ISSN 0350-5561
za konectedna
Deloma sončno bo z občasno povečano oblačnostjo in sneženjem.
57 let
številka 4
četrtek, 28. januarja 2010
1,50 EVR
IIADIO
VELENJE
Ne bodimo le številke!
Mira Zakošek
MO Velenje in Premogovnik v podporo bloka 6
Informacij a o poteku naložbe na torkovem zasedanje občinskega sveta
Velenje - Na pobudo člana svetniške skupine SD Bojana Kontiča bo župan Srečko Meh predlagal, da na torkovo zasedanje občinskega sveta uvrstijo tudi informacijo o poteku investicije bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj.
Bojan Kontič je pobudo podal zaradi vsega, kar se ta čas dogaja
v Sloveniji na to temo. Po Kontiče-vem mnenju se namreč z namenom ustavitve tega strateškega energetskega projekta posredujejo v javnost netočne informacije. Veliko se govori o okoljski škodljivosti načrtovanega objekta, o previsoki ceni električne energije, ki naj bi jo v Šoštanju pridobivali, o tem, da je projekt pomemben le z vidika ohranjanja delovnih mest v Šaleški dolini. Osnovno vprašanje pa je po njegovem mnenju, ali Slovenija potrebuje električno energijo iz Šaleške doline in ali lahko po letu 2016 tretjino v Sloveniji proizvedene energije nadomesti z obnovljivimi viri energije. »Če to
energijo Slovenija potrebuje, potem je investicija v blok 6 neizogibna,« skeptikom in nasprotnikom gradnje šestega bloka odgovarja Kon-tič, ki računa, da bodo člani velenjskega občinskega sveta na torkovem zasedanju ponovno izrazili podporo tej gradnji.
Izgradnjo šestega bloka tehnološko in skladno z ekološkimi standardi zasnovanega termoenergetskega objekta v obliki, kot je opredeljen v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, podpirajo tudi na Premogovniku Velenje. Na delovanje in razvoj Termoelektrarne Šoštanj ter Premogovnika Velenje s predvide-
nimi izkopi do konca odkopavanja je namreč vezan razvoj doline, pri čemer poudarjajo, da jim gre predvsem za kakovostno bivanje prebivalk in prebivalcev, za zdravo okolje in seveda za delovna mesta.
»Energija za nas pomeni odgovornost, odgovornost tako na strani proizvodnje kot tudi odgovornost na strani porabe. Odgovornega ravnanja z okoljem pa se v Šaleški dolini že dolgo zavedamo. Zato naša dolina navzven ne kaže podobe rudarske pokrajine, zato tudi vztrajamo na modernizaciji proizvodnje električne energije v Termoelektrarni Šoštanj, ki bo z blokom 6 bistveno zmanjšala negativne vplive na okolje, hkrati omogočala konkurenčno proizvodno ceno elektrike ter skrbela za smotrno izrabo edinega slovenskega strateškega energetskega vira,« dodaja direktor premogovnika dr. Milan Medved.
Celih šest let so trajale priprave na gradnjo šestega bloka, ki se je uradno začela na dan svete Barbare, 4. decembra lani. Postopki so bili zahtevni in obsežni, zbrati je bilo treba številna soglasja, pripraviti javne predstavitve, prisluhniti marsikaterim vprašanjem in pomislekom. Izpeljati je bilo treba razprave o energetski strategiji Slovenije na najvišjem nivoju, utemeljiti ekološko in okoljsko upravičenost projekta, izdelati dokumentacijo, doseči sprejemljivo ceno in seveda zagotoviti finančne vire.
Razumljivo bi bilo, da bi se v teh šestih letih, ko je vse to potekalo, ko so v Termoelektrarni Šoštanj in v Premogovniku Velenje načrtovali razvojne strategije in se pripravljali na veliko naložbo, oglasili tisti, ki bi se morali, se vključili v razpravo, posredovali svoja vprašanja in pripombe. V Sloveniji pa radi vse postavimo na glavo, žal tudi pri tako veliki naložbi, kot je več kot milijardo evrov vreden blok 6. Kar iznenada, jeseni lani, ko je bil postopek že skoraj sklenjen, se je začelo, predvsem v nekaterih medijih, vse več prostora odmerjati tistim, ki jim ta gradnja ni bila ali ni več po volji. Med temi se je znašel celo nekdanji minister, kije sicer podpisal energetsko soglasje za šesti blok. Vse, kar je še včeraj veljalo kot dobro in smiselno, je naenkrat postalo lastno nasprotje, vsak strokovni ugovor zavajanje, vsako dejanje predmet sumničenj. Kot da je vsa eksploatacija in tudi zlorabljanje Šaleške doline skozi desetletja, kot da so vsa razvojna iskanja, delovna mesta in življenja tukajšnjih prebivalcev, predmet, s katerim se lahko poigravajo različni akterji za različne lastne koristi. Vse več ljudi se v tem delu Slovenije sprašuje, kdo stoji za to zgodbo. Zgodbo, ki ne deluje več novinarsko profesionalno, ampak že kar piarovsko odkrito. Pa ne, da bi zagovarjala morebitne nepravilnosti, če so morda res kje prikrite. Upam pa, da jih ni, saj bi bila narejena velika škoda, ne le projektu samemu, ampak morali nasploh, ker bi krila dobili tisti, ki menijo,da so obtožbe vsega in povprek standard, ki se ga naj, ne le v politiki, ampak v novinarstvu in življenju le držimo. Življenje polno sumov pa je zelo neznosno.
Dogodki ob TEŠ, regijah, ob cesti... pa odstirajo še nekaj. V Šaleški dolini bi že bil čas, da združimo moči in znanje. Si postavimo smelejše cilje in se umestimo tja, kjer smo v Sloveniji že bili, da ne bomo le predmet političnega prerekanja in delitev, da ne bomo le pobiralci drobtinic, ki mu razvoj krojijo drugi, ampak da bomo mi tisti, ki bomo sebi določali pot in cilj. S pogovorom sicer, a kot partner, ne kot številka.
Lokalna skupnost gradnji nikoli ni nasprotovala
Na zadnja dogaj anja v zvezi z naložbo v blok 6 se je odzval tudi župan občine Šoštanj Darko Menih
Šoštanj - V izjavi za javnost je spomnil, da so v Občini Šoštanj že konec leta 2006 stekle aktivnosti za pripravo treh odlokov, s katerimi je bila pridobljena pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za postavitev novega bloka z vsemi pripadajočimi objekti in potrebno infrastrukturo ter tako omogočili, da dotrajane objekte nadomestijo z novim, sodobnejšim.
»Lokalna javnost nikoli ni nasprotovala sami izgradnji, saj se vsi zavedamo nujnega energetskega razvoja, od katerega je odvisno gospodarstvo doline in celotne Slovenije. Leta, desetletja, je naša dolina počasi umirala. Šoštanj je bil odpisan in v njem ni bilo razvoja. V zadnjih letih pa sta Termoelektrarna in Premogovnik igrala odločilno vlogo pri sanaciji občine in doline. V ključnem času izgradnje bloka 6, ki bo tudi za naše potomce zagotovil nemoteno preskrbo električne energije v Sloveniji, v sami dolini pa čistejši zrak in trajnost-ni razvoj, želim izraziti podporo vodstvu Termoelektrarne Šoštanj,« je med drugim v izjavi za javnost zapisal župan Šoštanja, Darko Menih.
■ mkp
Čez tri leta milijardo in pol prometa
V Gorenju ostaj aj o trdno na tleh in pripravljeni na spremembe
Velenje, 26. januarja - Gorenje je objavilo strateški načrt do leta 2013, ko naj bi prihodki narasli na milijardo in pol. To je kar 30 odstotkov več, kot so ustvarili lani in 20 odstotkov več, kot računajo, da bodo letos.
Predsednik uprave Gorenja Fra-njo Bobinac je ob objavi načrta povedal, da kljub rahlemu optimizmu ob stabilizaciji razmer na trgih ostajajo trdno na tleh in pripravljeni na spremembe."Zasta-vili smo smernice, ki bodo zagotavljale dolgoročno stabilnost delovanja in razvoja skupine Gorenje in prepričan sem, da bomo znali z doslednostjo, odgovornostjo in odličnostjo v izved-
benem delu načrta s skupnimi močmi doseči zastavljene cilje, povečevati zadovoljstvo potrošnikov ter na družbeno odgovoren način izpolnjevati pričakovanja lastnikov, zaposlenih in drugih deležnikov," pravi.
Gorenje bo še naprej sledilo viziji postati najbolj izvirni in v trajnostni razvoj ter oblikovanje usmerjeni ustvarjalec izdelkov za dom s prilagajanjem potrebam potrošnikov. V prihodnjem kratkoročnem obdobju želijo v družbi ustvariti poslovni izid iz poslovanja najmanj na ravni pet- do šestodstotne marže, povečati dodano vrednost na zaposlenega na najmanj 40.000 evrov ter
doseči osnovne finančne kazalnike povprečja konkurenčnih družb.
■ mz
Najnižja plača 600 evrov
Velenje, 25. januarja - Sindikalni partnerji so uspeli doseči podaljšanje oktobra sprejetega dogovora o najnižji plači v višini 600 evrov. Dogovor je začasen, saj bodo počakali, kako se bodo na državni ravni končala pogajanja o minimalni plači in se potem naprej dogovarjali. Vodja
pogajalske skupine in predsednik sindikata SKEI poslovnega sistema Žan Zeba je prepričan, da najnižje plače v Gorenju ne bodo več padle pod 600 evrov. Prav tako sindikati pričakujejo, da v Gorenju tudi letos ne bodo odpuščali, bodo pa število zaposlenih še naprej zmanjševali z različnimi mehkimi metodami.
mz
mz
9770350556014
»asias
m
lokalne novice
Zadnji poravnavi za vlaganja v telekomunikacijo
Velenje, 20. januarja - Podpisali so še zadnji dve poravnavi za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za krajevno skupnost Škale-Hrastovec. Poravnavi v vrednosti 41.859,39 evrov sta za 92 telefonskih priključkov.
Sezname upravičencev za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje iz krajevne skupnosti Škale-Hrastovec bodo javno objavili na oglasnih deskah v prostorih Mestne občine Velenje in v krajevni skupnosti. Vlagateljem bodo ponudili v podpis individualno poravnavo za vračanje sredstev, ki bo osnova za izplačilo sredstev.
V	letih 2004 in 2006 je Mestna občina Velenje v imenu krajevnih skupnosti in mestnih četrti ter v svojem imenu vložila zahtevke za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Celju. Zaradi prezasedenosti Zunanjega oddelka državnega pravobranilstva v Celju je naše zahtevke obravnavalo Državno pravobranilstvo na sedežu v Ljubljani. Vložili so 51 zahtevkov in vsi so bili pozitivno rešeni. Skupaj je bilo tako vrnjenih skoraj 4,5 milijona evrov.
■	mz
Meteorološki in ekološki podatki za Velenje na spletu
Velenje, 20. januarja - Na uradni spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (na naslovnici zgoraj) so odslej dostopni podrob-nej ši podat ki o mete o roloških in eko loških para met rih, ki jih spremljajo z ekološkim informacijskim sistemom (EIS).
Za te podatke so naredili novo spletno stran www.okolje.vele-nje.si. Pogledate si lahko podatke o temperaturi, relativni vlagi, o vetru na merilni postaji ob jezeru. Prikazana je tudi onesnaženost zraka.
■	mz
Priročnik za pravilno ravnanje z odpadki
Velenje - Vsa gospodinjstva v Šaleški dolini so prejela Priročnik za pravilno ravnanje z odpadki. Priročnik vsebuje navodila za ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvih in oddajo le-teh v zbiralnice, zbirni center, zabojnike za biološke in mešane komunalne odpadke.
V	priročniku so predstavili različne vrste odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih: embalažo, biološke odpadke, mešane komunalne odpadke, kosovne odpadke, električno in elektronsko odpadno opremo, nevarne odpadke, zdravila, gradbene odpadke, azbest. V njem lahko občanke in občani najdejo tudi Abecednik odpadkov, v katerem so našteti različni odpadki, s pojasnilom, za kakšne vrste odpadke gre in kam jih je potrebno odložiti. Prav tako so v priročniku objavili urnike odvozov za leto 2010 za mešane komunalne odpadke in biološke odpadke ter za zbiranje in odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov. Priročnik za pravilno ravnanje z odpadki je objavljen tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (rubrika V središču).
■	mz
Rjave posode za biološke odpadke do marca
Velenje - Marca bodo začeli v celotni Šaleški dolini odvažati biološke odpadke in do takrat bodo dobila vsa gospodinjstva tudi rjave zabojnike. Od aprila do konca oktobra bo potekal odvoz bioloških odpadkov tedensko, sicer pa štirinajstdnevno.
■	mz
V Šoštanj pride Peterle
Šoštanj - Jutri prihaja v Šoštanj na povabilo občinskega odbora NSi evropski poslanec Lojze Peterle. Ob 19 h bo v Mihaelovem domu komentiral aktualne politične dogodke.
■ mkp
sotobbsv
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 80 kN (od 31 do 81)
□	HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 301
□	OSTALA GOZDARSKA OPREMA
kardanske gredi, daljinski upravljalci, žične vrvi..
□ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 713 1410, info@uniforest.si
Za Grajsko planino ni zanimanja
Z javno dražbo niso povsem zadovoljni - Prodali dve stanovanji in zazidljivo zemljišče, za gozd Grajske planine pa že od leta 2006 ni zanimanja
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 20. januarja - V sredo je v prostorih Občine Šoštanj potekala javna dražba. Predmet prodaje so bili nezazidano stavbo zemljišče ob cesti proti Topol-šici, dve stanovanji na Cesti talcev 4 in Grajska planina, kmetijsko zemljišče, veliko skoraj 50 hektarjev, ki se razteza ob lokalni cesti Floijan-Bele Vode.
Na javno dražbo so prišli štirje dražitelji in največ zanimanja izkazali za stanovanji in za blizu 900 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče. Slednje je bilo prodano za 10.000 evrov več, kot je bila izklicna cena, medtem ko sta bili stanovanji prodani po izklicni ceni. Skupno je Občina Šoštanj s prodajo nepremičnin na dražbi iztržila 80.400 evrov. Porabili jih bodo za nakup novih nepremičnih.
Za nakup Grajske planine tudi tokrat ni bilo zanimanja, pravzaprav ni zanimanja že od leta 2006, ko je bila Grajska planina enkrat že na dražbi. Tako še naprej ostaja v lastni občine.
V Šoštanju seveda razmišljajo o razlogih za neuspelo prodajo. Ugibajo, da je bržkone razlog velikost zemljišča in to, da gre za gozd. Zelje dosedanjih ponudnikov so bile po manjših parcelah, trenutne cene lesa pa prodajalcu tudi ne gredo na roke. »Glede očitkov o previsoki izklicni ceni, ta je znašala 230.000 evrov, pa tole: cena za kvadratni meter zemljišča je bila manj kot pol evra, kar je resnično najnižja možna cena,« pojasnjuje v imenu Občine Šoštanj Andreja Moškon, svetovalka za odnose z javnostjo.
Veliko zanimanja za interventna zakona
Minilo j e leto, odkar j e začel veljati prvi interventni zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa
Velenje - Po letu dni, odkar je začel veljati prvi protikrizni oziroma interventni zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije, ugotavljajo, daje bilo zanj veliko zanimanja. Do konca leta so v Sloveniji prejeli 981 vlog delodajalcev.
Na drugi zakon - o delnem povračilu plače oziroma čakanju na delo, ki je začel veljati junija lani, pa so prejeli 610 vlog.
V Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje so za subvencioniranje delovnega časa z delodajalci sklenili 65 pogodb v vrednosti 9.322.500 evrov za 10.732 delavcev; za delno povračilo nadomestila plače pa so sklenili 53 pogodb v vrednosti 17.681.177 evrov za 4.345 delavcev.
Velenjski zavod je do konca leta izplačal 5.804.460 evrov subvencij za polni delovni čas, medtem ko je na osnovi zakona o delnem povračilu nadomestila plače izplačal 1.677.441 evrov.
Delodajalci lahko za oba protikrizna ukrepa do 31. marca vloge še oddajo.
■ mkp
Podmladek NSi tudi v Šaleški dolini
Šoštanj, 22. januarja - V Šoštanju so na pobudo predsednika občinskega odbora NSi Romana Kavška ustanovili Šaleški odbor Nove Slovenije. Dogodek sta pozdravila predsednik mladih NSi Jernej Vrtovec in regijski predsednik NSi Andrej Kuzman. Šaleški odbor bo vodil Metod Špital iz Velenja, za podpredsednika pa so izvolili Erika Jurkovnika iz Raven pri Šoštanju.
Bazeni - neslana slovenska morja
V »slovenskih morjih« sezona vse leto -Pod Trojanami je bilo vroče - Minister o pokrajinah z SDS in SLS - Štirinajsta na udaru
Medtem ko so v večini obmorskih turističnih dežel lani trepetali za sezono, smo jo v Sloveniji z več manjših »morij« kar dobro odnesli. Naša naravna zdravilišča je obiskali vsaj odstotek več gostov kot leto poprej, malo več so gostje prenočevali, celo denarja so kljub krizi pustili malo več. Vsaj za mnoge domače goste velja, da so raje obiskali kakšno od naših zdravilišč, kot da bi se drenjali v našem majhnem kotičku ob morju ali da bi rinili v tujino, pa čeprav le na Hrvaško. No, tja jih zahaja še vedno veliko, tako da morajo celo Hrvati, vsaj nekateri, priznati, da smo jim kar dobro reševali sezono. O zdraviliških krajih velja seveda zapisati kaj več tudi zato, ker jih je skoraj pol v naši statistični regiji. Od Topolšice do Laškega, Podčetrtka in Rogaške Slatine, do Zreč in Dobrne. Podčetrške Terme Olimia pa s hčerinsko firmo segajo celo na Hrvaško. Seveda so tudi taki, ki sprašujejo, če je prihodek sorazmeren velikim vlaganjem, ki so jih opravili v večini teh zdravilišč oziroma term. Naložbe so bile res velike, saj so morali iti v korak z vse večjimi zahtevami gostov, še posebno tujih. Na srečo so v večini krajev uspeli za naložbe dobiti tudi nepovratna evropska sredstva. S tako pomočjo zdaj še končujejo tudi naložbo v Topolšici, z njimi bodo dozidali hotel v Zrečah, tak denar si želijo tudi v Rimskih Toplicah, kjer jim obnova nekdaj znanega zdravilišča povzroča veliko glavobola. Zaradi novih naložb pa se je treba tudi vse bolj ozirati po gostih; ne le po »tradicionalnih« državah, tudi po novih. Zato ni čudno, da so nekateri predstavniki zdravilišč pred kratkim spremljali tudi našega predsednika na obisku v Katarju in Kuvajtu.
Kaj pomeni »dobra naložba«, se je zadnje dni poznalo ob vročem dogodku, kije pritegnil veliko pozornosti slovenske javnosti, pa tudi tuje. Nesreči v trojanskem predoru. Kot dobra naložba se je pokazalo sodelovanje Darsa s poklicnimi gasilci, saj so na Darsovi bazi na Vranskem vedno trije, dva iz celjske poklicne brigade, eden iz Domžal. In ti so bili že nekaj minut po trčenju tovornjakov - dva sta tudi zagorela - na kraju nesreče. Ker imajo le gasilci ustrezna oblačila, ki prenesejo velike temperature, so lahko takoj hitro in učinkovito posredovali, dokler jim niso priskočili na pomoč še drugi. In gotovo preprečili še večjo nesrečo. Je pa ta nesreča tudi pokazal brezbrižnost mnogih ostalih voznikov, ki niso pustili na cesti prostora za nemoten prihod intervencijskih vozil. Čeprav eni že odkrito govorijo, da s pokrajinami tudi v tem mandatu ne bo nič, minister Henrik Gjerkeš še ni vrgel puške v koruzo. Pa čeprav ustanovitev pokrajin ni na listi prioritetnih nalog v izhodni strategiji. Po tem, ko se je pred dnevi srečal s predstavniki SDS, se je zdaj še z SLS. Seveda jih je poskušal pridobiti, da bi podprli predlog vlade, da je za Slovenijo dovolj šest pokrajin, a menda brez uspeha. Kot je znano, največja opozicijska stranka še vedno podpira delitev Slovenije na 13 pokrajin in Ljubljano (tak predlog so vložili tudi že v parlamentarno proceduro), temu predlogu je »blizu« tudi SLS, saj je tak predlog že v prejšnjem mandatu predlagal njihov minister Ivan Žagar. Zadnje čase pa nihče več ne govori, da bo šlo pri ustanavljanju pokrajin le za prenose opravil in denarja, ampak se vsi zavedajo, da bo ta projekt tudi precej stal.
Vse bližja pa je tudi proslava dogodka, kije kasneje povezal precejšen del naše regije. Naslednjo soboto, 6. februarja, bo namreč proslava v spomin na prehod legendarne XIV divizije s Hrvaške v Slovenijo. Vendar letos proslava ne bo v Sedlarjevem, kraju tega dogodka, ampak v novi dvorani v Podčetrtku. Zaradi tega se je razvil kar manjši spopad. Vendar naj bi selitev v dvorani želeli borci sami, saj so stari in že težko prenašajo stanje na mrazu. A predvsem domačinom v Sedlarjevem to ni všeč.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
V SREDISCU
Šesti blok strateškega pomena za Šaleško dolino in celotno Slovenijo
Začetki priprav na gradnjo nadomestnega bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj segajo v leto 2003. Takrat so to zastavili na strateški konferenci HSE, s tem pa so želeli zagotoviti zanesljivo oskrbo z elektriko, čim nižjo lastno ceno in dodatno razbremenitev oko-
lja. Vsi postopki so bili v TEŠ javno vodeni, organizirane so bile številne razprave, pridobljena vsa soglasja. Zdaj ko je gradnja stekla, pa se je zgodil pravi strokovni, verjetno pa predvsem politični in medijski linč. Nekatere najpomembnejše dileme, ki se
sedaj pojavljajo, smo skušali razjasniti z direktorjem TEŠ dr. Urošem Rot-nikom, predsednikom NS HSE dr. Francem Žerdinom in ministrom za gospodarstvo dr. Matejem Lahovni-kom.
»Za pogodbo stojimo s svojimi podpisi«
Direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik zagotavlja, da so bile priprave na gradnjo šestega bloka vodene trans-parentno in da so bili vedno pripravljeni odgovoriti na vsa odprta vprašanja. Tudi na naša je odgovoril. Med pripombami, ki se v javnosti pogosto pojavljajo, je tudi ta, da je blok predimenzioniran. »Trenutno ima TEŠ 755 MGW instalirane moči, nov nadomestni blok pa bo imel 600 MGW. To bo tudi najmanjši blok, ki se trenutno gradi v Evropski uniji, večina se odloča za zmogljivosti tam okoli 1000 MGW.«
V	javnosti prevladuje mnenje, da gradite nekaj novega, da širite zmogljivosti?
