-45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. . 7.02
Dn-
ODL1KOVANA "M
tržaška prodajaln, obuval
ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21
K&zun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah :
Usnje Boxcalf s trakovi . . . . po K	10—
Usnje Boxcalf z elastiko . . . - po K	10'—
Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K	1050
Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K	1050
Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago I. vrste
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
BliliBIBBIll
g Umetn: fotografiji
atelje

pri sv. Jakobu - TRST.
pri sv. Jakobu - TRST.
ulica Rivo štev. 42 (pritlidje)
LiTrtu.e tučo .'ologratićao deio, kakor tudi razglede, pentetke, notranjo«! lokalov, poroel&nute pio^t is TiakoTnta« ipemenfke itd. Itd. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi adobnoaU P. M. naročnikov ■prejema naročbe ln jih lirrSuje na domu, eventualno tudi zunaj mesu.
Cevi jamica „Alla cittft di Trieste"
GIACOMO FREGNAN di S.
Trst, uliea delle Poste št. 6, vogal uliee f*ieolć Maehiavelli Veiikanski prihod zadnjih novosti
čevljev za moške, ženske in otroke
zajamčene kakovosti.
Angleško blago lastnega izdelka. — Specijaliteta; plesni čevlji in čevlji sorre.
Priporočajo se posebno:
LOVSKI IN PLANINSKI ČEVLJI.
- Zelo zmerne cene. -
Zaloga pet iz gumija: ORIGINALNI BERSON.
Gramofoni znamka ..Angelj '
msl
Za olajšanje nakupa —
svojim klijentom o priliki božiča in noveg& leta bo
Tržaški grafifiii zavod v Trstu
Piazza della Borsa 13, I. nad., Tel. 742
prodajal samo v tem mesecu vse ploiče ^n&mke AN-OELJ. uavtidne ia znamenite novega kataloga z popustom OAO	Bogat izbor fonotipije , £BA FA-
O " VORIT, JU MBS ia KAI.ZOPE. "S3{
Dvojne plošče — dva komada K 2-50. Popust 80% na katalog Rena & Serena.
Igle prve vrete v ikatljicah 200 komadov atet 40. Novi tipi govorček z aparatom v velikem izboru. Popravki in prltLklin* vsake vrate. PRODAJA NA OBROKE.
Slovenci m Slovani
Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte sc vedno na oglas ¥ našem listu, ker fako bodo znale dotitne tvrdke, da prl-našajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobitek, in radi loga bodo uvrlčale svoje oglase tudi v bodofe v naiem listu. Za to bodete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma~ : : terijalno listu „Edinost" ::
Sir ^r	4» 4» »a ■	4 d fr # 'A # 'dt ^ ^ ^
i^i Wn^	^ n n ifh fiu
Odprl se v Skednju
Elegantna dvorana, sestavljena~op najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: L mesto 30 iii., otroci m fojili 20 vin. n. mesto 20 vin, otroci ia Tojaii 101.
ZOBNI :::
ambuhtorij
Trst, ulica, della Zonta 7, Z. nadstropje
Izbera fuštanja, borgeta, perila
in drobnarije za šivilje | ^ o Iz Pnle (iz Rovinja) Divače, Herpelj.
A TVT TCOHlT AKT ! 7-58 B U Berolina, Draždan, Prage, Linca,
A	J - naja, Celovca, Inomosta, Beljaka. Jese-
Trst, ulica Molin a vento Štev. 17, Trst • „ e Dic- Gorice (Ajdovščine).
j 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. (1023 0 Iz Pale (Rovinja) Dnnaja (čez Divačo), j 11.10 0 lz Dnnaja. c^eiovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : i 8.18 0 Iz Gorice in medpo3taj.
<	0 Iz Divače Herpelj in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludae 0 (osebni vlak; B (brzovlak) M (mešani vlak
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5.48 B preko Cervinjana v Benetke, Rim. Milac Videm, Pontebo, Ćedad in S do Konnina (CormoDs) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine.
7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v VH-ui in dalje in C-preko Tržiča v Oervin .n.
9.55	O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
12.10	O v Kormin in Videm.
12.40	O preko Červinjana v Beneike—Milan.
1.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4.10 O v Kormin (se zvezo v AjdovSčiuo) Viiea. Milan itd.
BOO O v Ljubljano, Dunaj, Reko.
6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko.
6.50 B pre'io Červinjana v Benetke, Milau. Rim preko Kormina v Videm.
8.00 B v Kormin in Italijo.
S.80 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). 11.80 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
2.45	O do Kormila in mejpostaj. 3.55 O do Nabrežine in mejpostaj.
Prihod v Trst.
6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L,ubijane., Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10 40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije
preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. Ž.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Kefce 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Itali,e preko Červinjana in Nabrežine.
7.46	O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. S.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine
».05 B z Dunaja in Budimpešte.
Il .OO O Vidma preko rKormina in Bivia ic , Iz Italije preko Červinjana.
OB a, EDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine in mejpoauj.
1 1.50 O iz Kormina in mejpostaj.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O -= osebni vlak; B = brzovlak.
kinematograf „^ drla**
HANS-a SCHMIDT
prej sodruga Dr. A. Mittak-a
i
i