»Dejansko gre za nadomestni blok. Ko bo začel obratovati, bomo dosedanje bloke začeli odstranjevati, ostal bo le blok 5, ki bo služil kot hladna rezerva za čas, ko bo Slovenija potrebovala dodatne količine elektrike. Prednost termoenergetske proizvodnje je namreč ravno v tem, da se lahko v trenutku odzovemo na povečane oziroma zmanjšane potrebe energije.«
V	našem okolju imamo občutek, da vodite pripravo na gradnjo pregledno, organizirali ste številne javne razprave, vključevali prebivalce iz tukajšnjega okolja, pa vendar se okoljevarstveniki zdaj naenkrat zelo prizadeto oglašajo, da niso bili vključeni v projekt? »Vsakdo, kije hotel kadarkoli karkoli izvedeti, je dobil od nas odgovore, tudi okoljevarstveniki so bili dejansko vključeni v proces prido-
bivanja tako prostorskega načrta, okoljevarstvenega soglasja kot tudi ocene vpliva na okolje. Zagotovo niso bili vključeni vsi okoljevarstveniki, saj ne moreš vsakega posebej pozvati, da pove svoje mnenje. A
Dr. Uroš Rotnik: »Vse očitke zavračamo!«
treba je poudariti, daje blok 6 opredeljen tako v resoluciji državnih razvojnih projektov od leta 2006 do 2023, ki je bila sprejeta na vladi leta 2006. Takrat je lahko prav vsakdo podal svoje mnenje. Prav tako je ta blok umeščen v resolucijo nacionalnega energetskega programa, pa tudi v velikokrat omenjeni izdelavi zelene knjige. Možnosti za pripombe je bilo torej veliko. Pri nas ocenjujemo, daje šesti blok ekološki projekt, kajti znižali bomo emisije.« Po zadnjih pripombah oziroma željah po reviziji projektov ste v TEŠ poudarili, da ste pripravljeni
vse razkriti, vse pokazati. »Seveda. To smo v času priprave gradnje tudi ves čas delali. Naš cilj in naše poslanstvo je proizvodnja elektrike, in to zanesljive elektrike za najnižjo možno ceno in s čim manjšo obremenitvijo okolja. Gradnjo želimo izpeljati transparentno in tudi vsi postopki so bili objavljeni javno, med drugim v uradnih listih EU. To velja tudi za osnutek pogodbe, o kateri se danes toliko pogovarjamo. Še vedno je mogoče pogledati osnutke razpisne doku men tacije, v kate ri so med drugim že vključeni t. i. protiko-rupcijski členi.« Ta pogodba se res veliko omenja, bi lahko bilo v njej kaj spornega? »Nika kor ne. Proti korup cij ska klavzula je takšna, kot jo predpisuje model mednarodne trgovinske organizacije, prav nič ni bila spremenjena, in če so evropski strokovnjaki napisali takšno klavzulo, mis lim, da je dovolj dob ra tudi za slovensko področje.« Pogosto se omenja tudi sporno sode lova nje s CEE? »Gre za izredno zahteven projekt in vanj smo vključevali predvsem slovenske strokovnjake, ki veliko vedo o termoenergiji, pravu, pogajanju, financah. Nismo jih vedno našli dovolj, zato smo vključili tudi tuje. Med omenjenimi strokovnjaki so seveda tudi strokovnjaki iz CEE, pa tudi iz drugih slovenskih podjetij, med drugim so to podjetja IBE, Korona, Elek, Esotech, Eri-co ... V razpisni dokumentaciji za razžveplalno napravo sta denimo
sodelovala dva strokovnjaka CEE, od katerih je eden največji tovrstni strokovnjak v Sloveniji in je uspešno sodeloval tudi pri gradnji obeh razžveplalnih naprav pri nas. Kdo bi lahko bolje sodeloval kot nekdo, ki pozna to področje, še posebej, ker obe napravi pri nas odlič no delujeta.« Kako pa je bilo s podpisom pogodbe?
»Pogodbo sem podpisal jaz in sem tudi prvi odgovoren za to. Seveda pa je pri pripravi celotne dokumentacije sodelovala ekipa naših strokovnjakov. S svojimi podpisi zagotavljamo, da je bila ta dokumentacija dobro narejena. Pogodba vključuje tudi starševsko garancijo, lastnik TEŠ je HSE in prav HSE je podpisal starševsko garan cijo. S tem so na HSE tudi jamčili, da so pogodbo pregledali tako po strokovni, finančni kot po pravni pla ti.«
Pa vendar pravi bivši direktor dr. Jože Zagožen, da je ni pregledal? »Lahko rečem samo, dajo je parafiral.« Veliko očitkov je tudi na to, da ste v pogodbi izbrali švicarsko pravo? »Pogodba opredeljuje pogodbeni odnos med tremi partnerji, nami kot naročniki in Alstomom iz Nemčije in Francije. Izbrali smo mednarodni model pogodbe, ki predvideva nevtralno pravo, in to se nam je zdelo tudi najbolj primerno. Nenazadnje tudi zato, ker je na njem temeljila izgradnja petega bloka, ki še danes dobro obratuje.«
»Premogovnik in TEŠ bi bili prisiljeni zapreti«
Da Slovenija potrebuje šesti blok, je prepričan tudi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. »Že sedaj smo zelo energetsko odvisni od tujine, nadomestni blok v Šoštanju pa bo samo zagotovil, da bomo lahko izkoristili domači ener-gent, ki ga imamo dovolj vsaj do leta 2053. Dejstvo je, da obstoječi bloki TEŠ po letu 2013 zaradi spremenjenih ekoloških pogojev ne bodo več ekonomsko rentabilni niti ekološko sprejemljivi. Če bloka šest ne bi zgradili, bi bili prisiljeni po letu 2013 začeti zmanjševati izkopavanje premoga in proizvodnjo elektrike in oboje tudi zapreti. Zdelo bi se mi popolnoma absurdno in skregano z vsako ekonomsko logiko, da bi puščali premog, ki ga imamo dovolj za naslednjih 40 let, ter uvažali drago energijo, ob tem pa odpuščali zaposlene v termoelektrarni in premogovniku.«
Je gradnja termoelektrarn ekonomsko upravičena?
»V tem tre nut ku se po EU gra di okoli 40 podobnih termoenergetskih objektov in ne vidim razloga, zakaj bi Slovenija opuščala te investicije. Naj ob tem poudarim, da
Dr. Matej Lahovnik: "Brez šestke bi morali premogovnik in TEŠ zapreti."
pri tej gradnji ne gre za nepovraten davkoplačevalski denar, ampak gre za povsem rentabilno naložbo, v katero se bo vlagalo iz energetske akumulacije in se bo tako tudi poplačala.« Mnogi vam očitajo, da pogodbe niste videli. Najbrž je sicer nemogoče, da bi minister pregledal vse takšne dokumente, ki so v tem
konkretnem primeru veliki za cel meter. Zagovarjate pa transparent-nost in zakonitost?
»Pogodba z Alstomom je bila podpisana junija 2008, za časa prejšnje vlade. Podpisali so jo v TEŠ, ki ima svoj nadzorni svet, materinska družba TEŠ je HSE, ki ima prav tako upravo in nadzorni svet. Te pogodbe ni podpisal ne prejšnji ne sedanji minister. Zdi pa se mi zelo pomembno, da se pri tako veliki investiciji, ki bo v končnem obsegu velika okoli 1,1 milijarde evrov, odpravijo vsi dvomi in sumi o kakršnihkoli nepravilnostih. Zato sem kot resorni minister nadzornikom HSE poslal dopisa, v katerih sem izrazil pričakovanje, da se odpravijo vsi morebitni dvomi in očitki, ki prihajajo iz medijev glede postopka nabave opreme za nadomestni blok v Šoštanju. Poslal sem tudi pobudo komisiji za preprečevanje korupcije, da preveri celoten postopek nabave opreme oziroma izvedbe investicije. Vladi sem predlagal - in to je tudi sprejela, da mora HSE v 14 dneh pripraviti celovito informacijo v zvezi z načrtovanjem in izvedbo te naložbe
v Šoštanju, ki mora odgovoriti na vse morebitne pomisleke in očitke, ki se pojavljajo tako v strokovni kot tudi splošni javnosti. Privoščiti si ne smemo nobenih dvomov ali kakršnih koli sumov o morebitnih koruptivnih dejanjih. Te stvari je absolutno treba razčistiti, ker je to v interesu vseh, najbolj pa tistih, ki so s to investicijo tako ali drugače povezani.«
Protikorupcijske klavzule pa na
ministrstvu niste komentirali?
»Ni moja naloga kot ministra, da bi komentiral pogodbo, ki je bila sklenjena v času prejšnje vlade, dokler v vladi ne dobimo informacije HSE, kako seje investicija pripravljala in izvajala. Mislim, da mora vse konkretne stvari o pogodbi komentirati vodstvo TEŠ, predsednik uprave je to pogodbo tudi podpisal in sem prepričan, da tudi mora in bo obrazložil vse pomisleke in očitke, ki se lahko v zvezi s to pogodbo pojavljajo. Zadeve morajo biti pregledne in se morajo tako tudi obravnavati.«
Poostrili nadzor nad izvajanjem naložbe
Nadzorni svet HSE j e na ponedeljkovi seji podrobno analiziral naložbo v blok 6 šoštanjske termoelektrarne, tudi medijske polemike - Blok 6 slovenski elektroenergetski sistem nujno potrebuj e
Milena Krstič - Planine
Ljubljana, Šoštanj, 25. januarja - Nadzorni svet Holdinga slovenske elektrane (HSE) je na ponedeljkovi seji dobrih pet ur namenil poteku izgradnje bloka 6. Ponovno so podrobno analizirali že sklenjene pogodbe in učinke, ki naj bi j ih z blokom 6 dosegli, cene, pa tudi medijske polemike.
»Nadzorniki smo ponovno nedvoumno ugotovili, daje blok 6 objekt, ki ga slovenski elektroenergetski sistem nujno potrebuje. Tehnično je dodelan tako, kot zahtevajo najnovejši mednarodni in tehnološki standardi. Cenovno je konkurenčen. V ekologiji pa prinaša učinke, kakršne Evropska unija od Slovenije tudi zahteva,« je po seji nadzornega sveta na kratko strnil ugotovitve prvi nadzornik HSE dr. Franc Žerdin.
Dr. Franc Žerdin: »Zaustavitev naložbe bi imela hude
posledice.«
»Nedvoumno smo ugotovili, da projekt tako TEŠ kot HSE (tistega dela HSE, kije v ta projekt vključen) vodita pregledno in na visoki ravni in da razprava, javna, ki trenutno poteka, doslej še ni prinesla nobene prave kakovosti v razmišljanju, kako blok 6 izboljšati. V njej ni bila posredovana nobena nova tehnološka rešitev, nobena alternativa v nadomestnem objektu, v drugih virih energije, ki bi jih bilo možno zagotoviti za to, da bi Slovenija po letu 2015 pokrila primanjkljaj energije. Prav tako ni podala nobenega argumenta, ki bi ovrgel ekološke parametre, ekonomičnost ... Povzročila pa je veliko škode tako HSE, TEŠ, energetskemu sektorju in tudi državi kot celoti. Polemike, ki se pojavljajo, povzročajo namreč tudi spremenjen odnos bank do kreditiranja posla in niz drugih stvari.«
Žerdin ocenjuje, da se z dokazovanjem že dokazanih stvari izgublja veliko časa. »Pišemo cel niz poročil, ministrstvom, vladi, vsak dan se pojavlja vrsta člankov, oddaj na to temo v smislu pro et contra ... To vzame ogromno časa in energije. Seveda na račun zanemarjanja drugih obvez-nos ti.«
Na seji nadzornega sveta so v ponedeljek sprejeli tri sklepe, ki se nanašajo predvsem na to, da naložba še vedno poteka po načrtu. »Nobene aktivnosti nismo ustavili, prav tako pa tudi nismo zaznali nobenega suma netransparentnosti ali korupcije. Smo pa za vsak primer Komisiji za preprečevanje korupcije naročili, da sklenjene pogodbe pregleda in pregleda tudi protikorupcijsko klavzulo. Naj tisti, ki se spoznajo na ta posel, ugotovijo, ali je bilo pri tem res kakšno koruptivno dejanje ali ne. Dogovorili smo se tudi za podrobno dopolnitev poročila celotne kronologije dogajanj, sprejemanja sklepov, ljudi, ki so pri tem sodelovali od leta 2004, ko se je objekt v dokumentih pojavil prvič, pa vse do danes. To kronologijo je potrebno dopolniti s hierarhijo odločanja in vsemi kontrolnimi mehanizmi, ki so za vodenje investicije postavljeni. Zmenili smo se, kako naj bo sestavljeno poročilo v zvezi z oddajo posla odžvepljevanje dimnih plinov, ker minister zahteva dodatna pojasnila ... V štirinajstih dneh bo pripravljeno tudi podrobno poročilo vladi o poteku investicije. Upam, da bo ta o tem že odločala na eni od sej v mesecu februarju.«
Se pa, kot je še poudaril dr. Franc Žedrin, nadzorni svet HSE zaveda, da bi morebitna zaustavitev del na bloku 6, če bi do tega prišlo, pomenila izjemno hude posledice za današnje in prihodnje generacije Slovencev, ki bodo imeli težave tako s ceno energije kot zanesljivo oskrbo. Taka zaustavitev bi pomenila tudi strahotne posledice za Šaleško dolino. »Če bi se blok zaustavil, bi bilo v sorazmerno kratkem času potrebno sprožiti zapiranje Premogovnika Velenje. Bloke 1, 2, 3 je potrebno tako ali tako zaustaviti, blok 4 pa po letu 2016, ker že zaradi CO2 kuponov ta energija ne bi bila konkurenčna.« Za Šaleško dolino bi to pomenilo tempirano bombo, ki bi se prožila in za Šaleško dolino pomenila katastrofo. »Ali bo kdo tako pogumen, da bo sprejel nase odgovornost o zaustavitvi, ne vem. O tem tudi nisem sposoben razsojati. Vem pa, da bi tisti, ki bi tako odločitev sprejel, sprejel na svoja ramena težko breme.«
POGOVOR Z RAZLOGOM
—*6ks
28. januarja 2010
Potreben je bolj konkreten dogovor med socialnimi partnerji in delodajalci
Prejšnji teden j e bil gost studia Radia Velenje in preko njega t. i. četrte mreže, ki teče na frekvencah nekomercialnih radijskih postaj Slovenij e, predsednik države gospod dr. Danilo Türk. Del pogovora smo povzeli tudi za naš tednik.
Mira Zakošek
Gospod predsednik, kar nekaj aktualnih tem se je v zadnjem obdobju odprlo v naši domovini, do katerih imate svoje stališče, ki mu je gotovo vredno prisluhniti. Kljub temu pa je prav, da pozornost najprej odmerimo trenutno največji svetovni tragediji, tragediji, kije prizadela Haiti. Kot dolgoletni visoki funkcionar OZN Haiti dobro poznate. Katastrofa se je tam kar nekako napovedovala. Mislite, da bi jo z ustreznejšo svetovno politiko lahko vsaj omilili?
»Problem Haitija je star, starejši od te katastrofe. Država je namreč izredno šibka, politična elita pa je bila neodgovorna pri njenem vodenju. Zato je ob nesreči prišlo do popolnega razsula. Težave so zato veliko hujše, kot bi bile v kateremkoli drugem kraju na svetu. Nesreče se pogosto rade kopičijo in tu imamo takšen primer. Najprej izjemno šibko in slabo vodeno državo, sedaj pa še to izjemno katastrofo. Mislim pa, da je bila mednarodna akcija hitra in kolikor je bilo mogoče dobro organizirana. Vedno pa je tako, da bi organizacija lahko bila še boljša. Zato je tudi pri sedanjih aktivnostih na Haiti-ju kar nekaj kritike. Slišali smo na primer kritiko, da nekatere vrste zdravil niso prišle pravočasno do pacientov in to je hudo. Vendar pa mislim, da se te pomanjkljivosti sproti odpravljajo in izboljšujejo.« Kaj pa lahko storimo mi, da bo stiska tamkajšnjih ljudi manjša? »Slovenija je del Evropske unije in ta je takoj napoveda la veli ko pomoč. Seveda pa bo pomoč potrebna daljše obdobje, saj gre za obnovo države, za novo zgraditev države. Slovenija bo tako imela možnost prispevati več. Zaenkrat je bil naš pri spevek maj hen. Vla da je zagotovila 50.000 evrov in 25 šotorov. To je bolj kaplja v morje in verjamem, da bomo več storili v okviru Evropske unije. Gotovo pa se bodo tudi ljudje, ki imajo občutek za pomoč soljudem, lahko vključili v ustrezne humanitarne aktivnosti na nevladni ravni. Mislim, da bi bilo dobro razmisliti tudi o prostovoljcih, ki bodo pripravljeni oditi na Haiti in sodelovati v dolo če nih pro gra mih, ki se bodo kasneje gotovo oblikovali. O tem bi bilo pametno razmišljati že sedaj, za bolj natančne opredelitve pa je še prezgodaj.« Srhljive pa niso le zgodbe, kijih povzročijo naravne ujme. Morda
še težje razumljive so tiste, kijih povzročamo mi sami. Recimo vojne. Vojne zaradi prevlade nad določenimi območji, naravnimi viri, ljudmi. Javno mnenje je vse manj naklonjeno utemeljitvam, ki so pripeljale do vojne v Iraku, pa tudi za vojno v Afganistanu je vse manj razumevanja. So takšni posegi res potrebni?
»Med vojnama v Iraku in Afganistanu je precej velika razlika. Za vojno v Iraku ni bilo niti dobrega razloga, niti vojaškega niti političnega, in nobene pravne osnove. Naše prisotnosti v Iraku ni več. Dva častnika, ki sta bila nekoč del bilateralne pomoči, sta bila poklicana nazaj že pred časom. Kar zadeva Afganistan, je položaj dru-
nejše države sveta, ki bi morale vleči voz iz blata, stojijo ob strani. Zakaj menite, da je tako?
»Politika je tu dejansko v zaostanku. Ne samo za javnim mnenjem, ampak tudi za gospodarskimi interesi. Zelo zanimivo je spremljati pisanje v gospodarskih revijah, ki že kaže, da se je v svetovnem gospodarstvu zgodil odločilen premik v smeri nove tehnološke faze, ki bo manj odvisna od ogljikovodikov in bo bolj upoštevala okoljske potrebe, zlasti pri omejevanju izpustov vseh vrst toplogred-nih plinov. Kopenhagenska konferenca je bila resen neuspeh in sedaj se mora zbrati volja, da bi v letošnjem letu vendarle dosegli zavezujoč sporazum o omejitvah izpus-
do konca. Postaviti pa mora tako kratkoročne kot tudi dolgoročne strukturne ukrepe. Naš položaj ne omogoča, da bi to dvoje ločevali. Oboje je treba načrtovati istočasno. V gospodarstvu vidim med kratkoročnimi ukrepi potrebo po večji učinkovitosti pri razpisih za evropska sredstva, zlasti pa selektivno pomoč države na področjih, ki bodo omogočila, da bodo podjetja lažje odgovorila na gibanja na trgu. Če sem malo bolj konkreten: zdaj se končuje obdobje padanja naročil na mednarodnih trgih. Naša podjetja dobivajo nova naročila. V nekaterih primerih so ta nova naročila povezana tudi s tehnološko posodobitvijo in takim podjetjem bi bilo treba ustrezno
Predsednik države Danilo Türk in urednica Mira Zakošek v studiu Radia Velenje
gačen. Tamkajšnja oborožena akcija je pomenila dejanje samoobrambe in je bila tudi avtorizirana v Združenih narodih. Združeni narodi so dali osnovo zanjo leta 2001. Slovenijajez vstopomvNato leta 2004 sprejela tudi obveznost vključitve v mirovne operacije Nata. In ena od njih je Afganistan. Seveda se stvari z leti spreminjajo, zato bi bilo treba razmisliti, kako naprej. Vprašanje Afganistana je v svojem
Mislim, da bi bilo dobro razmisliti tudi o prostovoljcih, ki bodo pripravljeni oditi na Haiti in sodelovati v določenih programih
bistvu politično in tako gaje treba reševati. Vojaška pomoč je lahko koristna samo, če se navezuje na dobro politično aktivnost. Zaenkrat pa ni garancije, da bodo dogodki res tekli tako. Zato mora Slovenija zadržati možnost, da se iz Afganistana tudi umakne. Vendar pa je trenutno še prezgodaj za kakšno konkretno odločitev.« Še eno svetovno dogajanje se nas živo dotika. Ekologija. Spremembe v okolju, ki jih vidimo, ki jih čutimo, nas gotovo navdajajo vsaj znelagodjem. Odgovore seveda pričakujemo predvsem od politike, a ta se stalno izmika. In medtem ko del strokovne javnosti govori, da nam tiktaka zadnja ura, najmoč-
tovtoplogrednih plinov. Tak, ki bo zavezoval vse države. Ključni pa sta dve državi. Evropska unija pri tem ni vprašanje. Evropska unija je bila celo med prvimi in najbolje pripravljenimi. Žal ob tem ni bila dovolj diplomatsko učinkovita. Problem so na eni strani v Združenih državah Amerike, kjer zaenkrat še ni dovolj izdelana politika in zakonodaja, ki bi omogočala resnično prevzemanje mednarodnih obveznosti za zmanjševanje izpustov, na drugi strani pa Kitajska, ki ima pomisleke zaradi svojih razvojnih potreb. Zanimivo pa je, da obe državi, tako Kitajska kot ZDA, izredno veliko pričakujeta od novih tehnologij in veliko vlagata v nove tehnologije. Verjamem, da se bo v letošnjem letu zgodil še kakšen premik in bo do sporazuma le prišlo. Upam, da bo temu toku lahko sledila tudi Indija.« Največja gospodarska kriza po drugi svetovni vojni je tudi nas hudo prizadela. Gospodarstvo je v stiski, delavci pa so vedno bolj nezadovoljni s svojimi plačami in tudi s predolgimi razpravami. Mnogo je tistih, ki menijo, da vlada s svojo izstopno strategijo, v kateri bo predstavila tako nabor ukrepov ekonomske politike kot dolgoročnejše strukturne spremembe, kar nekako zamuja. Mislite, da je takšno javno mnenje preveč neuča-ka no?
»V javnem mnenju se kopičijo pričakovanja in tudi nezadovoljstvo je čutiti. Po mojem mnenju je treba vladi dati priložnost, da svojo politiko izhoda iz krize predstavi
pomagati, s premišljenimi kreditnimi ukrepi, morda tudi s kakšno bolj direktno pomočjo. Dolgoročno pa je treba načrtovati tehnološke prehode. Mi moramo razviti tehnologije, ki nas bodo popeljale v nizkoogljično družbo. Ob tem pa moramo delovati tudi na socialnem področju. Na tem področju mis lim, da so bili ukre pi vla de v letu 2009 dovolj dobri in so pomenili resnično zaščito delavcev. Sedaj pa si je potrebno odgovoriti na vprašanje, kako dolgo naj ti ukre-
Kot sem že večkrat povedal, je arbitražni sporazum, ki je bil podpisan 4. novembra in je zdaj predložen našemu državnemu zboru v ratifikacijo, dober sporazum
pi še trajajo, kdaj naj jih nadomestijo gospodarski ukrepi, predvsem pa je treba temeljito pogledati celotne socialne transferje in videti, ali niso pri njih morda nastale kakšne nepravičnosti. Ljudje, ki so upravičeni do socialne pomoči, jo morajo dobivati. Ampak če se izkaže, da kje takšna pomoč ni potrebna, je treba to spremeniti in preusmeriti pomoč tja, kjer je resnično nujna.«
Gospod predsednik, želje gospodarstva in želje sindikatov so si
močno vsaksebi. Višja minimalna plača jih bo najbrž še poglobila. Kaj mislite, da bi vlada lahko še lahko storila, da bi ublažila to težavo?
»Odgovor je v procesu dogovarjanja. Vem, da ta proces ne poteka tako, kot bi si želeli. Zato socialne partnerje, sindikate in delodajalce pozivam predvsem k bolj konkretnemu dogovarjanju. Morali bodo zbližati stališča. Nihče ne ugovarja potre bi, da bi mini mal no pla čo dvignili. Vprašanje pa je, do kakšne višine in v kakšnih časovnih okvirih naj se to dvigovanje zgodi. pri tem bo moral biti napravljen še en napor poleg tega, kar se je zgodilo že doslej. In pri tem naporu je treba upoštevati tudi projekcije rasti v letu 2010 in kasneje, na obeh straneh. Ne verjamem, da lahko vlada stori kaj več od tega, kar sem povedal. Se pravi, da ponudi svojo pomoč pri socialnem dialogu.« Naš javnofinančni primanjkljaj se je zelo povečal. Očitno trošimo več, kotzmo-re mo, poseb no še v tako zap leteni gospodarski situaciji. Kaj pa moramo v Sloveniji storiti dolgoročno, da nas podobne teža ve ne bodo tako hudo oplazile?
»Javnofinančni primeri so v veliki meri posledice zadolževanja. Po eni strani tistega, ki seje dogajalo že pred časom in ki je povzročilo, da je Slovenija v kriz ne čase sto pi la z dolo če nim proračunskim primanjkljajem, kot tudi tistega zadolževanja, kije bilo potrebno, da smo rešili finančni sistem v letu 2009. Zdaj je treba napraviti programe, ki bodo zagotovili, da se javnofinančni položaj uravnoteži. V tem okviru bi bilo dobro nekoliko racionalizirati j av-no porabo. To pa se da v glavnem narediti brez odpuščanja ljudi.« Pomudiva se še pri naši južni sosedi Hrvaški? Ta je bila doslej težavna sogovornica, verjetno pa tudi mi nismo ubirali dobre taktike. Ocenjujete, da smo sedaj bliže konstruktivnemu reševanju odprtih vprašanj? Se vam zdi sedanji dogovor za določitev meje s Hrvaško na morju in na kopnem sprejemljiv kompromis?
»Kot sem že večkrat povedal, je arbitražni sporazum, kije bil podpisan 4. novembra in je zdaj predložen našemu državnemu zboru v ratifikacijo, dober sporazum. Podpiram ga in verjamem, da bi bilo prav, da ga ratificiramo in da se ga potem tudi dobro izvede. Kar pa zadeva širšo tematiko odnosov med Slovenijo in Hrvaško, bi rekel, da je prišlo do pozitivnega premika, vendar še ne vemo, ali je to že dovolj čvrsta osnova za dolgoročno kvalitetno in stabilno napredovanje. Mislim, da moramo zagotoviti dvoje. Zagotoviti moramo večje spoštovanje v medsebojnih odnosih. Pri teh je do premika prišlo, zlasti po zaslugi nove predsednice hrvaške vla de, ki je do Slovenije pre cej bolj spoštljiva, kot smo bili nava-
jeni v preteklosti. Druga zahteva pa je vzajemnost interesov. Mi moramo drug drugega poslušati in najti tisto, kar povezuje naše interese. Tega je bilo doslej premalo.« Kako pa kot pravnik ocenjujete spor med Ministrom Zalarjem in državno tožilko Barbaro Brezigar? »Ocenjujem, da bi se vsi tovrstni spori morali reševati v dogovarjanju med pristojnimi organi. Vtem primeru med Ministrstvom za pravosodje in tožilstvom. Ko sem dobil pismo vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar, nisem bil zadovoljen, ker se mi zdi, da so taka vprašanja izrazito predmet dogovarjanja med pristojnimi organi in sem to v odgovoru tudi zapisal. Tovrstna vprašanja v življenju nastajajo, ampak organi jih morajo znati z
Nihče ne ugovarja potrebi, da bi minimalno plačo dvignili. Vprašanje pa je, do kakšne višine in v kakšnih časovnih okvirih
dialogom sami reševati.« Pokrajine so tema, ki očitno zaradi raznih interesov ne more z dnevnega reda. Tudi mi smo pričakovali svojo pokrajino, ki smo jo že poimenovali Saša. Sedaj se zgodba, ki jo je skušala zaključiti že prejšnja vlada, spet ponavlja v novi luči. Ker bo to očitno bolj politično kot strokovno vprašanje, kakšna je vaša opredelitev do pokrajin? »Jaz še vedno upam in računam, da to ne bo pretežno politično vprašanje in da bo opravljen resnično zelo dober razmislek, preden se odločitve sprejmejo. V razmerah, v kakršnih smo, ne bi bilo dobro, če bi pokrajine samo kopičile birokracijo, če ne bi imele jasno definirane funkcije, ampak bi le povečevale državno upravo. Verjamem, da je pot do rešitve preko interesnega povezovanja občin, ta pa bi morala biti zgrajena od spodaj navzgor. Zavzemam se za to, da se s temi odločitvami ne hiti, kajti slabe odločitve nam bodo prinesle več stroškov kot koristi. Bil pa bi za to, da se pri odločitvah vselej izhaja iz dosedanjega in pričakovanega, bodočega povezovanja občin. Za to pa še ni dovolj opravljenega dela.« Termoelektrarna Šoštanj, predvsem njena novogradnja, torej 6. blok, sta trenutno predmet strokovnega, vendar verjetno še bolj političnega razkazovanja moči. Vi podpirate njegovo gradnjo? »Jaz predvsem podpiram razjasnitev vseh vprašanj, ki se v zvezi s to gradnjo pojavljajo. Pojavlja pa se več vprašanj v zvezi s transpa-rentnostjo priprav dosedanjih odločitev in še nekaj drugih tovrstnih vprašanj. To se mora razjasniti. Poleg tega pa mislim, da mora imeti Slovenija opravljeno celovito razpravo o svoji energetski strategiji. Mi moramo dobro vedeti, kakšne so naše možnosti v prihodnje in kako napraviti dobro kombinacijo različnih energetskih virov. To razpravo lahko imamo še v letu 2010. Drugače se bo zgodilo, da bomo imeli kar naprej napetosti okrog vprašanja, kateri vrsti energije je treba dati prednost. Mislim, da je treba pregledati vse usmeritve in ugotoviti, katera kombinacija nam najbolj ustreza. Seveda pa morajo vsi projekti, ki se v tem kontekstu pojavljajo, imeti zagotovljeno potrebno transparentnost in morajo biti skladni s predpisi.«
DOGODKI
Čas ni primeren za praznovanje
Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje letos praznuje 35-letnico delovanja - Kredit le tistim, ki ga praktično ne potrebujejo - Prva pomoč obrtnikom
Tatjana Podgoršek
Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje letos praznuje 35-letnico delovanja. »Časi niso primerni za slavja, ker so povezani s stroški. Zato bomo jubilej zaznamovali delovno. Obletnico bomo povezali s kakšno aktivnostjo. Več pozornosti bomo raje namenili aktualnim izzivom, saj nas posledice globalne gospodarske krize niso zaobšle,« je povedal sekretar zbornice Janko Kopušar.
Najbolj so jih občutili avtoprevozniki, ki jih imajo na zbornici največ (od 460 članov je teh več kot 110), dobavitelji večjih gospodarskih sistemov, težave so pri lesarjih, gradbincih in še kje. Po besedah Kopušarja je »upadlo« število naročil, finančna nedisciplina se je povečala, kar je povzročilo odpuščanje delavcev in zapiranje obratovalnic ter seveda otežilo pogoje poslovanja, roki za plačilo opravljenega dela so postali nenormalno dolgi. Od približno 2000 zaposlenih pri članih se je število delavcev zmanjšalo za nekaj 10, kar pa za že tako gospodarsko šibko Zgornjo Savinjsko dolino kar nekaj pomeni. Vrata je zaprlo 5 obratovalnic, »vendar je ob tem potrebno povedati, da nekatere danes poslujejo na robu preživetja. V upanju, da bodo
Janko Kopušar:»Nekatere obratovalnice poslujejo na robu preživetja. Zaprli jih še niso, ker upajo, da bodo dobili posel.«
dobili posel, jih obrtniki, podjetniki za zdaj še niso zaprli. Na kredit taki ne morejo računati. Pridobivanje finančnih sredstev je zelo težko.
Banke, ki zatrjujejo, daje denarja dovolj, namreč težko odobrijo posojila. Zahtevajo bonitete in uspešno poslovanje, kar v bistvu pomeni, da lahko dobi kredit le podjetnik, obrtnik, ki ga praktično ne potrebuje.«
Po zagotovilih Kopušarja so članom pomagali po svojih najboljših močeh. Skupaj s krovno organizacijo je zbornica izvajala pritisk na Vlado RS in ministrstva za uvedbo ukrepov za lajšanje bremena krize, med katerimi so bili nekateri dokaj uspešni in so jih koristili tudi njihovi člani. Sodelovala je pri nastajanju zahtev slovenske obrti.
Vse protikrizne ukrepe bodo na mozirski zbornici nadaljevali v tem letu. Še več. Da bi bili dovolj usposobljeni za servisiranje in svetovanje svojim članom, so se vključili v projekt usposabljanja oziroma v posebna izobraževanja z naslovom Prva pomoč obrtnikom, ki ga je za sekretarje in druge zaposlene pripravila Obrt-no-podjetniška zbornica Slovenije. Gre za izobraževanja s področja pomoči malim gospodarskim subjektom v krizi. Pri tem bodo v ospredju predvsem težnje »opremiti« obrtnika s hitrimi in pomembnimi informacijami, kam in kako se obrniti v določenih težavah.
Vpis za bodoče študente
Velenje - Tako kot učenci zaključnih razredov osnovnih šol so pred odločitvijo o nadaljnji študijski poti tudi dijaki zaključnih razredov srednjih šol.
Na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju so za študijsko leto 2010/2011 razpisali toliko prostih mest v prvem letniku kot lani, in sicer 50 za redni in prav toliko za
izredni študij. Fakulteta za energetiko s sedežem v Krškem in enoto v Velenju pa je razpisala za visokošolski študijski program za novo študijsko leto 100 prostih mest za redni, od tega 50 v Velenju, in 80 prostih mest (od tega polovico v Velenju) za izredni študij. To je po 10 mest več kot za tekoče študijsko leto. V univerzitetnem programu je bodo-
čim študentom na voljo 80 prostih mest za redni (polovico od tega v Velenju) in prav toliko za izredni študij. Za izobraževanje v magistrskem programu pa je fakulteta za energetiko razpisala za redni študij 40 prostih mest, od tega 20 v Velenju in prav toliko za izredni študij.
Po napovedih naj bi bila v tokratnem razpisu za vpis v študijske programe za študijsko leto 2010/2011 tudi objava prostih mest za izobraževanje na Glasbeni akademiji v
Velenju, a ga ni bilo. Kot smo izvedeli, je projekt že dobil zeleno luč na nekaterih organih in komisijah, niso pa še spremembe odloka Univerze Maribor, pod okriljem katere bo ustanovljena glasbena akademija v Velenju, obravnavali v parlamentarnih klopeh. Za to je zmanjkalo časa. Po zagotovilih odgovornih bo skorajda zanesljivo glasbena akademija v Velenju prvič odprla vrata jeseni 2011.
■ tp
Krvodajalci Premogovnika v slovenskem vrhu
Velenje, 19. januarja - V letu 2009 so predstavniki Območne organizacije Rdečega križa Premogovnika Velenje uspešno izpolnili zastavljeni program dela. V lanskem letu so zabeležili 2249 odvzemov krvi, kar je 133 več kot v letu
2008. Aktivnih krvodajalcev je 810.
V juliju 2010 Rdeči križ Premogovnika Velenje praznuje 35. obletnico obstoja in delovanja. Glede na število odvzemov krvi je Premogovnik Velenje v Šaleški dolini in tudi v Sloveniji kot podjetje še
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 29. januarja 2010, objavljen
Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov,
ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Mestna občina Velenje. Javni razpis bo trajal od 29. januarja 2010 do 1. marca 2010.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenie.si (razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Mestna občina Velenje
vedno med najštevilčnejšimi in najbolje organiziranimi. To dokazuje, da krvodajalke in krvodajalci verjamejo v moč človeške solidarnosti, plemenitosti in humanosti. Glavna dejavnost organizacije je usmerjena k oblikovanju širšega zavedanja o pomenu prostovoljnega krvodajalstva in vzpodbujanju ljudi, da postanejo redni krvodajalci. S pomočjo propagandnega materia-
la poskušajo zaposlene seznaniti z zdravim in uspešnim načinom življenja. Dejavni pa so tudi v dona-torstvu pri izvedbi različnih aktivnosti. Kako malo je včasih potrebno, da rešimo človeško življenje, se zavedajo tudi najbolj aktivni krvodajalci Premogovnika Velenje, ki so jim podelili posebna priznanja in plakete.
Znova samovolja direktorja celjske agencije?
Območni svet Saša bo poslej vodil šmarški župan Alojz Podgoršek
Tatjana Podgoršek
Solčava, 20. januarja - Na seji območnega sveta Saša regije, ki ga sestavljajo župani sedmih občin Zgornje Savinjske in treh občin Šaleške doline, so udeleženci med 5 točkami dnevnega reda precej pozornosti namenili dopolnitvam izvedbenega načrta regijskih razvojnih projektov Savinjske regije za obdobje 2010-2012 v okviru petega javnega razpisa Službe vlade RS za lokalno politiko in regionalni razvoj. Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (Saša Ora), je povedala, da bo objava petega javnega razpisa službe vlade predvidoma objavljena 29. januarja, odpiranje pa bo zadnjega februarja. Naslednje odpiranje se predvideva šele v septembru.
Občine regije Saša so za ta razpis prijavile deset prednostnih projektov. V skladu z novo uredbo službe vlade je Saša Ora že popravila in dopolnjene projektne predloge skupaj z vsemi potrebnimi obrazci poslala na Regijsko razvojno agencijo Celje (RRA), predlagali so tudi kandidate za člane komisije za ocenjevanje projektov. »S tem smo storili vse, da bi se lahko izpolnjeval terminski plan dopolnitev Izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih projektov (RRP), ki bi našim projektom zagotavljal možnost pravočasne prijave na prvi rok za odpiranje po javnem razpisu,« je še povedala Jasna Klepec in nadaljevala: »Kljub dogovoru, ki smo ga sprejeli na sestanku na agenciji v Celju 11. januarja, še nismo prejeli čistopisa zapisnika sestanka, prav tako ne popravljenega terminske-ga načrta postopka dopolnitev Izvedbenih načrtov RRP, niti predloga komisije za ocenjevanje le-teh. RRA naših gradiv oziroma projektnih predlogov do sedaj še ni poslala niti članom komisije niti članom odborov za pripravo RRP, kar lahko ogrozi možnost pravočasne potrditve Izvedbenih načrtov razvojnih programov Savinjske regije za obdobje 2010-2012.« Kot je še pojasnila, bi po mnenju direktorja Razvojne agencije Celje Borisa Klančnika morali v občinah Savinjske regije že prijavljene in dopolnjene projekte točkovati in jih šele nato poslati v proceduro pri ustreznih regijskih organih (odbori in sveti), kar bi lahko imelo za posledico, da bi zamudili možnost kandidiranja projektov na prvi rok za odpiranje (predvidoma 26. februar) in celo ogrozili možnost za izvedbo projektov v letu 2010. Takšen rezultat bi očitno Klančniku zelo ustrezal, saj bi s tem dobil osnovo za ponovni nabor projektov.
Udeleženci seje območnega sveta Saša so menili, da točkovanje ni potrebno, prav tako ne pride v poštev ponovni nabor. Ocenili so, da gre znova za zavlačevanje oziroma samovoljo direktorja celjske razvojne agencije. Zato so predlagali, da ga pozovejo k odstopu.
Ob koncu seje območnega sveta je solčavski župan Alojz Lipnik predal vodenje območnega sveta županu Občine Šmartno ob Paki Alojzu Podgoršku. V roke ob predaji poslov si na seji nista segla, ker se Podgoršek seje zaradi bolezni ni udeležil.
Klančnik zavrača očitke
Boris Klančnik županom regije Saša ni ostal dolžan. Pred dvema dnevoma je pripravil novinarsko konferenco in na njej zavrnil očitke o njegovem samovoljnem ravnanju glede zahteve po točkovanju prednostnih projektov, kot je to ocenil Območni svet regije Saša. Kot je pojasnil, gre samo za izpolnjevanje zakonske obveze, ki jo je z uredbo zapisala Republika Slovenija. »Nesporno je, da si je Svet Savinjske regije prilastil pravico, ki jo po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja nima. Prav tako je dejstvo, da je svet regije izločil iz odločanja in priprave regionalnih projektov Regionalni razvojni svet, kije po zakonu sestavljen tripartitno, in prevzel njegovo vlogo, ki mu ne pripada.«
Klančnik je še poudari, da se proti argumentu politične moči Razvojna agencija Celje postavlja z močjo argumentov.
Kako privabiti »neodzivnice«
Celje 21. januarja - V celjski regiji bodo izvedli pilotni projekt uvajanja alternativne metode odvzema brisa na materničnem vratu. Ne po naključju. V omenjeni regiji je namreč pojavnost raka na materničnem vratu še vedno med najvišjimi v Sloveniji.
Na predstavitvi pilotne študije Celostna ocena državnega programa Zora v prostorih Splošne bolnišnice Celje je bilo slišati, da gre za raziskavo, ki bi pokazala, koliko žensk bi namesto pri ginekologu postopek odvzema brisa rajši opravilo doma. S tem naj bi zmanjšali delež tistih, ki se na vabila za odvzem brisa ne odzivajo. Projekt mora še odobriti zdravstveno ministrstvo, izvajati pa bi ga začeli prihodnje leto, nato pa bi ga - glede na rezultate in mož-
nosti financiranja - ohranili kot alternativno in prijaznejšo metodo.
Vodja epidemiologije in registra raka na ljubljanskem onkološkem inštitutu Maja Primic Žakelj je poudarila, da v raziskavi iščejo drugačne pristope. »Po svetu se uveljavljajo novi vzorci, ko lahko ljudje že sami doma opravijo test. Zanima nas, kako ga bodo sprejele naše ženske. Nekatere imajo pomisleke in zadržke pred tovrstnimi postopki pri ginekologu, zato bi jim radi omogočili prijaznejši način testiranja.« S citološkim pregledom brisa materničnega vratu zdravniki odkrivajo predrakave in rakave spremembe na materničnem vratu. Kot so dejali sodelujoči na predstavitvi pilotnega projekta, je Slovenija med redkimi državami, v
katerih ženskam omogočajo redne preventivne ginekološke preglede in odvzem brisa že več kakor štiri desetletja. Slovenija je pred sedmimi leti pristopila k organiziranemu odkrivanju pred-rakavih sprememb na materničnem vratu z državnim programom Zora. Od takrat dalje vsake tri leta ženske med 20. in 64. letom vabij o na ginekološki pregled, če v registru Zora nimajo zabeleženega odvzetega brisa. Prvi uspehi so tu, saj se je obolevnost raka na materničnem vratu z 20,6 znižala na 12,6 bolnic na 100 tisoč žensk. Za uspešen presejalni program mora biti pregledanih vsaj 70 odstotkov žensk, kar smo v Sloveniji sicer dosegli, vendar ne pri ženskah nad 50 let, ki najpogosteje obolevajo za rakom na materničnem vratu. V državnem programu Zora so se zato odločili za študijo, ki naj bi pripomogla k izdelavi učinkovitih aktivnosti za pritegnitev 'neodzivnic' v preventivni program.

w
s
Od srede do torka - svet i n domovina
Sreda, 20. januarja
V predoru Trojane je prišlo do trčenja tovornjakov, kije ohromilo promet. Izvedeli smo, da je veliko škodo povzročil ogenj, o datumu končanja sancije pa se je še ugibalo.
Po nesreči je v predoru
zagorelo in ostal je zaprt za promet.
Poslanci so ob koncu 18. izredne seje sprejeli priporočilo vladi, naj pozorno preuči tretji sveženj pro-tikriznih ukrepov, ki jih je predlagala SDS, še posebej z vidika javno-finančne vzdržnosti in stabilnosti.
Lekarniška zbornica Slovenije je odločila, da bo zaradi domnevnih pritiskov na lekarnarje v Lekarni Ljubljana izvedla izredni strokovni nadzor v dveh enotah in v Galen-skem laboratoriju Ljubljana.
Barbara Brezigar se ni dala in je po sestanku z ministrom Zalarjem dejala, da zadeve ostajajo nespremenjene.
Minister za okolje Karl Erjavec se je opravičil notarki Eriki Braniselj, saj bi v nasprotnem primeru sledila tožba, zaradi katere bi lahko, kot je dejal, »morda« postal celo »socialno ogrožen«.
Razmere na Haitiju so bile še vedno katastrofalne. Govorilo pa seje že o 200 tisoč mrtvih.
Del letališča v Münchnu so zaprli za več ur, ko je prenosni računalnik nekega potnika sprožil detektor za zaznavanje eksploziva, moški pa je pobegnil.
Četrtek, 21. januarja
Izvedeli smo, da je predsednik Računskega sodišča premierja Boruta Pahorja že konec preteklega leta obvestil o tem, da bo predlagal razrešitev ministra za okolje in prostor Karla Erjavca.
Pa ni bil edini, ki je bil v stiku s premierjem. V GZS so zanj sestavili odprto pismo in predlagali takšne spremembe, ki bodo omogočile dvig tehnološke intenzivnosti in s tem dolgoročne konkurenčnosti.
Pahor pa je delal svoje. Povedal je, da bo vlada predloga zakonov o minimalni plači in o dohodnini obravnavala prihodnji teden, ministre pa je pozval, naj pohitijo s pripravo vseh potrebnih zakonov za izhod iz krize.
Še ena skoraj-afera je butnila v naš medijski prostor: protikorup-cijska komisija je februarja povabila na razgovor Matjaža Zanoš-karja, saj ji ni prijavil, da je opravljal tudi funkcijo direktorja družbe za izgradnjo doma starejših.
načrt za omejitev bank. »Ameriški davkoplačevalec ne bo nikoli več talec banke, ki je prevelika, da bi propadla,« je dejal.
Petek, 22. januarja
Predsednik SDS Janez Janša se je ločeno sestal s tujimi veleposlaniki. Govorili so o aktualnih vprašanjih, tudi o arbitražnem sporazumu, o katerem jim je Janša dejal, da je za nas slab.
Drago Kos je povedal, da načrtovano investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj pregleduje protikorupcijska komisija.
V SŽ je vrelo. Predsednik sindikata železniškega prometa Damjan Rak je ob tem priznal, da je zaposlenih preveč. »Iskati je treba načine, kako tiste, ki so dolga leta krvaveli za SŽ, pripraviti do tega, da bodo z nekim pozitivnim pristopom in občutkom hvaležnosti iz sistema odšli.«
Koprsko okrožno sodišče je sklenilo, da mora Istrabenz do konca leta 2013 plačati 470,9 milijona evrov terjatev upnikov.
V	beograjski stolnici so ustoličili 45. patriarha Srbske pravoslavne cerkve Irineja iz Niša. Patriarh je ob tem dejal, da je to velik dan za njega osebno, za srbski narod in za srbsko Cerkev.
Izpod ruševin so na Haitiju po razglasitvi konca iskanja preživelih 11 dni po potresu rešili še enega živega človeka, in sicer 24 let starega fanta.
Izra el je Zdru že nim naro dom nakazal 10,5 milijona dolarjev odškodnine za uničeno premoženje v času lanske ofenzive proti Palestincem na območju Gaze.
Nedelja, 24. januarja
V	občini Grosuplje so volili romskega svetnika. Po končnih neuradnih rezultatih je s 30 glasovi zmagal Elko Hudorovac. Volilna udeležba je bila 100-odstotna.
V	Ljubljani so umestili novega nadškofa. Anton Stres je na slove-nosti dejal, da se »Cerkve ni treba bati« in ob tem vse pozval k sode-
Razmere na Haitiju so sramota za človeštvo.
Mediji so nas opominjali, da v 447 zasilnih šotoriščih na Haitiju živi najmanj 500 tisoč ljudi, ameriški vojaki pa se trudijo vsaj za silo obnoviti poškodovano pristanišče.
Sobota, 23. januarja
Andrej Šporn je osvojil drugo mesto.
Pa je na obisk poklical še Zanoškarja.
Prevent Global je bankam upnicam pred stavil načrt sana cije družbe, ki med dru gim pred vi deva odpuščanja, saj naj bi brez dela ostalo od 350 do 400 delavcev.
Barack Obama pa je predstavil
Razveselila nas je novica, da je alpski smučar Andrej Šporn na najtežjem smuku sezone zasedel drugo mesto.
Na kon feren ci SD pa je bil v ospredju premieijev govor. Pahor je tam vse člane stranke pozval, naj podprejo izhodno strategijo in strukturne reforme. Kot je dejal, mora Slovenija izboljšati konkurenčnost gospodarstva, zato časa za »men ca nje« ni več.
Slovenija je postala sodelujoča država Evropske vesoljske agencije, kar bo našim podjetjem, raziskovalcem in študentom omogočilo, da bodo z njo sodelovali v konkretnih projektih.
Osama še žuga ZDA.
Ponedeljek, 25. januarja
V ospredje se je spet prebil Karl Erjavec. Dejal je, daje posredovanje pravosodnega ministra pri pre-mierju Borutu Pahorju za sestanek s predsednikom Računskega sodišča prvovrsten politični škandal. Ob tem je napovedal še, da nekateri poslanci iz stranke razmišljajo o odhodu iz koalicije.
Se je pa v zvezi s tem razjasnilo vsaj nekaj. Matjaž Zanoškar je povedal, daje uradno umaknil svojo kandidaturo za novega okoljske-ga ministra.
Srečala sta se minister Henrik Gjerkeš in poslanec SLS Franc Pukšič. Govorila sta o snovanju slovenskih pokrajin in se sešla različnih misli. Gjerkeš je dejal, daje zbližanje stališč o pokrajinah z SLS še mogoče, Pukšič pa, da je projekt pokrajinizacije očitno mrtev.
lovanju. Danilo Türk in Borut Pahor, ki sta bila prav tako prisotna v ljubljanski stolnici, sta ta poziv sprejela.
Spet je stekel promet skozi predor Trojane, v katerem je v sredo po trčenju tovornih vozil zagorelo. Darsova komisija je namreč ugotovila, da varnost v predoru Troja-
Tokrat je padlo etiopsko letalo.
V morje ob obali Libanona je kmalu po vzletu z letališča v Bejrutu padlo etiopsko letalo z 90 ljudmi na krovu. Istega dne so iz morja potegnili 23 trupel, upanja o preživelih pa ni bilo.
Torek, 26. januarja
Ko so vsi pričakovali dan D za Karla Erjavca, ga je ta zaključil na povsem svoj način. Zbrane v DZ in tiste, ki so ga spremljali, je presenetil z izjavo: »Zahvalil bi se tudi predsedniku vlade za sodelovanje. Vidim, daje ta razprava zanj mučna, in nočem, da bi trpel, zato odstopam kot minister za okolje.« Godec je po Erjavčevem odstopu pojasnil, da bodo kandidata za novega oko-lijskega ministra izbrali, ko se bo sestal izvršni odbor DeSUS-a.
ne po opravlje nih nuj nih sana cij-skih delih ni znižana glede na raven varnosti pred sredino nesrečo.
Poljsko in Romunijo je zajel hud mraz, zaradi česar je v Romuniji umrlo najmanj devet ljudi. V obeh državah je bila konec tedna tudi motena oskrba z električno energijo.
Čeprav so iz Bele hiše sporočili, da ne morejo potrditi avtentičnosti avdioposnetka, na katerem bin Laden prevzema odgovornost za napad na ZDA 25. decembra lani, menijo, da je na posnetku res on. V posnetku je Osama napovedal še več napadov na ZDA.
Erjavec je odstopil še pred glasovanjem o njegovi razrešitvi.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je odločila, da mora vla da z doku men ta, ki se nanaša na postopke imenovanja tujih veleposlanikov v Sloveniji, umakniti oznako »zaupno«.
SNS pa je vztrajal pri »zgodovinski delitvi Slovenije na pet pokrajin«, zato so napovedali, da vladnega predloga, ki predvideva šest pokrajin, ne bodo podprli.
Vla dal je mraz. Na ruskem dalj -nem vzhodu se je živo srebro spustili do -59 stopinj Celzija, Poljaki, Bolgari in Romuni pa so zmrzova-li pri -30.
žabjcr
perspektiva
Razpuščenost s sledmi Avatarja na ledeneči dan
Kaja Avberšek
Včasih je neizogibno prepustiti se, razspustiti se, namenoma izgubiti kontrolo, skočiti na glavo: bum tresk! Včasih je nujno. Kje pa je meja, tega ne vem. Se pravi tista, do katere si smeš privoščiti biti nor. Recimo, da jo določijo čustva drugih (takih, ki obnorjenemu nekaj pomenijo). Mejo prestopiš, ko dragega drugega prizadeneš. Če se zgodi nevede, ne šteje.
Zakaj ne morem naravnost zalučati krogle za balinanje? Samo zato, ker preveč razmišljam in bleščeče rožnat, osem kilogramov težak objekt s tremi luknjami jemljem preveč resno. Smešno, ko človek takole z distanco premleva.
Na svetu je preveč lepih ljudi. Ta noč ni bila moj dan. Život nas natjerao. (Življenje nas je prisililo.) Obveščam: kar boš, dragi bralec, bral naprej, je umotvor trenutno razpuščenih možganov. Na silo sestavljati ne obrodi zdravih sadov.
Kako naj vem, da me je izbral? Poskušal te bo ubiti. Lahko napišem nekaj o Avatarju (pozorni gledalci ste začetna stavka prepoznali, kaj?), če se mi je že zgodilo par rušilnih dni in noči (in sem izgubila kontrolo nad koherenco ter nad sledenjem temi, kije še zastavila nisem). Avatarja je potrebno gledati v treh dimenzijah. Sedenje v prvi vrsti kinodvorane povzroči tope bolečine v vratu in očeh. Kar se zaradi posebnega modela 3D sončnih očal nekje iz sredine osemdesetih nevarno približa, se namreč približa do take mere, da ni več v celoti vidno. (Tudi 3D sončna očala bolijo, posebej ljudi z rahlo izbočenim nosnim hrustancem.) Film je predvsem čudenje. Nekajkrat sem se zalotila z zevajočimi usti. Kot veliki otrok, ki ga strašansko drag spektakel fu turističnega bleščanja popolnoma prevzame. Uau, tisti po zraku plavajoči trodimenzionalni virtualno-nevirtualnifosforescentni zemljevidi in gromozanske ubijalske mašine v obliki tacajočih robotov! In visoko neoindijansko ljudstvo nenavadno lepih modrih teles (ki se, mimogrede, venomer preoblačijo v nove in privlačne kose futur-et-no oblačil) z v temi žareči mi pegami po licih in čelu, kakšna krasna bitja! In način, kako se z vetrnjakasto strukturo, ki se skriva v šopu njihovih dolgih las, povežejo vsak s svojim zmajem in s šepe-tajočim drevesom in navsezadnje z njihovo veliko boginjo, kije Narava sama! Ah, in kakšna flora in favna, čudežne oblike, čudežne barve, poglej, tale čudežna semena letijo proti meni, da se mi roka nezavedno sproži in zamahne proti njim, kot zamahuje po debelih kosmih snežink. Kako je vse lepo, Amerikanski debelovrati marinci z občutno preveč mišične mase pa spet delajo zbrko... Seveda se glavni zaljubi v najlepšo. Kije povrhu še poglavarjeva hči. In seveda se spreobrne in postane pravi, prvi in glavni boljših. In pod drevesom, ki povezuje vse energije vseh naravnih bitij, priredi rahlo Obamovski govor z iztočnico "Letite z mano!" ("Verjamemo!"). Potem pa še trans zabavo za svoj rojstni dan. Bojevanje med ultrakapitalističnimi ultraliberalci in ultranaravnimi modrotelesni-ki se mi je vleklo. Ti spektakularni boji me vedno utrudijo. Vendar: konec dober, vse dobro in srečno sta živela do konca svojih dni! Avatar človeka zadene samo zaradi tehnologije, po hudih globinah duše pač ne koplje. Zakaj pa tudi bi. Kakorkoli, kinokompleksov v obliki letališč nikoli ne bom marala. Zdaj sem se spomnila, da sem pravzaprav hotela pisati o ledu, drsanju in snežnih kraljicah. Bo pa kdo drug ali pa bom kdaj drugič. Če ne bodo v času naslednjega pisanja že vzklili telohi na poseki. Mimogrede, priporočam zimski sprehod po poseki nad smetiščem, dokler še ni avtoceste! Pa mi je uspelo zaključiti kaotično, kot sem začela. Če pa je na svetu preveč privlačnih tem ...
Preverjali vidnost pešcev
Velenje, 23. januarja - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje je v petek in soboto, od 17. do 20. ure, izvedel preventivno akcijo Bodi previden. Člani sveta so med pešci preverjali uporabo odsevnih teles na petih lokacijah v mestni občini Velenje: Šentilju pri Velenju, Starem Velenju, Šmartnem, Konovem, Šaleku in na velenjski vtobusni postaji.
V akcijo je bilo vključenih 211 pešcev. Kar 63 % teh ni imelo pri sebi odsevnih teles (kresničk ali odsevnih trakov).
AKTUALNO
Kartica le še ključ do podatkov
Od 1. februarja za obisk pri zdravniku v Šaleški dolini potrditev zdravstvene kartice ne bo več potrebna - Sami bolj pozorni na urejenost zdravstvenega zavarovanja - Prihodnji mesec bodo odstranili samopostrežne terminale
Tatjana Podgoršek
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) končuje projekt prenove sistema kartice zdravstvenega zavarovanja z uvedbo neposrednega dostopa do podatkov in zdravstvenih podatkov oziroma projekt on-line. Zadnja bo k temu pristopila ljubljanska regija.
»Na območju pristojnosti Območne enote zavoda Ravne na Koroškem, kamor sta vključeni tudi Šaleška in Zgornja Savinjska dolina, spremembe sistema kartice zdravstvenega zavarovanja uvajamo od lanskega junija dalje. Uvedli smo jih praktično že povsod, razen na območju javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Tu pa bomo v sistem vključili zdravstvene postaje Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1. februarja. Bolnišnica Topolšica, optiki in še nekateri drugi izvajalci zdravstvenih storitev pa so v sistem on-line že vključeni,« je pojasnila Danijela Štum-berger, zadolžena za odnose z javnostjo na Območni enoti ZZZS Ravne na Koroškem.
Potrjevanje kartice ne bo več potrebno
Po besedah Štumbergeijeve uvedba neposrednega dostopa do podatkov prinaša uporabnikom kartice zdravstvenega zavarovanja kar nekaj prednosti. Če smo zavarovanci doslej morali potrjevati kartice vsake tri mesece, to od februarja dalje ne bo več potrebno. Posodobljena je tehnologija za zagotavljanje varnosti vseh osebnih podatkov imetnika kartice. Neposreden dostop do podatkov omogoča upo-
rabo novejših podatkov, izvajalci zdravstvenih storitev pa bodo imeli na strežnikih dostop do širšega nabora podatkov kot doslej, kar pomeni, da se bodo zaradi tega lažje ter bolje strokovno odločali gle-
Danijela Štumberger:»Kartico zdravstvenega zavarovanja je potrebno kljub spremembam imeti ob obisku zdravnika vedno s sabo.«
de bolnikovih zdravstvenih težav.
»Če bomo na eni strani razbremenjeni skrbi za redno potrjevanje zdravstvenih kartic, bomo morali biti v prihodnje sami bolj pozorni na to, ali imamo urejeno zdravstveno zavarovanje ali ne. Še posebej opozarjamo družinske člane in tiste, ki se upokojujejo oziroma so se prijavili na zavod za zaposlovanje. Traja namreč lahko tudi do dva meseca, preden dobimo podatke. V tem času nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, brez tega pa so ob obisku zdravnika, lekarne ali dobavitelja medicinsko tehničnih pripomočkov samo-
plačniki. Za ta čas si je potrebno urediti začasno zavarovanje.«
V celotni Koroški in Savinjsko-šaleški regiji je nezavarovanih oseb s področja obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej takih, ki nimajo urejenega zavarovanja več kot 1 leto, 22. Od tega so 3 na območju Šaleške doline.
Kot je še poudarila Danij ela Štumberger, pa je zdravstveno izkaznico za zdaj še potrebno potrditi ob morebitnem obisku zdravnika, za specialistični pregled v Ljubljani. Kajti ta regija še ni vključena v sistem on-line.
Ob obisku zdravnika... kartico vedno s sabo
Čeprav potrjevanje zdravstvenih kartic ne bo več potrebno, pa mora mo imeti zava rovan ci ob obisku zdravnika zdravstveno kartico vedno s sabo. Kajti kartica je ključ do podatkov, ki so shranjeni na strežnikih zdravstvenih zavarovalnic. Poleg podatkov o zdravstvenem zavarovanju bodo tako medicinskim sestram, zdravnikom, farmacevtom v lekarnah ... dostopni tudi drugi, na primer o izdanih zdravilih in pripomočkih. »Za to bodo potrebovali našo zdravstveno izkaznico in svojo profesionalno kartico s pooblastili, do kakšnih podatkov lahko dostopajo. Medicinska sestra bo -na primer - lahko s svojo kartico prebrala le podatke o zdravstvenem zavarovanju, zdravnik o izdanih zdravilih in medicinsko tehničnih pripomočkih, farmacevti v
Pod Pustim gradom
Šoštanj na sejmu Turizem in prosti čas
Šoštanjčani so na sejmu Turizem in prosti čas 23. januarj a v Ljubljani precej pozornosti vzbudili z Muzejem usnjarstva, veliko vprašanj pa so imeli obiskovalci tudi o drugi turistični ponudbi: Mornovi zijalki, vili Mayer, dvorcu Gutenbichl, Pustem gradu, Kajuhovem
domu, Spominskem parku ., tudi tradicionalnem pustnem karnevalu. Mnogi so se ob njihovi stojnici ustavili tudi zaradi kulinaričnih spe-cialitet, orehovega kruha turistične kmetije Apat, dobrot iz Gaberk ... Letošnja predstavitev občine Šoštanj, ki s svojo vedno bolj celovito ponudbo enakovredno nastopa skupaj z ostalimi občinami SAŠA regije, je presegla pričakovanja. Upajo, dabo Turistični zemljevid občine Šoštanj, ki je kmalu
pošel, v občino pripeljal vsaj polovico tistih, ki so z njim pod roko odhajali od njihove stojnice.
Obnova notranjosti kulturnega doma
V marcu bodo v Šoštanju začeli prenovo notranjosti kulturnega doma. Obnovili bodo scensko in delovno razsvetljavo, na novo uredili ozvočenje in video projekcijo ter zamenjali odrske zavese. S to prenovo bo kulturni dom zadostil potrebam, kijih prinašajo sodobne informacij sko-komunikacij ske tehnologije pri organizaciji najrazličnejših dogodkov.
Pri roč nik v gospodinjstvih
Vsa gospodinjstva v občini Šoštanj so v začetku prejšnjega tedna prejela priročnik o ravnanju z odpadki, v katerem je prestavljen pravilen način ločevanja odpadkov. Ker bo v začetni fazi nepogrešljiv vodnik v vsakem gospodinjstvu, so ga v Šoštanju objavili tudi v elektronski obliki. Dostopen je na spletni strani www.sostanj.si.
lekarni o zavarovanju in izdanih zdravilih.«
Kaj če sistem ne deluje?
V primerih, kadar sistem ne deluje, bo zdravstveni delavec nudil bolniku storitev tako kot doslej. »Vendar, če pri tem ne bo pridobil podatkov iz našega informacij ske-ga sistema in ne bo pridobil dovolj podatkov za obračun opravljenih storitev v vaši prostovoljni zdravstveni zavarovalnici, boste morali sami doplačati delež vrednosti opravljene storitve. Tega vam bo zdravstvena zavarovalnica vrnila naknadno.«
V februarju gredo proč samopostrežni ter mi na li
Samopostrežne terminale, na katerih smo potrjevali kartice, naročali različne listine in kjer smo lahko preverili svoje obvezno in prostovoljno zavarovanje, bodo prihodnji mesec odstranili. Območna enota ZZZS Ravne na Koroškem jih ima 19. Kot je pojasnila Štumbergerjeva, se je zavod odločil za njihovo odstranitev zaradi prevelikih stroškov z njimi.
Po odstranitvi samopostrežnih terminalov bomo lahko naročali evropske kartice in konvencij ska potrdila za Bosno in Hercegovino preko spleta, z uporabo mobilnih telefonov in SMS-sporočil. Več informacij je na voljo na www.zzzs.-si v poglavju Elektronske storitve.
Priložnost za podeželje in podjetnike
Projekt Rubires za povečanje uporabe obnovljivih virov energije - K sodelovanju povabili dijake, podjetja, zasebnike iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki se ukvarjajo z lesno bio maso
Tatjana Podgoršek
Uporaba obnovljivih virov energije sodi med najpomembnejše izzive v Evropi. S to tematiko se ukvarja tudi projekt Rubires, v katerega se je vključilo 10 partnerjev iz petih držav: Nem čije, Avstrije, Slovenije, Italije in Madžarske. Projekt vodi Regionalni urad za prostorsko načrtovanje Altmark iz Nemčije, kot partner iz Slovenije pa v njem sodeluje Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija. Projekt traja 36 mesecev, preteklo pa je leto dni izvajanja.
Po besedah Tomaža Poličnika,
vodje projekta pri agenciji, so njegovi cilji dolgoročni, usmerjeni pa so k večji uporabi obnovljivih virov energije, predvsem biomase, kar je za trajnostni razvoj podeželja pomembno iz dveh zornih kotov: dodane vrednosti podeželja zaradi ohranjanja okolja in dodane vrednosti zaradi podjetniških priložnosti pri pridelavi, predelavi, transportu in porabi biomase. »Na osnovi rezultatov analiz smo se v našem okolju odločili za uporabo lesne biomase. V tem trenutku smo k sodelovanju pri projektu že povabili Šolski center Velenje, s katerim bomo izvedli natečaj na temo lesne biomase za dijake, v nadaljevanju pa nameravamo še podjetnike, obrtnike, podjetja v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, ki se ukvarjajo z lesno bioma-so. V letu dni uresničevanja projekta smo med drugim izdelali razne analize o nadaljnjem razvoju projekta v regiji Saša. Rezultati so pokazali, da ima regija na tem področju dobre potenciale.« Poličnik je še poudaril, da bodo precej pozornosti namenili tudi izmenjavi izkušenj med partnerji iz različnih držav in razvijanju skupnih strategij, kar je prvi pogoj za povečanje načrtovane dodane vrednosti. Prav tako je pomembna še ustrezna urejenost in usklajenost na področju rabe zemljišč, namenjenih za pridelavo biomase.
Vrednost projekta Rubires, ki ga financira evropski sklad za regionalni razvoj, je več kot 1,2 milijona evra. Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija bo za svoje aktivnosti v projektu iz tega naslova pridobila 85 odstotkov potrebnega denarja oziroma 125 tisoč evrov.
Tomaž Poličnik: »V našem okolju smo se odločili za uporabo lesne bio mase.«
Iz občine Šmartno ob Paki
Lani manj za novorojenčke
Lani so v lokalni skupnosti namenili manj denarja za novorojence kot leta 2008. Pa ne zaradi proračunskega primanjkljaja, ampak ker se je po letih precejšnjega števila novih občanov ta trend lani nekoliko obrnil navzdol.
Lani so namreč beležili 26 rojstev, kar je 6 manj kot v letu 2008. Ko starši uredijo vse potrebne formalnosti, občina vsakemu novorojencu nameni 100 evrov, banka pa priloži še hranilnik ter prav tako nekaj denarja. Razen tega župan osebno obišče vsakega novorojenega otroka v občini.
Nov most čez reko Pako
Kar precej govoric v tukajšnjem okolju je v zadnjem času povezanih s predvideno izgradnjo mostu čez reko Pako med Paško vasjo in Gorenjem. Med njimi so tudi nekatera ugibanja, kdo je investitor in kakšna je pri tem vloga občine. To je bilo eno do svetniških vprašanj na zadnji seji občinskega sveta.
Izvedeli smo, daje naložba v celoti stvar individualnega investitorja, ki je v tem okolju zgradil že kar
nekaj stanovanjskih objektov. Pri pridobivanju potrebne dokumentacije naj bi imel veliko težav. V tem trenutku naj bi gradbeno dovoljenje že imel. Na občinski upravi smo tudi izvedeli, da je lokalna skupnost izdala potrebna soglasja oziroma podpisala ustrezen sporazum. Tega je dala pred tem v presojo pooblaščenim pravnikom, ki so ugotovili nespornost dokumentov in potrdili, da občina v nobenem primeru ni in ne bo finančno soudeležena pri projektu.
Mimogrede smo izvedeli, da je vrednost tega mostu več kot 400 tisoč evrov.
Poslovno-obrtna cona še miruje
Občina ima že dalj časa izdelan lokacijski načrt za predvideno poslovno-obrtno cono ob objektih Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter projekt ureditve komunalne infrastrukture, ki je pripravljen za izdajo gradbenega dovoljenja. Cona se razprostira na 5,3 hektarjev velikem območju, za gradnjo pa je namenjenih nekaj manj kot 21 tisoč kvadratnih metrov. Po obstoječem načrtu so gradbene parcele velike od 740 do 3055 kvadratnih metrov. Za ureditev cone je občina
že pred leti pridobila nekaj denarja od države, ki pa ga ne more porabiti, ker zemljišče še ni njeno.
Šmarški župan Alojz Podgoršek je povedal, daje zanimanje za gradnjo kljub recesijskim časom veliko, lastništvo zemljišča pa ostaja kljub velikim naporom nerešeno. Za zdaj se Kmetijska zadruga Šaleška dolina ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov o tem še nista uspela dogovoriti. Na občini poudarjajo, da jim je v bistvu vseeno, kdo je lastnik zemljišča, bolj pomembno je, da se zadeva čimprej uredi. Veliko upanja daje novi zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je že v proceduri v državnem zboru. Z aktiviranjem te cone bi občina Šmartno ob Paki gotovo prišla do velikih razvojnih možnosti, pa tudi v občinsko blagajno bi kanilo več denarja.
■ tp

tw
RADIO VELENJE
»asias
Nadomestilo je pravica, ki izhaja iz dela
V letu 2009 se je v Območni službi Velenje za 50 odstotkov povečalo število prejemnikov denarnega nadomestila med brezposelnostjo -Rast je pričakovati tudi letos
Milena Krstič - Planino
Velenje - Število brezposelnih, ki spadajo v pristojnost Območne službe Velenje, se je lani povečalo za 42 odstotkov. Žal se tudi za leto 2010, take so ocene, rast še pričakuje. Predvidevajo, da se bo v Območni službi Velenje število brezposelnih iz sedanjih 7.300 povzpelo na 8.000.
Vzporedno z rastjo brezposelnosti seje povečevalo tudi število tistih, ki so bili po prenehanju zaposlitve upravičeni do prejemanja denarnega nadomestila. Bilo jih je 50 odstotkov več kot leto pred tem. Pravico, ki izhaja iz dela, je v celotni Območni službi, ta zajema šest upravnih enot oziroma uradov za delo, lani koristilo več kot 1.900 oseb, na Uradu za delo Velenje blizu 600. Letos, pričakujejo, bo upravičencev še več.
Nadomestilo za čas brezposelnosti je zgolj nekaj, kar pomaga blažiti finančno stisko v prvih mesecih po izgubi dela, saj je časovno opredeljeno od treh do največ štiriindvajsetih mesecev, pa tudi zneski, kijih upravičenci prejemajo, so omejeni. Do prejemanja nadomestil so upravičeni tisti, ki so pred nastankom brezposelnosti imeli delo in jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji.
Darja Dvorjak: »V zadnjem obdobju je veliko primerov, ko samostojni podjetniki odjavljajo dejavnost.«
»Pomembna je gostota delovnega razmerja. Pravica brezposelnemu pripada, če je bil pred nastankom v delovnem razmerju vsaj 12 mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev s presledki v 18 mesecih, in kar je zelo pomemb no, da pravočas no, v 30 dnieh po prenehanju delovnega razmerja, to pravico pri zavodu uveljavi,« pojasnjuje Darja Dvorjak, strokovna sve-
Roki za uveljavitev pravice
Denar no nad omes ti lo pri pa da zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja. Zavodu se mora prijaviti v 30 dneh. Če boste vložili zahtevek po tem roku, se vam skupna dolžina prejemanja pravice skrajša za čas prekoračitve roka. Po preteku 60 dni pa te pravice ne boste mogli uveljaviti.
tovalka za področje socialne varnosti v Območni službi Velenje.
Od najmanj 212 evrov do največ 575 evrov
Pravica ne traja v nedogled, kot že rečeno. »Čas trajanja je odvisen od tega, koliko časa je bila oseba zavarovana, od njene skupne delovne dobe,« razlaga Dvor-jakova. Do treh mesecev prejemanja denarnega nadomestila so upravičeni tisti, ki so delali od enega do petih let, do največ štiriindvajset mesecev pa tisti, ki so starejši od 55 let in imajo nad 25 let zavarovalne dobe. »Osnova za odmero višine nadomestila je plača zadnjih dvanajstih mesecev.« Prve tri mesece znaša 70 odstotkov od osnove, naslednje mesece pa 60 odstotkov. »
Denarno nadomestilo namreč ne more biti nižje od 45 odstotkov minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega denarnega nadomestila.« Ali drugače, najvišje denarno nadomestilo ta hip znaša 575 evrov neto, najnižje pa 212 evrov. V času prejemanja denarnega nadomestila so pokojninsko in invalidsko zavarovani, kar pomeni, da jim teče delovna doba in obvezno zdravstveno zavarovanje.
Po denarno pomoč na center za socialno delo _
Stiske, še večje, nastopijo potem, ko ta pravica preneha. Včasih so brezposelni lahko potem, ko niso bili več upravičenci do nadomestila, na zavodu uveljavili pravi co do denar ne pomo či. Z novelo Zakona o delovnih razmerjih so bile te pomoči ukinjene, kar pomeni, da zavarovanec po poteku pravice do denarnega nadomestila na zavodu nima več mož-
Trajanje upravičenosti do denarnega nad omes ti la
Odvisno je od tega, koliko časa ste bili zavarovani za primer brezposelnosti, in sicer: 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 -et, 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let, 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let, 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let, 18 mesecev za zavarovance starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let ter 24 mesecev za starejše zavarovance od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.
nosti zaprositi za kakršnokoli drugo obliko denarne pomoči. Lahko pa jo uveljavljajo na centru za socialno delo.
Napovedujejo se odpovedi iz poslovnega razloga
»Tudi letos pričakujemo povečanje prejemnikov denarnega nadomestila, predvsem zara di napoveda nih odpovedi iz poslovnega razloga, veliko je potekov pogodb o zaposlitvi za določen čas, veliko pa je tudi primerov, ko samostojni podjetniki odjavljajo dejavnost.«
Še tole: pravica do prejemanja denarnega nadomestila lahko tudi preneha, če neupravičeno odklonite ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzročite odklonitev zaposlitve delodajalcu, če ste vključeni v program aktivne politike zaposlovanja ali če kršite sprejete obveznosti iz programa, pa tudi, če ste zaposleni na črno ali če pridobivate dodatne dohodke brez vednosti zavoda.
Skupina Era v Vancouvru
Velenje - Po nekaterih informacijah se na zimske olimpijske igre v Vancouvru ne pripravljajo le slovenski športniki, ampak tudi Skupina Era iz Velenja. Ta naj bi bila glavni sponzor Slovenske hiše na igrah. Informacijo smo preverili pri predsedniku uprave Skupine Era Gvidu Omla-diču.
»Res je, da podpiramo projekt Slovenske hiše v Vancouvru, nismo pa glavni pokrovitelj,« je povedal Omladič. Kot je še pojasnil, so se za podporo projekta odločili zaradi zelo dobrega sodelovanja s slovenskim turizmom, sploh s slovenskimi zdravilišči, saj je Skupina Era eden njihovih največjih oskrbovalcev. Hkrati pa v sodelovanju z njimi izvajajo nekatere promocijske projekte tudi na trgu JV Evrope, kjer so močni predvsem po zaslugi Skopskega sejma, katerega večinska lastnica je skupina. »Z vključitvijo v ta skupen projekt krepimo svoje poslovne partnerje, posledično pa tudi Skupino Era.«
V Slovenski hiši naj bi predstavili ponudbo blaga in storitev njihovih partnerjev.
■ tp
Reorganizacija Preventa Globala
Slovenj Gradec, 20. januarja - Nadzorni svet Preventa Globala je potrdil Načrt reorganizacije Preventa Globala, ki gaje skupaj s strokovnimi sodelavci pripravila uprava pod vodstvom predsednika Renata Krajnca.
Načrt predvideva reorganizacijo matične družbe po modelu holdinga, zagotovitev trga z obstoječimi in novimi poslovnimi partnerji, spremembo modela poslovanja avtomobilskih družb, zagotovitev finančne stabilnosti preko reprogramiranja obstoječih posojil, ukinitev investiranja poslovno nepotrebnih sredstev, in če bo potrebno, tudi dokapitalizacije. Cilj Skupine Prevent Global je, da v dveh letih uspešno zaključi sanacijo in na ravni skupine posluje z dobičkom.
mz
V večini podjetij slabše kot predlani
Kriza je zaznamovala večino gospodarskih subjektov v regiji - Savinjsko-šaleška zbornica si prizadeva, da bi se ekonomski pogoji izboljšali - Veliki napredki na področju inovativnosti - V ospredju zahtev tretja razvojna os
Mira Zakošek
Leto 2009 je bilo za Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico, ki povezuje gospodarstvo v Saša regiji, krizno leto. Še posebej so bili pogoji gospodarjenja težki v prvi polovici lanskega leta. Kako jih je videl direktor zbornice Franci Kotnik?
»Težave so bile povsod, še posebej pa so se kazale v obsegu samega poslovanja podjetij in tudi financiranja dejavnosti. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je stanje v tukajšnjih gospodarskih subjektih v drugi polovici lanskega leta rahlo izboljšalo. Seveda pa je to pavšalna ocena, ki nikakor ne odraža stanja po posameznih gospodarskih panogah. Ugotovimo lahko, da se je gospodarsko stanje izboljšalo v pretežnem delu predelovalne industrije,
■	med tem ko se v sektorju gradbeništva težave še zaostrujejo in so v začetku letošnjega leta ponekod že zelo kritične.«
V temle času podjetja šele ugotavljajo, kako so poslovala lani. Mogoče že imate " kakšno oceno?
»Če ocenim zelo na grobo, menim, da
■	bodo rezultati slabši od predlanskih v večini podjetij.«
Kakšna pa je vloga vaše zbornice v teh kriznih časih?
»V kriznem obdobju se je izkazalo, da gospodarstvo potrebuje organizacijo, ki združuje njihove interese. Na tej osnovi oblikuje stališča in jih posreduje ostalim partnerjem v državi. V naši zbornici smo že konec leta 2008 zaznali težave, ki so
prihajale z vse bolj naraščajočo gospodarsko krizo tudi v tukajšnja podjetja. Povzeli smo jih in na tej osnovi predlagali Gospodarski zbornici Slovenije, Ministrstvu za gospodarstvo in vladi sprejem številnih gospodarskih ukrepov. Na marčevski seji upravnega odbora, kije potekala v Gorenju, smo ta nabor ukrepov še dopolnili. Žal smo kasneje ugotavljali, da večina naših predlogov ni bila upoštevanih. Je pa bilo med vladnimi kriznimi ukrepi čakanje na delo, ki smo ga predlagali tudi mi. Ta ukrep je bil v tem okolju dobro sprejet in je tudi vplival na boljše poslovne rezultate, predvsem pa na ohranitev produktivnih delovnih mest.« Niste pa lani organizirali tradicionalnega in dobro sprejetega srečanja velikega in malega gospodarstva? »Res je. Tako smo se odločili glede na specifično stanje, ki sem ga prej omenil. Vse skupaj je bilo preveč nedorečeno in tudi podjetja bi težko predstavljala svoja pričakovanja in možnosti sodelovanja za prihodnje obdobje. To pa seveda ne pomeni, da smo ta projekt končali, znova ga bomo oživili, verjetno že letos.« Veliko je zbornica v preteklosti, tako je bilo tudi lani, naredila pri spodbujanju inovativnosti?
»Med drugim smo uspeli realizirati prav tako tradicionalni razpis za ocenjevanje inovacij v Saša regiji. Z zadovoljstvom lahko povem, da smo dosegli svojstven rekord tako po številu prijavljenih inovacij kot inovatorjev. Pri tem je še posebej razveseljivo
Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik
to, da sta kar dve inovaciji, ki smo ju prijavili na državni nivo, prejeli najvišje, zlato priznanje. To nas navdaja z optimizmom, saj je očitno, da se na tem področju stanje izboljšuje. Na temo inovativnosti smo pripravili v začetku jeseni še okroglo mizo, na kateri je sodeloval tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golubič. Takrat smo tudi ugotavljali, kako pomembna je ta dejavnost
za nadaljnji tehnološki preboj.
Naj k temu dodam, da bomo inovativnosti namenili veliko pozornosti tudi v letošnjem letu. Že v prejšnji številki Našega časa je bil objavljen razpis za prijavo najuspešnejših inova cij.« Poleg tega pa ste pripravili še več odmevnih dogodkov, okroglih miz, poslovnih srečanj.
»Zelo odmevna je bila v lanskem letu razvojna konferenca Saša regije, na kateri smo v prvem delu predstavili razvojne projekte, ki jih načrtuje naše gospodarstvo, pa tudi lokalne skupnosti v Saša regiji. V drugem delu pa smo izmenjali mnenja in stališča, na eni strani gospodarstvo, na drugi strani država in na tretji tudi ekonomisti iz univerzitetnih krogov - na temo, ali bo Slovenija po izhodu iz krize zgolj socialna država. Odmevna je bila tudi konferenca o kakovosti varnega in zdravega dela. Poleg tega pa smo uvedli prakso, da smo imeli seje upravnih odborov pri naših članicah. Bili smo v Gorenju, na Golteh, v Termoelektrarni Šoštanj, Logarski dolini. Tam smo med drugim predstavili gospodarstvenikom novo organiziranost gospodarske diplomacije v Sloveniji in po svetu in tudi to je ena od aktivnosti, za katero smo prepričani - in tako menijo tudi naši menedžerji, da bi morala slovenska vlada v prihodnje več storiti za to, da se odprejo novi trgi za naša podjetja.« Večino tega, kar je bilo dobrega, boste zagotovo udejanjili tudi letos, morda še kaj?
»Zagotovo bomo nadaljevali tovrstno prakso, kajti odmevi, kot rečeno, so pozitivni. Tudi v letošnjem letu predvidevamo, da bomo seje upravnega odbora praviloma organizirali pri samih članicah. Že prihodnji mesec se bomo dobili v Veplasu, naslednja seja bo skoraj zagotovo, vsaj v tej smeri tečejo razgovori, v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki je naš pridruženi član in ima zanimive razvojne projekte. Skratka, s temi sejami skušamo držati kar najbolj tesen stik z našimi člani in tako spremljati njihovo poslovanje, nenazadnje beležiti in evidentirati tudi težave in jih potem skušati - kolikor je seveda v naši moči -tudi reševati.« Ena osrednjih nalog, ki ste sijih zastavili, je bila pospešitev gradnje tretje razvojne osi, brez katere si tukajšnje gospodarstvo ne more predstavljati nadaljnjega razvoja. Pred vami pa so še druge pomembne naloge?
»Aktivno sodelujemo v medobčinskem odboru, ki budno spremlja aktivnosti v zvezi s tretjo razvojno osjo. Vedno znova poudarjajo, da mora biti hitra cesta v smeri avtoceste Arja vas-Ljubljana ena od prioritet, kijih naše gospodarstvo nujno potrebuje za nadaljnji razvoj. Zato bomo trdno vztrajali, da se ta hitra cesta čim prej zgradi. Vključevali se bomo tudi v aktivnosti izgradnje bloka 6 in seveda reagirali tudi na vse aktualne zahteve, kijih bo prinesla situacija, za katero pa ne moremo v tem trenutku z gotovostjo trditi, v katero smer se bo odvijala. Trenutno je resnično zaskrbljujoče v gradbenem sektorju, in ker vemo, da je na ta sektor vezanega še veliko drugega, predvsem različni dobavitelji, proizvajalci instalacij, notranje opreme in še marsikaj, so lahko zapleti zelo veliki. Vsekakor želimo in upamo, da se bo na tem področju na državni ravni nekaj spremenilo, da bo ta krč, ki nas je sprem-jal celo lan sko leto, ven darle popus til.«
AKTUALNO
Po metadon pred šolsko ambulanto
Narkoman k peklu ne gre sam
Da rešitev, ki velja v Zdravstvenem domu Velenje, ni sprejemljiva, menijo celo uporabniki metadonske ambulante sami
Milena Krstič - Planino
Velenje, 22. januarja - Skupna čakalnica za odvisnike od prepovedanih drog, ki so na vzdrževalnem medatonskem programu, in mladostnike, ki pridejo v šolski dispanzer? Si predstavljate? Celo odvisniki, ne vsi, večina tistih, s katerimi sem se v petek dopoldne okoli 10. ure, ko se je razdeljevanje metadona in tablet začelo, srečala, so menili, da je to slaba rešitev. Celo zelo slaba rešitev. Da bi, če bi bili sami na oni strani, torej v vrsti pred šolsko ambulanto in ne pred metadonsko, zahtevali, da se to nemudoma odpravi, da se metadonski najde primernejši in od mladih pacientov ločen prostor. Da bi se tak v Zdravstvenem domu Velenje moral najti! »Saj sami vidite, kaj se tukaj dogaja. Vpitje, dretje ... Mogoče še kaj drugega tudi... «.
Niso pa glasni vsi. Večina jih mirno, vdanih v usodo čaka na svoj odmerek.
Eden, zanj so rekli, da je v programu že vsaj deset let, je, ko se je začela delati vrsta in ko se je začelo prerekanje, kdo je prišel prej in kdo pozneje, rekel: »Pojma nimate, kaj pomeni minuta. Že od pol petih zjutraj čakam, da bo ura deset.« Ta isti je pohvalil Vilmo, ki dela v metadonski, češ daje v vseh letih zamudila samo enkrat. Za deset minut. Zaradi snega na cesti.
bili med prvimi, ki so ga uvedli. Študije, izdelane doma in po svetu, kažejo učinkovitost uporabe metadona za zdravljenje odvisnosti (zmanjšanje kriminalitete, socialnega stanja, manjša nevarnost okužbe s hepatitisom C, zvišana kakovost življenja ...). Povsod ga tudi nimajo. Na Koroškem, denimo, že ne. V Velenje v metadonsko ambulanto jih zato prihaja vse več tudi od tam. Vse več pa je v Velenju tudi tistih, ki so prepričani, da metadonska in šolska ambulanta ne sodita skupaj. Celo uporab-
da se drugačna rešitev že išče. Poseben vhod bodo naredili tukaj spodaj, vse bo v kamerah ... Začelo seje dogajati, tako da bo,« je stopil v bran vodstvu zdravstvenega doma. »Že morda, že morda, a traja že skoraj tri leta,« se ni pustil zmesti tretji.
V petek dopoldne smo želeli videti, kako »simbioza« metadonske in šolske ambulante deluje v praksi, pri tem pa dregnili v žalostne zgodbe tistih, ki so čakali na Vilmo in svoj odmerek. Eni so se bili pripravljeni odpreti. Pripovedovati.
bom samo enkrat. Delat grem...«, je pripovedoval drugi. Že nekaj let živi v tej dolini. Sem se je preselil iz ene od slovenskih pokrajin pred petimi leti. »V to sem padel pri šestindvajsetih letih. Slaba družba, težave, deložacija moje družine iz stanovanja, kjer smo živeli. Dobesedno na cesto so nas vrgli ... Potem pa eno leto heroin, trava. Zdaj sem odločen, da neham. Tri leta sem bil na isti dozi, zdaj zmanjšujem. Ogromno volje je potrebne. Če je nimaš, lahko vse življenje hodiš sem
niki sami menijo tako.
»Tole res ne more biti tako, kot je,« pravi eden od njih. «Mene je za nekatere, ki prihajajo sem po metadon, sram. Ampak tole še ni nič, počakajte, da pride še on, pa on, pa on .... Pa še Korošcev j e tukaj tri četrtine,« je razlagal in se spraševal: »Zakaj jim ne morejo tam narediti svoje ambulante?«
V Velenju med prvimi Rešitev se išče
V Sloveniji so za pomoč odvisnikom razvili številne nizkopražne programe, programe za zmanjšanje škode (izmenjava igel, društva za pomoč odvisnikom in staršem ...) ter visokopražne oziroma bolj zahtevne programe, med katerimi je tudi metadonski. V Zdravstvenem domu Velenje so
V čakalnici je v času »terapije« (razdeljevanje metadona) dejanko »živo«. Dva sta bila posebej glasna. Vpila sta eden čez drugega, istočasno dopovedovala dve različni zadevi ... Vmes nam je skušal eden od mladih fantov pojasniti, kako je s to skupno čakalnico. »Tole res ni dobro. A slišim,
Pot je dolga, naporna, bole ča in nego tova
Seveda imajo vsi naši sogovorniki imena. Tudi priimke. A jezik jim je stekel šele, ko smo rekli, da bodo ostali anonimni. Potem so se razgovorili. Simpatičen črnolas fant iz ene od spodnjesavinjskih občin prihaja po metadon dvakrat na teden. Prizna, da si na moč prizadeva, da bi prišel iz začaranega kroga. »A je to težko. Tako zelo težko. Deset dni po tistem, ko sem prišel iz detoksikacije, sem se zadel s heroinom ... Če bi pred štirimi leti tole vedel...«.
Nekateri prihajajo vsak dan, nekateri dvakrat na teden, nekateri samo enkrat. »Odvisno je od tega, koliko se trudiš. Jaz prihajam dvakrat tedensko, v kratkem pa
ter izkoriščaš sistem in državo ... « Dobesedno tako je rekel.
Vozi jo ata
Korošica. Iz Raven na Koroškem prihaja v Velenje vsak dan od ponedeljka do petka. Deset evrov bi jo prišlo na dan, če bi se vozila z avtobusom. »Pa me vozi ata. Starši mi ogromno pomagajo. Res si želim ven. Zelo. Potne stroške, hvalabogu, krije zavod za zdravstveno zavarovanje. Lahko bi imeli tole na Ravnah na Koroškem, pa nimamo. Pravijo, da nimajo zdravnika, da bi lahko upravljali metadonsko. Namesto v tako ambulanto doma lahko hodimo na občino igrat pink-ponk,« je pripovedovala.
Še en Korošec, ki ga je življenje pripeljalo sem, vodilo pa bi ga lahko v pekel. Tri otroke ima. Enega v 2. razredu osnovne šole, najmlajša ima štiri leta. »V kratkem bom imel še enega, če bo vse po sreči.«
Zaposlen je v Avstriji. Star komaj 28 let. Preden je prišel v to, so kupili hišo. Zdaj gradi drugo ... Kako je zašel? »Dobesedno napeljan sem bil. Pred tem sem kadil travo. Za kak rojstni dan smo tu in tam vzeli še malo kokaina ... Potem pa, ko sva šla enkrat skupaj v nabavo ...: "Vzemi dim. Tega se ne moreš navleči. Kaj boš za kokain zapravljal? Vidiš, kako je drag!" Ko pa sem vzel prvi dan, drugi dan ... Ko je na začetku zmanjkalo kokaina, ni bilo nič. No, psiha je že trpela. Fizično pa krize nikoli ni bilo. Potem pa je prišlo tako daleč. Ta oseba, o kateri govorim, če bo kdo to bral, bo točno vedel, kdo je, je oseba, ki je v to navlekla pol Koroške, otroke ...«.
Za to, da »gre ven«, se je odločil zaradi svojih otrok. »Spoznal sem, da tako, kot je meni dal on, bo dal jutri nekdo mojemu otroku . Vse bi danes naredil, tu me slišijo vsi, pa mi je vseeno, vse bi naredil, da to zgine s ceste . Samo to se nikoli ne bo zgodilo. Šel bi na zdravljenje v komuno, kamor koli, samo ne morem biti brez otrok in brez ženske. Navezan sem nanje.«
Bi, še enkrat bi ...
Ne prihajajo vsi po metadon. Prihajajo tudi po tablete. Po »subokson« tablete. Pravijo, da je to nekaj podobnega kot meta-don.
»Vsak dan pridem zjutraj. Tablete mi je predpisal zdravnik. Predvčerajšnjim sem prišel sem prvič, prej sem bil štiri leta drugje. Tablete so menda za jetra manj škodljive kot metadon ... Danes, če bi lahko čas odvrtel nazaj? »Spet bi, še enkrat. Ni bilo slabo, ampak polti denarja zmanjka, službo zgubiš . Vse zgubiš zaradi tega . Če se ne bi to zgodilo, bi se tisto prej še odvijalo. Razlika je v pogledu na svet. Tu si v realnem, tam nisi bil . Dobro, meni ni bilo treba krasti, nekateri pa morajo ...«
Potrebe so vedno večje
V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki precejšen porast uporabnikov socialne oskrbe na domu - Trenutno brez čakalne vrste - Dežurstvo tudi popoldan in ob vikendih
Tatjana Podgoršek
Socialna oskrba na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Velenje od leta 1992, omogoča starejšim osebam, invalidom in hudo bolnim, da lahko ostanejo še naprej v svojem domačem okolju in so oskrbovani v skladu s svojimi željami ter potrebami. V primerjavi z letom 2008 so se lani tovrstne potrebe v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki precej povečale.
Spremenila se je tudi struktura pomoči
Vodja programa na centru Lidija Hartman Ko letnik je povedala, da je bilo v Šaleški dolini leta 2008 v povprečju 83,5 uporabnikov, lani pa skoraj 99.
V mestni občini Velenje sta bila v program socialne oskrbe na domu vključena 102 uporabnika, njihova povprečna starost je bila
78 let. V občini Šoštanj jih je bilo 53, njihova povprečna starost je bila 81,3 leta, v občini Šmartno ob Paki pa je socialno oskrbo na domu preje ma lo 22 upo -rabnikov, njihova povprečna starost je bila 80 let.
»Potrebe po socialni oskrbi so vedno večje. Za zdaj jih še uspevamo oskrbovati, ker smo lani povečali število socialnih oskrbovalk. Danes jih imamo 19, od tega je na centru zaposlenih 11 oskrbovalk, 5 preko javnih del, ostale pa preko tako imenovanih podjem-nih pogodb. Čakalne vrste tudi ni zato, ker je z otvoritvijo doma za starejše Zimzelen v Topolšici nekaj naših uporabnikov odšlo tja v oskrbo. Naj še povem, da smo oktobra 2008 uvedli dežurstvo, kar pomeni, da sta dve oskrbovalki na tere nu v večer nih urah in čez vikend. Torej nudita pomoč ose-
Lidija Hartman Koletnik
bam na domu, ki živijo same in nimajo sorodnikov, ki bi lahko poskrbeli za njihovo osebno higieno. Takih oseb imamo v tem trenutku 15 in tudi tu se potrebe povečujejo.«
Opravila, kijih prilagodijo potrebam posameznega upravičenca, vključujejo gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pri ohranjanju socialnih stikov. Po besedah Hartmanove se je struktura pomoči v zadnjem času spremenila. Vse večje namreč uporabnikov, ki potrebujejo pomoč pri vzdrževanju osebne higiene. Niso tako redki primeri, ko pri takih osebah opravijo tri obiske na dan. »Zelo dobro sodelujemo s patro-nažno službo Zdravstvenega doma Velenje. Za marsikaterega uporabnika se dogovorimo, katere dneve bo zanj poskrbela njena negovalna služba in katere gredo k uporabniku naše oskrbovalke.«
Najvišja položnica za dobrih 364
evrov ^■
Hartmanova je poudarila, da imajo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki velik posluh za tovrstno skrb za starejše občane, kar med drugim dokazujejo subvencije. Cene storitve so v velenjski in šmar-ški občini vezane na neto dohodek na družinskega člana in plačajo storitev po lestvici: od 0,5 do 4,99 evra na uro. Slednjo ceno plača uporabnik z več kot 954 evri dohodka na mesec. V občini Šoštanj pa je cena oskrbe na domu enaka za vse uporabnik - 2,49 evra na uro. Vendar pa morajo prejem-
niki dodatka za pomoč in postrežbo prispevati še odstotek od višine dodatka na uro, pri tem pa prispevek ne sme presegati polovice vrednosti dodatka za pomoč in postrežbo. Najvišji mesečni znesek na položnici lani je bil 364,80 evra za 4-urno pomoč na dan. Občine v Šaleški dolini so za socialno pomoč na domu v letu 2009 plačale dobrih 232 tisoč evrov, od tega več kot polovico Mestna občina Velenje.
Še kakšna dodatna socialna oskrbovalka
»Kot vodja programa lahko zatrdim, da smo zelo zadovoljni uporabniki storitve, lokalne skupnosti in tudi mi kot izvajalci. Takšni so odzivi s terena. Kakšnih sprememb v prihodnje ne načrtujemo. Glede na vse večje potrebe pa si želimo zaposliti še kašno socialno oskrbovalko več, ker bo najbrž potrebno kadrovsko okrepiti tudi dežurstvo. Do pogovora o tem, ali bo ostala ta oblika pomoči tudi v prihodnje pod okriljem centra ali zdravstvenega doma, pa za zdaj še ni prišlo, «je sklenila pogovor Lidija Hartman Koletnik.
TRGOVINA KOŠARICA praznuje 20. obletnico!
V februarju nagrajujemo!
Pri vsakem nakupu nad 20 € darilo: 1x »Zlata kava« 100g + kupon za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Nagrade:
1.	pralni stroj "Körting"
2.snežna	freza
3.3 dni Terme Olimje
Žrebanje bo 20.2.2010 ob 12.00 uri pred Trgovino Košarica v Pernovem. Od 10.00 ure dalje bo za zabavo skrbel ansambel Toneta Rusa. Vabljeni!
ftP**^
BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM.
Pernovo S 572 80 80 Pesje 8 891 91 40 Gaberke S 891 3210 Šoštanj S 588 2410
www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
»'"VAS
S Pihalnim orkestrom podoživeli praznike
Drugi abonmajski koncert pod dirigentsko palico Matjaža Emeršiča prinesel glasbo z različnih koncev
sveta
Velenje, 25. januar 2010 - »Prazniki so minili, a če hočemo, lahko trajajo večno, saj praznike nosimo v sebi. In pri tem nam lahko pomaga glasba,« je polno dvorano doma kulture nagovorila povezovalka letošnjega tradicionalnega novoletnega koncerta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Aca Poles. Ljubitelji orkestra so v soboto, 23. januarja, zato s pomočjo glasbe podoživeli novoletne praznike.
Drugi abonmajski koncert godbenikov v sezoni 2009/10 je prinesel glasbo z različnih koncev sveta. Dirigent orkestra Matjaž Emeršič je v program uvrstil skladbe ameriškega, angleškega, japonskega, slovenskega, madžarskega in grškega skladatelja, priložnost za posebno predstavitev občinstvu pa je dal tudi solistom. Na rogu so se predstavili Gregor Dvorjak, Andrej Žgank, Robert Prednik in Jože Rošer.
Tolkala imajo v zadnjem obdobju v sklopu pihalnih orkestrov večji pomen, kot so ga imela nekoč. Razvoj teh instrumentov - zvonov, ksilofona, vibrafona, marimbe in drugih - ter večja pozornost avtorjev skladb, ki vanje umeščajo izrazit ritem tolkal, sta povečala njihovo priljubljenost, zvokom orkestra pa dodala ritmičnost, melodičnost in izvirnost. Vse to seje odrazilo v nekaj skladbah na letošnjem koncertu, posebej pa v odličnem solističnem nastopu Davorja Plamber-gerja na vibrafonu.
Novoletni koncert je izpolnil pričakovanja. Znova je potrdil visoko kakovost velenjskega pihalnega orkestra, ki je z njim stopil v uradno 91. leto delovanja, in ponudil
lep večer glasbenega popotovanja. Ni se sklenilo s predvidenim pot-purijem iz muzikala Elizabeth, temveč dvema dodatkoma: z doživetim nastopom Špele Zamrnik na panovi piščali v skladbi Osamljeni pastirček ter nepogrešljivim Radetzkim maršem.
Tretji abonmajski koncert bo 30. marca ob 19.30 v glasbeni šoli, nas-to pil pa bo pihal ni orkester glasbene šole.
■ Diana Janežič
K sodelovanju vabijo neuveljavljene skupine
Velenje - Mladinski center in Šaleški študentski klub Velenje letos ponujata nove možnosti za mlade glasbenike.
Razpisujeta namreč natečaj za vse mlade, zapostavljene, neuveljavljene in neuslišane glasbene skupine, katere vabijo, da zgrabijo priložnost in si priigrajo nastop na velikem odru na glavnem koncertu jubilejnih 20. Dnevov mladih in kulture maja letos v Velenju.
USPOSABLJANJE ZA POTREBE DELA
Hiter razvoj in nenehne spremembe od nas terjajo, da pridobivamo dodatna znanja. Z novim znanjem pa se nam odpirajo tudi številne nove možnosti. Na Ljudski univerzi Velenje vam nudimo različna usposabljanja za potrebe dela, kjer se boste usposobili tudi za varno delo in varslvom pred požarom.
•	SOCIALNI OSKRBOVALEC NADOMU
Je progam s področja socialnega varstva, v katerega se lahko vključite s končano osnovno šolo, starostjo vsaj 25 let in s petimi leti delovnih izkušenj pri delu z ljudmi. Vsebine programa so določene s poklicnim standardom in obsegajo 30 ur predavanj s področja organizacije dela pri socialni oskrbi, komunikacijo in gospodinjsko pomoč ter 50 ur praktičnega dela na področju osebne oskrbe. Po usposabljanju se lahko prijavite na preverjanje in potrjevanje NPK in s tem pridobite nacionalno poklicno kvalifikacijosocialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu.
•	STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE
To je 60-urni program namenjen vsem, ki že delate ali želite delati s težko gradbeno mehanizacijo kot so kopači, bagerji ipd. Pogoji za vključitev so starost 18 let, vozniški izpit B kategorije ter zdravstvena sposobnost za upravljanje tovrstnega dela.
•	VOZNIKI VILIČARJEV
Pogoji za vključitev so starost 18 let, vozniški izpit B ali višje kategorije ter zdravstvena sposobnost za upravljanje viličarjev. 60-urni program zajema tako teoretična kot tudi praktična znanja za upravljanje viličarjev.
Prijave za vsa tri usposabljanja zbiramo do 20. februaija 2010, z izvajanjem pa bomo pričeli 20. marca 2010.
Pohitite s prijavami, saj je število mest omejeno!
M
NDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Prijave v programe usposabljanja do 20. februarja 2010
na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2,3320 Velenje. Info: 03/898-54-50, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOORAZRE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
Vpis bo v četrtek, 18. februarja 2010 ob 10. uri
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	EKONOMIST
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativna dneva bosta v petek, 12. 2. 2010 ob 16.30 uri in v soboto, 13. 2. 2010 ob 9. uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
www.abitura si
KOLONA
Racionalnost snežnih poti
Bojan Pavšek
Zimska idila se te dni v obliki neštetih podob snežink in njihovih zgodb, ko padejo na tla, pogosto pojavlja kot osrednji predmet pogovorov ob zakuhanem vinu ali toplem čaju. Nekatere uživače nezimskih komoditet spravlja takšno stanje narave ob živce, saj morajo poprijeti za lopato in se posvetiti telesnim motorikam, ki jih zahteva čiščenje snega. Na drugi strani pa so tu otroci (in otroci po srcu), ki z vso intenzivnostjo rdeče barve svojih ličk prisegajo, da je sneg prava zabava, pa naj te še tako zebe.
Mogoče za mnoge neopazna, a vendar je zgodba o snegu lahko tudi drugačna. Predvsem izrazito sporočilna in asociativna. Tokrat bomo motorna vozila pustili ob strani, saj so ceste v ožjem centru mesta bolj nujno zlo kot pa vir zdravega mestnega življenja. Stopinje oz. gaz, ki jo je prvi načel nekdo, lahko postane prehodna pot za vse ljudi, dokler taisti sneg ne skopni. In teh prvih ljudi je mnogo. Posledično tudi mnogoterost poti. In prav tako tudi ljudi, ki te poti uporabljajo. Seveda jih ne bi, če jim ne bi predstavljale optimuma na njihovi poti. Torej prehojena pot s točke A do točke B mora pač biti optimizirana. S tem je mišljena predvsem najkrajša pot, s čim manj naravnimi in urbanimi ovirami. Intenzivna sneženja zabrišejo ustaljene oz. načrtovane poti. Pločniki postanejo umazana hribovja spluženega cestnega snega in zelene površine se v vsej svoji belini poenotijo z asfaltnimi. Skratka, dobimo nepopisan list, na katerem ponovno na podlagi človeške intuicije o racionalnosti začrtamo nove poti. Tiste, ki bi morale glede na spreminjajočo se urbano infrastrukturo že obstajati, a so ostale nekje tam zadaj. Nastali so novi objekti, nove površine med njimi, a poti so ostale še plod preteklosti. Tudi v Velenju.
Trajektorije snežnih gazi, ki se ustvarjajo znova in znova v času manjših in večjih naletavanj snežink, so lahko odlična raziskovalna študija, kako optimizirati urbane poti za pešce in ustvariti mesto optimalnih poti. Pod optimumom se seveda razume najkrajša, estetska, zanimiva in kvalitetna pot. Kako ta optimum servirati občanom, pa je že drug izziv. Izziv, ki lahko postane nadpovprečen arhitekturni manifest, če je izdelan tako, da v popolnosti služi svoji namembnosti. Lepa slika snežnega optimuma se pokaže že, če si ogledaš Titov trg iz ptičje perspektive. Trajektorije poti so vse prej kot ortogonalne in vse prej kot skladne s kockasto grafiko tlaka. Kompas pa je tako ali tako postal odveč, saj si ga vsakdo, ki premore nekaj evrov več kot povprečni slovenski državljan in ima izgubljen občutek za bivalno estetiko, vgradi v parket svoje dnevne sobe. Da se ve, kje je sever in kje zahaja sonce! Vizija sprehajalne racionalnosti se prav tako tepe z dejanskostjo celotne Cankarjeve ulice in Trga mladosti. Dolgočasni liniji, brez zanimivih (beri: ino-vativnih) urbanih intervencij, ki bi vsaj za trenutek popestrile oko mimoidočega. Da ne govorimo o neartikuliranih vstopnih poteh na centralno otroško igrišče ali neuglednostipodhodov, ki bi lahko s premišljenimi projektantskimi prebliski dandanes bili tudi nadhodi. Svetli, zračni, zanimive razgledne točke, predvsem pa bolj varni. Utrjene snežne poti pa razkrivajo resnico tudi o dodajanju novih ali izbrisu starih poti.
Včasih je za optimum skrbela zelena straža s tabličnimi slogani, postavljenimi predvsem na zelenicah, ki so obdajale pomembne stavbe ali pa so se pietetno razgrinjale pred skulpturami komunizma. Kdor hodi po travi, spodobi se kravi, je pisalo. Človek je takrat resnično dobil manjvrednostni občutek, ko se je zavoljo racionalnosti svoje poti kdaj pa kdaj transformiral v kravo. Danes predlagam drugače. Naj krave postanejo projektantske muze za urbano racionalizacijo velenjskih poti.
PRIDOBITE PRAVO ZNANJE OB PRAVEM ČASU
107,8 MHz
täonjSKÜ IDO CAS©POSDOl m© za i oz
Oglaševanje? A, seveda
Glasbene novičke
Sestavni del seznanjanja bralcev in bralk, poslušalcev in poslušalk o aktualnih temah, o tem in onem so tudi reklamna sporočila. Oglaševati tudi v teh kriznih časih? «A, seveda,« pravi vodja propagandne službe naše medijske hiše Nina Jug in nadaljuje: "Morda še bolj nujno kot v drugačnih časih, kot so današnji. Vsi se vsak po svojih močeh trudimo, da krizo premagamo. Oglaševanje je koristno za vse: oglaševalce, ki želijo o dejavnosti, storitvah, ponudbi in še čem seznaniti čim širši krog ljudi, in za bralce oziroma poslušalce, saj tako zvedo, kam in za/na kaj se lahko v določenih trenutkih obrnejo.
107,8 MHZ
V poplavi medijev, še meni Jugova, je izbira naše medijske hiše najboljša izbira, »ker je vse na enem mestu: morda je za koga bolj zanimivo radijsko, za druge časopisno oglaševanje, tretji se morda zadovoljijo le z objavo na video straneh na TV. Tudi brošure, kot so jo dobila minuli teden gospodinjstva Šaleške doline Kdor ločuje - varčuje, knjige, letaki, plakati so sestavni del ponudbe naše medijske hiše. Kot tudi izdelava spletnih strani.«
Izzivov in priložnosti dovolj, le poklicati je potrebno: 03 898 17 50 ali pisati na e--naslov: epp@nascas.si.
■ tp
Radio Velenje
... na kratko...
ZLATKO & NINA PUŠLAR
Zlatko predstavlja nov single s svoje plošče Svet je lepši, skladbo V iskanju sreče, v kateri gostuje tudi znana pevka Nina Pušlar. Skladba se dotika temnejše plati življenja, vendar Zlatko, zvest svojemu pozitivnemu pogledu na svet, verjame, da vedno obstaja izhod iz še tako težke situacije.
RAZ PIS
Mladinski center Velenje in ŠŠK razpisujeta natečaj za mlade neuveljavljene skupine. Natečaj je odprt do 28. februarja, prijavo, ki mora vsebovati demo posnetek, kraj bivanja članov in njihovo število, kratek opis skupine in kontakt, pa je potrebno poslati na elektronski naslov: info@kuni-gun da. org.
RUDI BUČAR
Rudiju Bučarju se žal ni uspelo uvrstiti na letošnji Sanremski festival. Letos so se namreč organizatorji odločili, da bodo tudi v tekmovalnem delu prvič dovolili nastopiti tujim državljanom. Rudi je prišel v ožji izbor, za sam nastop pa tudi glasovanje preko interneta ni poma ga lo.
SHYAM
Posav ska roker ska zase dba, ki je nekoč že postre gla s plo ščko ma Željo daleč stran ter Sonce v senci, se v nekoliko spremenjeni zasedbi (kot kvartet) vrača na sceno. Pripravlja nov album, katerega producent je znova Peter Penko, prvi single z nove plošče pa nosi naslov Gumijasto srce.
HOU SE MO U SE
Nosorog je po drum&jazz viži Jaz-zbec dru gi sin gle s pri ha ja jo čega osme ga samo stoj ne ga albu ma Ani ma li je Sta ne ta Špe gla. Avtor Sta ne Špe gel ali as Hou se Mo u se je sklad bo pre mi er no pred sta vil lani septembra na proslavi ob 50-letnici mesta Velenje v Rdeči dvorani skupaj s tolkalnima skupinama STOP in ŠUŠ.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	PIXIE L0TT-Cry Me Out
2.	ZLATKO feat. PUŠLAR - V iskanju sreče
3.	ALICIA KEYS -Doesn't Mean Anything
Tokratna zmagovalka je mlada Britanka Pixie Lott s skladbo Cry Me Out. 19-letna avtorica, pevka in plesalka s pravim imenom Victoria Louise Lott je svoj prvi single Mama Do (Uh Oh, Uh Oh) predstavila junija lani
in z njim takoj zasedla prvo mesto britanske lestvice. Septembra je nato sledil izid njenega prvenca Turn It Up in drugi single Boys And Girls, ki je ponovil uspeh prvega, in se prav tako uvrstil na prvo mesto britanske lestvice. Cry Me Out je tako že tretji single z njenega uspešnega prvenca, napoveduje pa se že četrti (Gravity), ki bo izšel marca.
107,8 MHz FM 88,9 MHz FM
STEREO RDS ^^^^^^^
r*
. LESTVICA
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Oktet Dolič - Čakal sem ob potoku
2.	Ansambel Navdih - Zimska idila
3.	Ansambel Pepelnjak - Trenutek sreče
4.	Modrijani z gosti - Venček Tineta Lesjaka
5.	Ansambel Kranjci - Pozdrav Sloveniji
6.	Ansambel Topliška pomlad - V sebi nosim
7.	Ansambel Tonija Verderberja - Fant s tamburico
8.	Ansambel Sicer - Lep pozdrav 12
9.	Stari objem - Nazaj med prijatelje
10.	Tapravih 6 - Spoznanje
več na: www.radiovelenje.com
Prvi cd po skoraj tridesetih letih
Kuzle, ena najbolj ostrih slovenskih punk skupin, so končno izdale svoj prvi samostojni album Še pomnite Kuzle, tovariši?, na katerem legendarna idrijska skupina predstavlja izbor 21 skladb, ki so nastale v začetku 80. let prejšnjega stoletja. Ker avtentični posnetki Kuzl obstajajo samo na tehnično slabih demo posnetkih, so se člani skupine odločili za drugačen, edinstven pristop. Del svojih skladb so posneli povsem na novo, a obenem ohranili avtentičen duh časa, v katerem so skladbe nastale. Na albumu seveda ne manjka skladba Vahid Vahid (hkrati tudi najavni singl albuma), Smej se, originalna izvedba skladbe Moja mama ter skladbe Superlim, Poljubi me in mnoge druge. Za zbiralce bo v omejeni nakladi natisnjena tudi vinilka.
Nude izpolnjujejo želje
Izpolniva želje je že tretji single s plo šče Sedem svetov sku pi ne Nude po njenem izidu maja lani. Skupno je to že deveti singl s te plošče, saj so bile nekatere pesmi objavljene že prej. Izpolniva želje je balada, namenjena predvsem ženskemu delu publike, ki mu
W■ f
B r
Foto: Jaka Vinsek
dogodke.
Izidu albuma sledi tudi prenovljena spletna stran www.ninaose-nar. com.
Šukarv
Mladinskem centru Velenje
Jutri, v petek, 29. januarja, bo v Mladinskem centru Velenje nastopila znana etno zasedba Šukar. Skupina, ki deluje že dve desetletji, igra pretež no rom sko glas bo, predvsem tisto, ki izvira iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. Zasedba šteje pet članov, večkrat pa se jim na odru pridružijo tudi številni drugi znani glasbeniki. Dobro znano je njihovo sodelovanje z Otom Pestnerjem in predvsem z Zoranom Predinom, s katerim so skupaj posneli album Mentol bombon. Sami so v dolgoletni karieri izdali šest albumov; prvi je izšel leta 1994, zadnjega pa so posneli leta 2007. Šukar veliko nastopajo doma in v tujini, najdlje jih je zaneslo celo na Japonsko. Njihovi koncerti so nabiti s čustvi in divjimi ritmi, občinstva pa nikoli ne pustijo ravnodušnega. V Mladinskem
derstood. Nina seje celotnega projekta lotila skrajno resno in profesionalno. Svojo ljubezen do glasbe in življenja nasploh je pretopila v besedila vseh dvanajstih skladb, kijih najdemo na albumu, vključ-
I ■
I ■
I
Nude tudi sicer pojejo v precejšnjem delu svojega več kot petnajst let trajajočega delovanja. Pesem je delno avtobiografska, zapisana kot nostalgična pesem, ki se dotakne vsake romantične duše. Skupino Nude sicer v naslednjih mesecih čaka veliko dela, saj pripravljajo nove pesmi, ki naj bi predvidoma izšle jeseni na plošči s pregledom dosedanjega dela. Še pred pomladjo pa naj bi izšla tudi live plošča s posnetkom s koncerta na Valu 202 novembra lani. Kmalu (19. februarja) bodo nastopili tudi v Velenju, v klubu Max.
Lepotičkin prvenec
Minuli četrtek, 21. januarja, je luč sveta uzrl debitantski album Nine Osenar z naslovom MissUn-
no s trenutno aktualnim singlom Te dni. Že v kratkem bo Nina ob spremljavi vrhunskih glasbenikov začela nastopati v živo, najprej sicer na manjših klubskih odrih, nato pa načrtuje tudi večje koncertne
centru Velenje bodo koncert pričeli ob 21. uri.
Perpetuum Jazzile z novim singlom
Vokalna skupina Perpetuum Jazzile predstavlja drugi single s svojega uspešnega zadnjega albuma Africa, kije trenutno drugi najbolje prodajani album v Sloveniji. Kot drugi single ponujajo skladbo z naslovom Kadar sem sama. Gre za a cappella priredbo dvajset let stare skladbe, s katero se je tercet Alenka Godec, Marta Zore in Mojca Vižintin potegoval na takratni Jugoviziji za uvrstitev na Evrovizi-jo. Avtorica besedila je Miša Čer-mak, avtor glasbe pa Tomaž Koz-levčar, ki je skladbo po dvajsetih letih priredil za vokale Perpetuum Jazzila s tremi solistkami, izjemno vokalno ritem sekcijo ter trobili in pihali, izvedenimi izključno z glasovi. Zasedba pripravlja priredbo tudi v angleškem jeziku.

^ Vinko Poličnik, načelnik Upravne enote Mozirje, je uglajen mož, spoštovan šef med svojimi sodelavci in sodelavkami, pa tudi v okolju Zgornje Savinjske doline. Od lanskega leta je med drugim predsednik Avtomoto društva Zgornje Savinjske doline, je velik ljubitelj planin. Zna biti odločen, sploh kadar gre za stroko. »Takole, javnost. Po mrkih obrazih svojih sodelavk najbrž veste, da to, kar vam bom povedal sedaj, ne bo dobra novica, ali pa - za koga. Upokojil naj bi se. Na moje mesto pa naj bi prišel tisti, ki je zasedal stolček pred mojim prihodom - Darko Repenšek. Zgornjesavinjčani pač moramo držati skupaj.«
28. januarja 2010
d Drago Lukner (prvi z leve) iz Šmartnega ob Paki se je očitno zamislil nad modrim nasvetom sokrajana Alojza Polaka: »Škorc, kako se počutiš kot abrahamovec? Meni kot upokojencu pravzaprav nič ne manjka. Sem pa slišal, da tebi nagajajo holesterol in teža. Veš, bo treba manj jajc in fižola, pa več letanja za žogo in vzponov na goro Oljko.«
d Trem šmarškim modrecem (z desne proti levi) - Janezu Dvorniku, direktorju javnega zavoda Mladinski center, Janku Rakunu, mlečnemu kontrolorju, in Ivanu Mehu, invalidskemu upokojencu in bivšemu Erinemu vozniku, tem za pogovor nikoli ne zmanjka. Vsi trije so tako in drugače vneti nogometni zanesenjaki. Janez Dvornik Ivanu Mehu: »Rule, še dobro, da imaš vnučko in ne vnuka. Čez palec ti povem, da nam bo dal šmarški nogomet še tinte pit. Lake (Janko Rakun) že gleda proč ob tem, jaz sem že davno, ti pa še boš.«
Kaznovani, ker nista peli v živo
Mnogi boste, ko preberete te vrsti, dejali: »Oh, ko bi se to dogajalo tudi pri nas?« Dve kitajski pevki bosta namreč morali plačati denarno kazen, ker sta na koncertu le odpirali usta in torej nista peli v živo. Starleti Jin Joucan in Fang Zijuan sta se septembra na koncertu v provinci Sečuan zatekli k petju na »plejbek«, ki pa je po kitajskih pravilih od poletnih olimpijskih iger v Pekingu prepovedano. Takrat je namreč na odprtju izbruhnil škandal, ko se je razvedelo, da prikupna deklica, ki je z glasom navdušila stadion, sploh ni pela v živo, ampak je le odpirala usta. Prava pevka namreč ni bila dovolj lepa za nastop pred milijonskim televizijskim občinstvom. Po tem dogodku, ki je sprožil veliko kritik, se je kitajsko ministrstvo za kulturo odločilo, da je vsakršno petje, ki ne poteka v živo, na koncertih prepovedano, saj s tem nastopajoči »zavajajo občinstvo«. Omenjeni pevki sta postali prvi žrtvi te prepovedi. Skupaj bosta morali plačati 80 tisoč juanov kazni, kar je okoli 8500 evrov.
Dvakrat prodal
svojo hčer
Turška policija je priprla moškega, ki je kar dvakrat prodal svojo 12-let-no hčer. Turek Šukru iz kraja Corum na severu države je najprej svojo hčerko prodal 29-letnemu zidaiju Kamber-
u Bostanu. Ta mu je za povračilo dal štiri krave. Deklica in zidar sta se nato poročila po starem verskem obredu pred imamom. Nekaj mesecev pozneje se je noseče dekletce zateklo nazaj k očetu, saj se ni razumelo z možem. Kmalu po povrat-ku je imela tudi spontani splav. A je bila deklica doma le deset dni. Oče jo je znova prodal, tokrat 20-letnemu brezposelnemu moškemu Gokhanu Turku. Kupec je takoj plačal aro v višini 1500 evrov in odpeljal otroka. Ko je ugotovil, da deklica ni vec nedolžna, ni hotel poravnati preostanka dogovorjene kupnine v višini 3300 evrov. Šukru-ju ni pre os talo dru ge ga, kot da »nepoštenega« kupca toži. Policija je po krajši preiskavi odkrila ozadje celotne zgodbe. Oče deklice Šukru in brezposelni Turek sta že za rešetkami, medtem ko zidarja Bostana še iščejo.
Želite, da vam v hotelu grejejo posteljo?
Neka hotelska veriga ponuja nenavadno storitev: vsi »zmrzljivci« lahko najamejo uslužbenca, ki jim bo segrel posteljnino, preden bodo sami smuknili med rjuhe. Pri podjetju Holiday Inn so novost januarja vpeljali v tri britanske hotele, enega v Londonu in dva v Manchestru. Če si bo gost zaželel, bo v sobo prišel hotelski uslužbe-
Inec, nekakšen »grelec postelje«, oblečen v topla volnena oblačila. Opremljen bo tudi
s termometrom, da bo lahko preveril, kdaj se bo posteljnina segrela na zahtevanih 20 stopinj Celzija. »To bo, kot bi pred počitkom v posteljo namestili ogromen grelec vode,« je dejala predstavnica verige Jane Bednall, ki je zatrdila, da bo »gre lec« v človeški podo bi iz sobe odšel, preden se bo gost ulegel v posteljo. Vse dele telesa bo imel zakrite, lase pa spete, ni pa
namreč med letom privezati z varnostnim pasom, na voljo pa mora imeti tudi naslonjala za roke ter možnost dvigovanja in spuščanja sedeža. Predstavnica letalskega prevoznika Monique Matze je pojasnila, da bodo predebelim potni-
znano, ali se bo moral pred svojo zadolžitvijo tudi stuširati. S to potezo so se hotelirji odzvali na mrzle dni, ki so nedavno zajeli Otok, svetoval pa jim je strokovnjak za spanje Chris Idzikowski, ki je dejal: »Obstaja kup znanstvenih razlag o tem, da se najbolj kakovosten spanec začne v začetku noči. Topla postelja, ogreta med 20 in 24 stopinj, bi lahko ta proces olajšala, saj ga hladna postelja nekoliko ovira.«
Debeli bodo plačali več
Od 1. februarja naprej bodo pri francoskem letalskem prevozniku Air France pričeli predebelim potnikom zaračunavati dve vozovnici. Pri Air France so se za takšen ukrep odločili predvsem iz varnostnih razlogov. Vsak potnik se mora
kom zaračunavali še dodatnih 75 odstotkov cene vozovnice. »Dodatne sedeže bomo zaračunavali le na tistih letih, ki so v celoti zasedeni. Na letih, na katerih bodo ostajala prosta mesta, pa bomo denar za dodatni sedež potnikom vrnili po izkrcanju iz letala,« je še dodala.
Pre poveda li so mu vstop v park
Nek mladi moški je dobil sodno prepoved obiska škotskega parka, saj so ga tam ujeli med domnevnim poskusom spolnega odnosa z enim od dreves. 21-letnemu Willi-amu Shawu je sodišče prepovedalo, da bi še kdaj vstopil v centralni park v mestu Airdrie, ki leži v južnem delu Škotske. Priče so namreč potrdile, da naj bi lanskega septembra pred deblom enega drevesa najprej do gležnjev slekel svoje hlače in spodnjice, nato pa naj bi s simultanimi gibi poskušal imeti spolni odnos z drevesom. Shaw je bil sprva obtožen nedostojnega razkazovanja, a mu mestno sodišče tega ni dokazalo, mu je pa prepovedalo nadaljni obisk parka. Na prostost so ga spustili proti varščini, saj ga naslednji mesec čaka še eno sojenje, povezano z nekim drugim prekrškom, ki naj bi ga zakrivil leta 2007. Na Škotskem pa to očitno ni osamljen primer, saj so do sedaj obravnava li kar nekaj podob nih primerov. Leta 2007 je 19-letni Steven Marshall priznal, da je hotel seksati s pločnikom, istega leta pa so ujeli 53-letnega Roberta Stewar-ta, ko je seksal s kolesom.
Kratek spomin
Tudi zadnje dogajanje v zvezi s projektom bloka 6 šoštanjske termoelektrarne kažejo, da imajo nekateri zelo kratek spomin. Ali pa, da so res pravi politiki. Hitro spreminjajo svoja stališča.
Čiščenja
Ne le v naši dolini, poleti pripravljamo veliko vseslovensko čistilno akcijo. Ponekod so pohiteli; čistke različnih oblik že potekajo.
Vse več januarjev
Zaradi krize, ki noče in noče pojenjati, bo tudi za mnoge ljudi pri nas vse več januarjev. Prosincev.
Pogled daleč naprej
V teh dneh že potekajo različni informativni dnevi, ki naj bi pomagali mladim izbrati poklic in delo za prihodnost. Kot kaže, bo odločitev za poklic kratkoročna, tista za delo pa bolj dolgoročna. Nikakor po odločitvi mladih.
Precejšnja podobnost
Otroštvo in zrela leta imajo pri mnogih precej skupnega. Otroci gradijo gradove iz mivke, mnogi odrasli jih gradijo v oblakih.
Davkarija
Ob novem davku na nepremičnine naj bi bili neobdavčeni objekti, v ka terih se opravljajo verske dejavnosti. Takih je pri nas vse več. Saj se tako na delovnih mestih kot v stanovanjih ljudje vse več križajo.
Kje je slabše
Uradne raziskave naj bi pokazale, da se zakonci prepirajo povprečno 40 minut na dan. Nisem še zasledil podatka, koliko se prepirajo politiki. Pa ne doma.
Naelektrenost
Mnogi taki, ki so proti gradnji raznih elektrarn, povzročajo pri nas še večjo naelektrenost in višjo napetost.
Ena kar tako
Mnogim tudi razne usmerjevalne in informativne table nič ne pomagajo. Če ne slišijo glasu »vodilnega«, se počutijo povsem izgubljeni.
LJUDJE
Pust Šoštanjski nima kaj skrivati
Osrednja tema: »Recesija - bogatija« -Na dan karnevala je v mestu že skoraj pretesno - Tudi v FECC je Pust Šoštanjski iz leta v leto bolj spoštovan -Tresimirji in Koši se bodo marca predstavili Belgijcem
Milena Krstič - Planino
Šoštanj - Zdi se, da ga ni v Šoštanju, ki ne bi poznal Petra Rado-jo. Je poveljnik civilne zaščite, svetnik v občinskem svetu, predsednik turistične zveze, eden od pobudnikov obnovitve Mornove zijalke, Tre-simirjevega studenca, postavitve muzeja usnjarstva, gasilec, elektri-čar v termoelektrarni ... Najraje pa, tak je občutek, ko se pogovarjaš z njim, predsednik društva Pust Šoštanjski, ki deluje znotraj turistično olepševalnega društva. Tudi temu predseduje.
Karneval kot blagovna znamka
Prav v času, ko j e bil Pust Šoštanjski, zdaj že prava blagovna znamka, na vrhuncu priprav na letošnji že 57. karneval, je bila priložnost, da z njim rečemo kakšno o njegovi najljubši temi. Pa da ne bo pomote. Ne postavlja se v prvi plan. Pravi, da brez članov društva, takšnih kot so - pridnih, marljivih, sam ne bi mogel nič. On in »vsi njegovi« so veliko pripomogli k temu, da je Šoštanj postal član FEEC-a, Združenja evropskih karnevalskih mest. S tem so na svoja ramena prevzeli veliko (neplačanih) obveznosti. A kaj bi te v primerjavi s tem, da Šoštanj postaja
znan tudi zunaj domačih meja? Kdaj začnete priprave na karneval? »Uh, že pred novim letom. S tem ni šale. Veliko imamo že pripravljenega, dogovorjenih veliko skupin, ki pridejo v Šoštanj. Karneval bo. Zanj se ni bati.« Karneval je pomemben del Pusta Šoštanjskega, najbolj odmeven v dolini v času pusta, ampak v društvu se dogaja vse leto. Odkar ste člani FEECpa sploh.
»Članstvo prinaša obveznosti. Kot člani Združenja evropskih karnevalskih mest smo vključeni v izmenjavo obiskov med karnevalskimi mesti. To je naša obveza. Lani smo šli šestkrat čez mejo. Bili smo v Makedoniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Avstriji. V glavnem na Balkanu. Zaradi samega sporazumevanja in tudi zato, ker smo se navajeni še od prej. Tam imamo veliko prijateljev in tam nas res zelo cenijo.
Vse te države nam letos vračajo obisk. Nas pa so letos povabili v Belgijo in tudi ena tamkajšnjih močnejših in zelo zanimivih skupin pride letos k nam, ob njih pa tudi maske iz avstrijskega Eugen-dorfa.
Dobra volja čez vse!
S čim najbolj navdušite?
»Vem, kaj pričakujete, da bom rekel, in to tudi drži. A ta naša dobra volja je čez vse! V društvu imamo veliko mladih. So pa dobra, odlična zgodba seveda naši Tresimir-ji in Koši, ki se skozi naše karnevale in gostovanja vlečejo kot rdeča nit. Ponosni smo, da smo ju obudili v pust nih likih.« Pust Šoštanjski je organiziran kot društvo. Koliko članov šteje?
»Turistično olepševalno društvo, v okviru katerega to društvo deluje, šteje 54 članov. Od teh jih je na mestu samem, ko je treba zavihati rokave, vedno 35. Vsaj 35.
Ko pa je karneval, takrat ni milosti, takrat pridejo skoraj vsi. Predpriprave na karneval zahtevajo ožji del članov društva. Veliko stvari je treba postoriti, se dogovoriti, dobiti veliko dovoljenj. Kakšna dva
Peter Radoja bo še Peter. A se bo za potrebe pusta prepisal v Klepetca.
Šoštanjski karneval je postal prepoznavna blagovna znamka.
meseca traja ta del. Dva tedna pred karnevalom pa priskočijo na pomoč res skoraj vsi. Tudi pri pripravi programa imajo vsi besedo. Pa pri krasitvi mesta, pripravi dvorane za kasnejše rajanje ...«.
Denarja ni nikoli dovolj
Formula za uspeh - ker Pust Šoštanjski je uspeh - je veliko zagnanosti, trdega dela ... Koliko pa denarja?
»Nikoli dovolj! V proračunu imamo že nekaj let zagotovljenih 10.000 evrov. To je seveda veliko, a vseeno veliko premalo za to, kar se gremo. Za tisto osnovno potrebujemo od 15.000 do 16.000 evrov. V tej vrzeli priskočijo na pomoč sponzorji. Vrednost karnevala se, gledano čez palec, vrti blizu 18.000 evrov.«
Nekaj obveznosti iz naslova FECC pa čaka Pust Šoštanjski že v naslednjih dneh.
»6. februarja sodelujemo na otvoritvenem karnevalu na Ptuju. Tam preprosto ne smeš manjkati, tja pridejo pusti iz vse Slovenije. Glede na to, da je na Ptuju letos 50-letnica karnevala, bo še posebej pestro. Napovedan je prihod 50 godb iz cele Slovenije, mažoretne skupine ... Sodelujemo na Korantovem skoku, ki bo na svečnico, 2. februarja. Takrat se Kurentom odvežejo zvonci in lahko pričnejo delo, odganjan-ti zimo. Pred tem se ne smejo prikazati. Na pustni torek smo v Mozirju, kjer tudi pripravljajo karneval, na sredo bomo Pusta pokopali, a samo pri nas. Že vikend kasneje, 20. februarja, bomo v Dobo-vi, kamor Pust pride kasneje .V začetku marca bo celotna skupina v Belgiji, v mestu Arlon. Pa tudi še potem, med letom, nas čaka veliko gostovanj na karnevalih.«
Obisk karnevala je vse manj odvisen od vre me na
Začetki segajo 57 let nazaj...
»Po podatkih, ki jihimamo, j e s karnevalom začela ozka skupina Šoštanjčanov, med njimi je bila
Cena v denarju je 18.000 evrov. Dodana vrednost v obliki dela ni všteta
Janezova mama iz Lajš, kije prija-hala na konju in s tem vzbudila ogromno pozornosti, tako da so se vsa naslednja leta ljudje zgrinjali na karnevale. Kakovost je bila kakšno leto višja, kakšno nižja, a zadnja leta gre z njo samo navzgor. Vse več je tudi obiskovalcev, ki si pridejo ogledat karneval, od vsepovsod prihajajo.«
Zadnja leta jih skoraj nimate več
kam dati.
»Samo tistih, ki v karnevalu sodelujejo, je 650. Kje so šele tisti, ki pridejo karneval pogledat? Šoštanj je na ta dan poln in prav je tako. Malce je obisk že odvisen od vremena, a vse manj. V vsakem vremenu pridejo, ker najdejo tukaj vedno nekaj zanimivega. To so nam
priznali tudi v drugih karnevalskih mestih, kjer pravijo, da imamo dinamičen karneval, da ga znamo dobro voditi in da je zanimiv ter ne predolg. Vse reference torej, da mora uspeti.«
Pustu tem nikoli ne zmanj ka
Kaj pa bo rdeča nit letošnjega kar-
ne va la?
»V Šoštanju ni recesije! Delovni naslov karnevala bo: Recesija -bogatija z mnogimi dodatki, lokalnimi in državnimi zdrahami iz politike, gospodarstva... Tem je ogromno, tistih, ki bodo na terenu pokazali in opozorili na traparije in zdrahe, pa tudi veliko. Karneval bo tudi folklorno bogat. Obogatile ga bodo države, ki imajo tovrstno, pustno folklorno tradicijo zelo močno.«
Pomembnost brezhibne komunalne infrastrukture
Prejšnji četrtek ob 12. uri smo v razdelilni center sprejeli obvestilo lastnika zemljišča na Pokopališki cesti o okvari na primarnem cevovodu dN 400 - odvod iz vodohrana Pesje - novi (nad gostiščem Hartl). Zaradi hitrega odziva smo preprečili večjo škodo, ki bi nastala z izlitjem vode, kajti v nevarnosti so bili stanovanjski objekti v neposredni bližini trase cevovoda. S preve-zavo smo poskrbeli tudi za nemoteno dobavo vode industriji in gospodinjstvom v mestu Velenje.
Zaradi slabega vremena je delo potekalo v zelo težkih pogojih, okvaro smo odpravili do 22. ure. Temu je sledilo izpiranje cevovoda, dezinfekcija in vzorčenje, tako da smo ob 24. uri vodohran Pesje - novi ponovno vključili v sistem vodooskrbe.
V intervenciji je sodelovalo sedem delavcev poslovne enote Vodovod -kanalizacija in dežurni delavec službe KBT.
To je bila le ena od številnih okvar na 30 let starem primarnem cevovodu. Okvare na tem odseku so zelo pogoste. V zadnjem času smo jih odpravili že 13, strošek popravila ene okvare pa znaša
približno 8 tisoč evrov. Okvara je posledica utrujenosti ter neustreznosti PVC materiala za tako velike preseke cevovodov. Cevi iz PVC-ja, nazivnih velikosti 400 mm, v zahodnem svetu v teh dimenzijah prav zaradi krhkosti materiala ne uporabljajo.
Lani je mesto Velenje praznovalo 50-oblet-nico obstoja, temu primerno stara je tudi komunalna infrastruktura. Zaradi let, še bolj pa zaradi vgrajenih materialov je to tehten razlog za nujno postopno obnovo sistemov. Po izdelani strategiji obnov in posodobitev vodooskrbnega sistema do leta 2023, ki smo jo izdelali na Komunalnem podjetju Velenje, bi bilo do omenjenega leta potrebno obnoviti najmanj 152 kilometrov cevovodov (od sedanjih 630 kilometrov) oziroma najmanj 12 kilometrov na leto. Žal pa smo na osnovi obstoječe cene storitev vodooskrbe lahko lani obnovili samo 1,4 kilometra cevovodov. Za obnovo prej omenjenega odseka imamo v velenjski komunali izdelan projekt ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vsi naslednji koraki pa bodo odvisni od zagotovitve potrebnega denarja. Ta pa bo na voljo le, če bomo dvignili cene storitev vodosokrbe. Dvig je torej nujen in potreben.
■ Komunalno podjetje Velenje Vodja PE VO-KA Primož Rošer
»asias
Oh, ti izpiti
V	tem tednu se je za študente začelo izpitno obdobje. Nekateri smo ostali v Ljubljani, Mariboru in na Obali, drugi pa so se odločili »počitnice« preživeti doma. Vsem pa nam je skupno, da nimamo časa, smo živčni, rahlo slabe volje in komaj čakamo, da je konec!
Šaleški študentski klub pa pripravlja nekaj razvedritve za vikend, da se sprostimo in pozabimo na naporen teden za nami in pred nami. V petek, 29.janu-arja, v Mladinski center Velenje prihaja skupina Šukar. So slovenska tamburaška zasedba, glasbena skupina, ki igra pretežno romsko glasbo, predvsem tisto, ki izvira iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. So prva slovenska zasedba, kije z romsko glasbo seznanjala domačo javnost in s svojimi nastopi le--to sočasno širila tudi zunaj meja Slovenije. V letu 2001 jih je pot zanesla najdlje, in sicer na gostovanje na Japonsko. Šukarji pa se pogosto pridružijo tudi drugim izvajalcem pri igranju njihovih skladb. Tokrat vabijo vas, da uživate z njimi in se jim pridružite.
V	soboto pa smo vam pripravili potopisno predavanje. Prijazni ljudje, pisane ovce, dober viski, še boljše pivo, provokativ-ne fasade, plavanje v mrzlem Atlan ti ku, zele na bar va v neomejenih količinah, gradovi
SmeSki
ŠTIDENTSKI KLII
www.ssk-klub.si
na tisoč in en način, noro vzdušje v pubih, vožnja po levi in po peščeni plaži, najstarejši svetilnik na svetu, živa glasba, nagajivi garmin, poljubljanje kamna v Blarneyju ... Kje vse? Dublin, Belfast, Cork, Ring of Kerry, polotok Dingle, Clifs of Moher, Achil Island, Giant's Causeway, Newgrange, Wicklow mountains, Londonderry/Derry, Malin Head (najsevernejša točka Irske) in še mnogo več boste izvedeli v soboto, 30. 1.,-ob 18.00 v Mladinskem centru Velenje.
Tisti, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, daje vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, kijih organiziramo v Velenju.
ŠŠK vam želi veliko znanja in sreče na izpitih!
Nika Penšek
Marsikaj se ne vidi, se pa dogaja
Čebelarsko društvo Šmartno ob Paki vse bolj prepoznavno tudi zunaj lokalnega okolja -Lanski največji projekt: 80-letnica delovanja - Med letošnjimi prednostnimi nalogami znova izobraževanje, usposabljaje članov in sodelovanje
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 24. januarja -
Pravijo, da se da marsikaj dobrega dogovoriti v gostilni. Temu verjamejo tudi člani Čebelarskega društva Šmartno ob Paki, ki so se tudi tokrat zbrali na rednem občnem zboru v prostorih gostišča Malus.
Predsednik društva Franc Šmerc je pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu med drugim izpostavil praznovanje 80-letnice delovanja društva, ki je bil zanje največji lanski projekt, izpeljali so ga zelo dobro. Pohvale si zaslužijo tudi za sodelovanje na prireditvah v okviru Čebelarske zveze Slovenije, Čebelarske zveze Saša, vključili so se v prireditve drugih društev v okolju, lokalne skupnosti, zanemarljiva niso njihova prizadevanja pri izgradnji čebelarskega centra Saša v Lučah. Med uspešnimi akcijami velja omeniti čebelarski tabor, ki so ga organizirali v sodelovanju s šmarškim društvom prijateljev mladine, udeležilo pa se ga pa je 60 mladih, med njimi tudi mladi čebelarji iz Primorske. Izobraževanje in usposabljanje članov je stalnica v prizadevanjih za
Malo jih je, a so dobri - z občnega zbora
razvoj čebelarstva, prav tako promocija čebeljih pridelkov in osve-ščanje ljudi o pomenu čebel. »Marsikaj se ne vidi, se pa dogaja,« je med drugim dejal Franc Šmerc. Njegove navedbe potrjuje grb občine Šmartno ob Paki, ki ga je društvo prejelo na lanski slavnostni seji sveta ob občinskem prazniku. Ob tej priložnosti seje Šmerc zahvalil za tvorno sodelovanje lokalni skupnosti in društvom v okolju.
Čeprav prisegajo na mlade, so v razpravi med drugim ugotavljali, da ti nimajo prave volje za čebela-
rjenje. Šmarški župan Alojz Pod-gor šek je menil, da so pri del ki šmarških čebelarjev priznani, zato jih lokalna skupnost uporablja tudi za poslovna darila. »Po številu vas je malo, a ste dobri. Pričakujem, da boste v tej smeri nadaljevali tudi v prihodnje.«
K že utečenim nalogam (izobraževanje na predavanjih, seminarjih, usposabljanje, sodelovanje na prireditvah v kraju in zunaj njega ...) so v letošnji delovni program dodali še aktivnosti za spodbujanje društvenega življenja, vzdrže-
valna dela na čebelarskem domu, nadaljnje sodelovanje pri izgradnji čebelarskega centra v Lučah, po vzoru šmarških vinogradnikov pa naj bi organizirali čebelnjake odprtih vrat.
V nadaljevanju občnega zbora so sprejeli v svoje vrste tri nove člane, Franc Šmerc, tokrat v vlogi podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije, pa je ob tej priložnosti članu društva Tomažu Lesnjaku podelil priznanje Antona Janše tretje stopnje.
Sankanje gasilske mladine
Letošnjo zima je res prava, saj nam je po dolgem času nasula snega, ki se ne stopi takoj in tako nudi otrokom ogromno užitka. Zato smo se pri Mladinski komisiji Gasilske zveze Šaleške doline odločili, da obudimo star način sankanja (pred leti smo ga že izvajali) z vrečami ali s plašči traktorskih gum.
Organizacijo je prevzelo in izvrstno izpeljalo PGD Paška vas. Sodelovalo je kar 9 društev naše zveze, in sicer Velenje, Vinska Gora, Bevče, Škale, Gaberke, Šalek, Šmartno ob Paki, Topolšica in Paška vas. Na startu je bilo 24 ekip s po tremi člani, vsak član ekipe pa je moral prevoziti progo v čim krajšem času. Naš cilj, da se otroci zabavajo in družijo, je bil dosežen, saj po koncu tekmovanja kar niso hoteli domov. Zeblo jih ni, saj so organizatorji poskrbeli, da so imeli ves čas na razpolago topel čaj. Na koncu smo razglasili rezultate, medalje pa so dobile naslednje ekipe:
Mlajši pionirji: 1. mesto: Bevče 2, 2. mesto: Velenje, 3. mesto: Paška vas; starejši pionirji: 1. mesto: Škale, 2. mesto: Paška vas 2, 3. mesto: Topolšica; Mladinci: 1. mesto: Gaberke, 2. mesto: Topolšica, 3. mesto: Šalek
■ Eva Kumer
V pričakovanju 36. srečanja markacistov v Vojniku. (Foto: Bogdan Seliger)
Markacisti in njihovo delo
Zimski čas je tudi čas obračunov, ko pod minulim letom potegnemo črto, »seštejemo« vsa opravila in na njihovi podlagi načrtujemo nova. Kot žetev, kiji sledi nova setev.
Prejšnjo soboto smo se zbrali v prijetnih prostorih osnovne šole Vojnik del tistih, ki med letom skrbimo za vzdrževanje, čiščenje, označevanje ... obstoječih planinskih poti.
Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev (S MDO) s sedežem v Celju zajema oseminštirideset planinskih društev (PD), v katerih trenutno deluje sto petin-petdeset markacistov, pri čemer prevladujejo predvsem moški. Poslušali smo poročila o opravljenih akcijah, ki jih marljivi ljudje opravljajo prostovoljno, v svojem prostem času - brez plačila.
Planinske poti moramo prilagajati določilom Zakona o planinskih poteh, ki nas
bo sčasoma še bolj zavezoval. Petletni rok po njegovi uveljavitvi l. 2007 se je prevesil v drugo polovico, v tem času pa je med drugim treba skleniti skrbniške pogodbe med Planinsko zvezo Slovenije in planinskimi društvi, pristojnimi za vzdrževanje določenih planinskih poti.
V tem času sta za področje S MDO zadolžena dva, ki skrbita za vnašanje poti, posnetih z navigacijsko napravo GPS, v računalnik. To je osnova za bodoči enoten kataster planinskih poti za celotno Slo-
venijo, na osnovi katerega bodo nastajali novi zemljevidi. Za vzhodni del S MDO-ja, ki zajema 750 km poti, je zadolžen Jože Kamenšek iz PD Slov. Konjice, za zahodni del, ki zajema 600 km planinskih poti, pa Milan Domit rovič iz PD Vele nje. Oba sta svoje dosedanje prizadevno delo na zboru markacistov predstavila.
Zaradi prisotnosti »ključnih« ljudi, ko se je na enem mestu možno kar največ dogovoriti, je predsednik PD Vinska Gora Tomaž Kumer podal predlog, da bi za
področje S MDO, izhajajoč iz Velenja kot centra Šaleške doline, pristopili k izdaji povsem novega planinskega zemljevida. To področje je namreč »siva lisa« v dosedanjih, saj je za hojo po številnih poteh, ki se nahajajo na tem območju, treba uporabiti kar več zemljevidov hkrati, pa še niso prikazani vsi kraji, sploh pa poti. Predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Predvsem pa je važno to, daje z velikim razumevanjem bil sprejet pri županu Mestne občine Velenje in Občine Vojnik, gos-
titeljice srečanja. Prepričani smo, da bodo k temu prikimali tudi ostali (saj veste -finance...). Dober zemljevid je prvi pogoj za obisk nekega kraja, še posebej za ljubitelje narave, planin, turizma oz. vsakogar. Novega zemljevida se že veselimo - pa dela z njegovo pripravo tudi...!
MARKACISTi?
Kdo markira, steze nove nam odpira? Kdo obnavlja barve obledele, zaraščene in osivele? Kdo namešča jeklenice in zabija kline, da pohodniku pomaga do prelesti in višine? Kdo stare smerne table zamenjuje, komu volja nikdar ne usiha, pojenjuje?
Veš odgovor?
Ja - to so vendar markacisti! Žal so zmeraj vedno isti. Te ta resnica zaskeli? Lahko bi markacistbiltuditi.
Avtor pesmi je Igor Glasenčnik, župnik na Kapli na Drav. Kozjaku, vodnik in markacist.
■ Marija Lesjak
VI PIŠETE
Zimska avantura v Kranjski Gori pod taktirko Velenjčanov
Minulo soboto je v Kranjski Gori v organizaciji ekipe Adventure Race Slovenia (društvo tabornikov Rod Jezerski Zmaj Velenje) potekala že tretja zimska avantura. Prireditev, namenjena športnim navdušencem, ki jim zimski športi niso tuji. Prva zimska avantura je bila organizirana leta 2008 v Logarski dolini, lani ji je sledila avantura na Rogli, letos pa je gorenj ski turistični biser Kranjska Gora gostil najboljše slovenske in hrvaške avan-turiste.
Na 30 kilometrov dolgi progi se je pomerilo 28 dvočlanskih ekip (25 iz Slovenije, 3 iz Hrvaške). Ekipe so začele v samem središču Kranjske Gore in nekaj kontrolnih točk poiskale v samem kraju, nato pa so se s tekaškimi smučmi tekmovalci podali proti Planici. Nekaj-kilometrska proga je marsikoga dodobra utrudila, in čeprav je bilo v Planici konec tekaške etape, je ekipe čakal vzpon na 1637 metrov visoki Vitranc. Megleno in temačno vreme v dolini, kot gaje doživelo 32 organizatorjev in prostovoljcev, pa so tekmovalci na omenjeni višini zamenjali za prelep sončen razgled na čudovite okoliške vršace in zamegleno streho doline. A kaj, ko so morali kmalu spet dol, v dolino. Čakal jih je naporen in zaradi znežnih razmer dokaj nevaren spust v dolino do kopališča Jasna, kjer so tekmovalci vzeli sanke in jih odnesli 3 km m stran na začetek sankaške proge. Spust po 2500 m
dolgi progi je pomenil prvi pravi počitek za ekipe, vendar pa sta na tem mestu utrujenost in mraz, ki je vel po vsej dolini, dodobra načela sicer odlično pripravljene tekmovalce. Tekmo so tekmovalci zaključili s krpljanjem in smučanjem na kranjskogorskem smučišču.
Na cilj sta najhitreje prispela člana mariborske ekipe Leteči Nomadi, Rok Erjavec in Andrej Mesner, sicer skupna zmagovalca lanskega pokala Mesnih avantur, ki sta za progo potrebovala 3 ure in 59 minut. Za njima sta s časom 4:09 prispeli dve ekipi in tako zasedli drugo mesto. To sta bili ekipa Lima Salomon (Tilen Potočnik, Anže Šenk) in ekipa Intersport McKinley (Tone Grašič, Robert Pobežin).
Kot je to že nekaj let v navadi, je hkrati z Zimsko avanturo potekala tudi t.i. Mini avantura, ki je namenjena otrokom med 5. in 12. letom starosti ter njihovim staršem oz. spremljevalcem. Na tekmi je nastopilo 26 ekip, v katerih je nastopilo 48 otrok in 35 odraslih spremljevalcev. Tematika otroške avanture je bila zgodba o Kekcu. Domači junak Kekec jim je namreč zadal nalogo, da poiščejo izgubljene kapljice tete Pehte. S pomočjo fotografij in zemljevida so morali poiskati pet kontrolnih točk v mestnem jedru Kranjske Gore.
Organizator je tekmovalcem že obljubil nove pustolovščine v Sno-viku, kjer se bo mestna avantura zgodila 15. maja. Tridnevno slo-
vensko pustolovsko tekmovanje bo potekalo med 18. in 20. junijem, nato pa tekmovalce čakata še tekmi v Škofji Loki (18. september) in Velenju (16. oktober). Več informacij o tekmah, rezultatih in slike lahko najdete na www.adventurera-ce. si.
Taborniki društva Rod Jezerski Zmaj Velenje so še enkrat dokazali, da lahko znanje in organizacijske sposobnosti pokažejo tudi najzahtevnejšim sponzorjem in se dokažejo v kraju, kjer turizem in šport nista postranska stvar.
Moto tekem še vedno ostaja ... »Zmoreš? Si prepričan? Pridi in poiskusi!«
■ Matjaž Ravnjak
Snežne razmere so bile za tekmo idealne
Tek na smučeh je večino tekmovalcev dodobra izčrpal
Ena od zabavnejših disciplin je bilo tudi "gumanje"
Pomembne so tudi zelje članov
Velenje - Društvo diabetikov Velenje bo prihodnjo soboto, 6. februarja, pripravilo redni letni občni zbor. Ob 17. uri se bodo zbrali v restavraciji pod Jakcem. Na zboru bodo pregledali delo v preteklem letu, realizacijo načrta in se pogovorili o potrebah in željah članov društva. Ker so v organizacijo vključeni člani iz vseh treh občin in vseh starostnih kategorij, jim je zelo pomembno, da se občnega zbora udeležijo tudi predstavniki javnega in političnega življenja v občinah, strokovnjaki za sladkorno bolezen in predstavniki društev. Zato so jih povabili na občni zbor. Želijo si tudi, da bi dobili čim več novih članov, saj se zavedajo, da mnogi sladkorni bolniki še niso našli poti do njih. Zato tudi te vabijo, da se jim v soboto pridružijo.
www.terme-dobrna.si zdravstvo@terme-dobrna.si T: 03 78 08 141
NOVO
v Termah Dobrna:
•Center za preventivo in zdravljenje urinske inkontinence •linija izdelkov za intimno nego blagovne znamke Terme Dobrna z dodano zdravilno termalno vodo iz vrelca Term Dobrna
V	Termah Dobrna, že več kot šest stoletij skrbimo za dobro počutje naših gostov in obiskovalcev, ki v našo zeleno dolino miru prihajajo z vsega sveta.
Ob prvih znakih izgorelosti, torej čustveni in fizični izčrpanosti ter velikem naboru posledičnih bolezni, iskanje strokovne pomoči pogosto ne prinese želenih rezultatov. Seveda se takrat vsakdo zave trenutkov, ko gaje telo z različnimi znaki in simptomi opozarjalo, daje skraj ni čas za ukre pa nje.
Preventivni specialistični pregledi so v razvitem svetu povsem običaj ni. Zanje se odgovor no odlo ča tudi poslov ni kader v raz lič nih panogah, ljudje na vodilnih položajih, ki so dnevno izpostavljeni veliki odgovornosti, dolgotrajnemu delavniku in različnim stresnim dejavnikom. Pri njih obstaja velika verjetnost razvoja nekaterih težkih bolez ni.
V	Termah Dobrna smo pripravili ponudbo preventivnih pregledov za vse tiste, ki želijo z zgodnjim odkritjem bolezni preprečiti kronične bolezni ali celo prezgodnjo smrt. Skrb za zdravje in iskanje prvih napovedovalcev bolezni ter zdravo življenje, le počasi prihaja v zavest
ljudi. Preventivne preglede v zdravstvenih ustanovah je, zaradi prezasedenosti, težko opraviti, tako smo možnost le-teh ponudili v Termah Dobrna.
Pripravili smo program za ženske in program za moške.
Pri obeh je skupno odkrivanje srčno-žilnih obolenj, predvsem z iskanjem tveganih dejavnikov v prehrani, gibanju, razvadah (kajenje, pitje alkohola), sestavi telesne mase, določanju holesterola in iskanju tveganja za sladkorno bolezen.
Za ženske smo dodali UZ ženskih organov in odkrivanje raka na materničnem vratu, pri moških pa odkrivanje raka prostate z določanjem antigena PSA ter urološki pregled in UZ male medenice.
PSA je test za ugotavljanje raka prostate, ki ga določamo v krvi. Če ga izvajamo v rednih intervalih, lahko odkrijemo rak prostate v zgodnjem stadiju.
Z aparatom za analizo telesne sestave, lahko zelo natančno izmerimo količino telesnih maščob, njihovo razporeditev, bazalni metabolizem, razporeditev mišičja in posredno tudi sestavo kosti. Izme ri mo še krv ni tlak, slad kor, holesterol, nare di mo natanč no
anamnezo njegovih življenjskih navad in dobimo sliko ogroženosti za srčno-žilna obolenja, ki so še vedno najpogostejši vzrok smrti in obo lev nosti.
Naj po gostej še težave, ki jih zasle di mo so pato loš ki PAP bris, povi -šana krvni tlak in krvni sladkor, ter maščobe v krvi.
Osebam pod 40 let priporočamo preventivni pregled vsake 3 leta, nad 40 let pa je priporočeno napraviti opisane preiskave na dve leti. Pacienti pri nas dobijo izvid, s katerim obiščejo izbranega zdravnika, ki v primeru patološkega izvida ukrepa.
Večina pravočasno odkritih obolenj je ozdravljivih, predvsem pa se moramo zavedati, da čas in sistem zdravstva, v katerem živimo, zahtevata, da vsakdo tudi sam stori nekaj zase. Zdravje je res neprecenljivo, zato raje razmislimo, kako ga ohraniti. Namesto, da velike količine denarja namenimo za blažitev že obstoječih težav in bolezni, ga raje namenimo za preventivne preglede in večkratne kratke letne oddihe ter razvajanja našega telesa in duha. Razvoj, raziskave in znanja nam omogočajo, da do bolezni sploh ne pride. Izkoristi mo to pred nost!
»!1Has
Rudarjev trener se boji le poškodb in bolezni
Velenjskemu prvoligašu tudi v pripravljalnem obdobju poškodbe ne prizanašajo
Po petdnevnih pripravah v Medu-linu nogometaši Rudarja ta teden spet vadijo doma. V tem hrvaškem turističnem središču so odigrali tudi dve prijateljski tekmi, obe s članoma prve hrvaške lige, in obe izgubili. Slaven Belupo jih je premagal s 3 : 1, Inter Zaprešič pa z 2 : 0. A rudarji niso bili v podrejenem položaju, kot bi sklepali po izidu. Po prvi tekmi je trener Marijan Pušnik povedal:
"Kljub porazu smo v prvem polčasu odigrali dokaj dobro. V drugem, ko so dobili priložnost rezervisti in nekateri igralci na preizkušnji, pa je bil je Slaven Belupo boljši. Kljub temu da je izid pomemben dejavnik tudi v tem delu priprav, nisem razočaran z igro naših in verjamem, da bo iz tekme v tekmo bolje." Njegovo upanje se je izpolnilo le delno. Na drugi tekmi proti Interju so zaigrali veliko bolje. Pokopal pa jih je odlični nasprotnikov vratar. Rudarji so bili z njim nekajkrat iz oči v oči, a niso zadeli.
Na obeh tekmah ni igral rahlo poškodovani Brazilec Renato De Moares. Zanimivo, ta igralec seje poškodoval tudi med lanskimi pri-
pravami. Na drugi je počival Nik Omladič, po tej sezoni novi igralec Olimpije. Dobil je udarec na isto mesto (stopalnica leve noge) na nogi, zaradi katerega je jeseni počival približno dva meseca. Počival je tudi novi igralec František Metelka. Slednji po krajši terapiji spet vadi na polno. Pri Omladiču pa bo šele po podrobnem pregledu znano, če je kost počena ali pa mu je igranje preprečil samo močan udarec. Še vedno so v obdobju okrevanja po poškodbah Marko Kolsi, Fabijan Cipot in Mirza Mešič. Po trenerjevih besedah se bo Kolsi vrnil v moštvo sredi marca, Meši-čevo okrevanje bo trajalo še nekaj časa in je za to pol ovico se zone izgubljen. Na polno bo lahko začel trenirati šele junija. Fabijan Cipot po prav tako hudi poškodbi jeseni pa že zavzeto vadi in ta teden, na gostovanju v Avstriji, naj bi že zaigral vsaj en polčas.
Za sedaj so se Velenjčani okrepili s tremi igralci. Nezdbedini Selimi, ki ima švicarsko državljanstvo, bo v Velenju igral do konca te sezone; do konca leta bosta Rudarjev dres nosila 29-letna prvoligaška
igralca Slovaške oziroma Češke, Marian Tomcak (prej klub Peter Zalika) in Metelka (Banik Ostrava). V Rudarju bosta ostala do konca leta. Vendar to še ni dokončen izbor novih igralcev. Zato tudi za Rudarjevo strokovno vodstvo, predvsem trenerja in športnega direktorja Mirana Jalušiča, na tekmah proti hrvaškima moštvoma ni bil v ospredju izid, ali pač. V glavnem sta preizkušala nekatere igralce, ki se jim ponujajo, saj še iščejo dve, tri okrepitve.
Na pogovorih oziroma preizkušnji so še: branilec 23-letni prejšnji igralec Primorja Jan Vidic, bočni igralec 24-letni Boštjan Jelečevič (prej Interblock) ter dva mlada igralca Dario Torbič (doma iz Karlov-ca) in Almir Omihanič (Jedinstvo Bihač). Z njimi pa trenira tudi njihov nekdanji igralec, domačin Senad Jahič.
Včeraj so rudarji odigrali prijateljsko tekmo z Dravinjo, v soboto bodo gostovali v avstrijskem St. Andrea pri tamkajšnjem nižjeligaš-kem klubu, v sredo pa bodo spet odšli na Hrvaško, tokrat za pet dni v Rovinj.
Junuzovic se ne bo vrnil
Zanimivo, vodstvo kluba je bilo v stikih tudi z Edinom Junuzovičem, svojim odličnim strel cem, ki je v jesen skem delu prvenstva v prejšnji sezoni dosegel kar 13 golov in kot najboljši strelec slovenske lige odšel v rusko prvoligaško moštvo Amkar Perm. Kmalu po njegovem prihodu so tam zamenjali trenerja, ki pa »Velenjčanu« ni bil več naklonjen. Rusi bi ga bili pripravljeni posoditi Rudarju, vendar so bile njihove zahteve zanj pa tudi za igralca nesprejemljive.
Na teh pripravah bo trener že oblikoval najboljših osemnajst oziroma tistih prvih enajst. Želi si le, da bi se izogni-i boleznim -n poškodbam.
Verjamem da bodo dobro pripravljeni pričakali prvenstvo in igrali tako, kot so na začetku.
■ vos
Pokleknili še petič zapored
Tudi iz Šentjurja s porazom - V boj za sedmo mesto z Miljkovicem - V soboto v Šoštanju Geoplin Slovan
Košarkarji Elektre Esotecha so v soboto gostovali pri vedno neugodni ekipi Šentjurja in še petič zapored izgubili. Zadnjo prvenstveno zmago so Šoštanjčani dosegli 12. decembra lani, ko so v Šoštanju premagali Luko Koper.
Tokratni sosedski derbi je bil tako kot vselej napet in zanimiv. V prvem delu sicer ne preveč razburljiv, saj so domači košarkarji z lahkoto nadzorovali potek in dogajanje na igrišču ter si priigrali nekaj prednosti. V nadaljevanju pa je bilo veliko zelo zanimivih in razburljivih dogodkov, ki so navdušili navijače in gledalce obeh ekip. Gostitelji pa so ob koncu slavili z 89 : 83. V svojih vrstah so imeli izjemnega San-dija Čebularja, ki je dosegel kar 42 točk, imel 76-odstoten met iz igre in je od enaindvajsetih poskusov zadel kar šestnajstkrat.
Do polčasa so imeli košarkarji Šentjurja prednost do 13 točk, ki pa so jo v tretji četrtini
košarkarji Elektre Esotecha s petimi trojkami uspeli izničiti in si do 27. minute priigrali prednost 58 : 54. Zelo natančni pri metu z razdalje so bili gostujoči organizatorji Podvršnik, Koštomaj in Horvat. Ves čas je pri Šoštanjča-nih blestel Čup, ki je ob koncu pristal pri 21 točkah in 11 skokih, izkazal pa se je tudi novinec Miljkovič. Do konca srečanja sta se nato ekipi izmenjavali v vodstvu, nekajkrat je bil rezultat poravnan, v odločilnih trenutkih pa so bili igralci Šentjurja vendarle bolj zbrani, še zlasti, ko je poleg nezadržnega Čebularja zadeval še Lapornik. Brez slednjega se gostitelji kljub sanjski igri Čebularja najverjetneje ne bi veselili zmage. V končnici si je najprej priboril žogo, v protinapadu zaključil z zabijanjem in nato še z dve ma trojka ma pri speval levji delež k zmagi svoje ekipe. Ekipo Šentjurja pa je izvrstno vodil Američan Crenshaw, ki
je ob koncu pristal pri kar trinajstih podajah.
Košarkarji Šentjurja so se tako zasluženo veselili svoje osme prvenstvene zmage.
Miljkovič namesto Feeleyja
Po odhodu Američana Feeleyja so v Šoštanju intenzivno iskali zamenjavo zanj. Našli so jo v nekdanjem košarkarju Zlatoroga Milošu Miljkovicu, ki je v dosedanjem delu sezone nastopal za srbski Jug Vranje. Gre za 25-letnega, 204 cm visokega Srba s slovenskim potnim listom. Že na srečanju s Šentjurjem je Miljko-vič dobro zaigral, dosegel je 19 točk in jim dodal še štiri skoke.
Kljub okrepitvi pa čaka Elektro Esotech še izjemno težko delo v boju za želeno sedmo mesto, ki še vodi v ligo za prvaka. Trenutno so Šoštanjčani sicer deseti, a za šestim Šentjurjem zaostajajo le za dve točki, za sedmim Mercatoijem pa le za eno, tako da se v zadnjih sedmih krogih lahko zgodi še marsikaj.
V soboto jih čaka težko delo, saj v Šoštanj prihaja Geoplin Slovan, trenutno četrtouvršče-na ekipa državnega prvenstva. Srečanje v Športni dvorani Šoštanj bo ob 19. uri.
■ Tjaša Rehar
Še vedno v nepopolni zasedbi
Nova smola mladega Nika Medveda -Reprezentantom se je pridružil tudi Klemen Cehte
Tudi aktualni državni prvaki, rokometaši Gorenja, so morali prejšnji teden zaradi namiznega tenisa zamenjati kraj treninga. Za teden dni so odšli v Terme Olimija v Podčetrtek. Po besedah trenerja Branka Tamše-ta so imeli odlične možnosti za delo, trdo so trenirali, vmes pa odigrali tudi prijateljsko tekmo s Sevnico, ki igra v 1. B ligi. Načrtovali so še eno, vendar niso dobili ustreznega nasprotnika, zato so v petek igrali kar med sabo. Od ponedeljka pa so spet v Rdeči dvorani, kjer bodo ostali do pri-
Vratar Matevž Skok
hodnje sobote (6. februarja), ko bodo v prvi prvenstveni tekmi nadaljevanja gostili Slovan. Moštvo je še vedno nepopolno, saj so na evropskem prvenstvu kar štirje igralci, potem ko je selektor po poškodbi Jureta Dobel-ška poklical še Klemna Cehteta. Poleg njega manjkajo še Ivan Čupic, Jure Natek, Miha Žvižej. Slovenski reprezentatnti bodo kmalu na voljo trenerju, saj se v torek po porazu s Francozi niso uvrstili v polfinale.
»S pripravami sem zelo zadovoljen. Toda radi rečemo, nikoli ni tako dobro, da ne bi bilo še bolje,« je po prihodu povedal trener, a takoj dodal: »Torej splošno gledano je bilo vse v redu, a naše razpoloženje je vsekakor skazila poškodba Nika Medveda.«
Ta mladi in nadarjeni igralec je zaradi operacije kolena dolgo počival. Na sredini tekmi, kije bila točno šest mesecev in en dan po poškodbi, pa ga je doletela nova nesreča. S Sevnico ni dočakal konca tekme na parketu. »Že v tem trenutku je pokazal vrhunsko pripravljenost in bil gotovo velika poživitev za ekipo v nadaljevanju. Pokal je od energije. Tudi na tej tekmi je v dobrih desetih minutah, kolikor je bil na parketu, zabil kar štiri gole in dobro igral tudi v obrambi. Nato je prišla nesrečna kontra, nerodno je pristal na parketu. Za kakšno poškodbo gre, bo tudi pri njem pokazal šele podroben pregled, a upam, da se ni zgodilo ponovno to, kot pred pol leta. Poškodoval si je isto koleno, na katerem je bil lansko jesen operiran (strgana križna vez).
Smolo je imel tudi reprezentant BiH Adnan Harmandič. Na zadnjem treningu v Podčetrtku si je poškodoval gleženj (zvin), a bo po nekaj dneh spet pravi. » Jutri bodo državni prvaki gostovali na prijateljski tekmi v Ormožu, nato pa bo sledilo 'piljenje' za gostovanje Ljubljančanov.
■ vos
Tako so igrali
Liga Telemach, 15. krog
Šentjur - Elektra Esotech 89 : 83 (64 : 63, 43 : 33, 26 : 19)
Elektra Esotech: Horvat 9, Koštomaj 16 (3-4), Podvršnik 9, Bilič 8 (4-6), Lekič 1 (1-2), Cup 21 (6-6), Miljkovič 19 (7-11)
Vrstni red: 1. Krka 27, 2. Helios Domžale, 3. PRO-TEK Zasavje oba 26, 4. Geoplin Slovan 25, 5. Zlatorog Laško 24, 6. Šentjur 23, 7. TCG Mercator 22, 8. Parklji, 9. Hopsi Polzela , 10. Elektra Esotech vsi 21, 11. Luka Koper 19, 12. Šenčur CP KR 15
2. DOL moški, 10. krog
Šoštanj Topolšica - Fužinar Metal Ravne 3 : 1 (16, 19, -20, 15)
Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Nastič, Ledinek, Klobučar, Menih, Ačimovič, Sovinek, Kugonič, Sečki
Vrstni red: 1. Fram 26, 2._ Hoče 21, 3. Salonit Anhovo II 20, 4. Šoštanj Topolšica 18, 5. Kekooprema Žužemberk 16, 6. Črna, 7. Fužinar Metal Ravne 14, 8. Lubnik 11, 9. TAB Mežica 10, 10. MOK Kočevje 0
2. DOL ženske, 13. krog
Kajuh Šoštanj - ŽOK Kočevje 3 : 2 (-19, -20, 19, 26, 9)
Vrstni red: 1. Prevalje 33, 2. Formis Bell 29, 3. Nova KBM Branik II 26, 4. MZG Grosuplje, J5. ŽOK Partizan Škofja Loka, 6. ŽOK Kema Puconci vsi 22, 7. Kostak-Elmont 21, 8. Comet Zreče 18, 9. Lakolit Ankaran 15, 10. Benedikt 10, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 7
Kegljanje, 1 B liga 11. Krog
Šoštanj - Hidro 2 : 6 ( 3176 : 3294 )
Šoštanj: Sečki 538 (0), Hasičič 514 (0), Fidej 536 (1), Jug 240 - Križov-nik 257 (0), Petrovič 528 (0), Arnuš 563 (1).
Prijateljski nogomet
Slaven Belupo - Rudar 3:1.
Strelec za Rudar: Torbič (11 m). NK Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Sulejmanovič, Stojnic, Dedič, Tolimir, Omladič, Mujakovič, Selimi, Tomcak, Metelka; igrali so še: Jahič, Trifkovič, Sadat, Babič, Torbič, Omihanič, Kramar, Mahmutovič, Jahič Senad Inter Zaprešič - Rudar 2:0 (1:0) NK Rudar Velenje: Savič, Kramar, Jelečevič, Stojnič, Sulejmanovič, Tolimir, Trifkovič, Golob, Tomčak, Mujakovič, Torbic; igrali so še: Jahič Safet, Jeseničnik, Dedič, Selimi, Grbič, Klinar, Tomažič, Alagič, Mahmutovič, Babič, Jahič SenadPrijateljski rokomet
Prijateljski rokomet
Gorenje - Sevnica 38 : 26 (22 : 12)
Gorenje: Gajic, Skok, Taletovič, Medved 4, Bezjak 5, Cehte 6, Rnic 2, Štefanič 1, Šoštarič, Golčar 7, Ferkulj, Bajram 4,Nosan 1, Kljajič 1, Špende 2, Rutar, Šimič 5. Trener: Branmko Tamše.
Odbojkarji začeli z zmago
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so po enomesečnem premoru prvenstvo nadaljevali z zmago. V svoji dvorani so bili boljši od Fužinarja Metala z Raven s 3 : 1. Srečanje se je pričelo nekoliko bolj nervozno, z nekaj napakami, ekipi pa sta se v vodstvu izmenjavali. Prvi so se začetne treme otresli gostitelji, pri katerih je trener Kotnik med odmorom opravil nekaj sprememb na določenih igralnih mestih. Šoštanj-čanom je stekel servis in blok, tako da se je hitro videlo, kdo je gospodar na igrišču, in odbojkarji Šoštanja Topolšice so brez večjih težav dobili prvi niz.
Podobna slika na igrišču je bila tudi v drugem nizu, gostitelji so naredili manj napak od odbojkar-jev Fužinarja in se že veselili vod-
stva z 2 : 0.
V zaključku tretjega niza je šoš-tanjskim odbojkarjem nekoliko popustila zbranost, kar so gostje s pridom izkoristili in znižali zaostanek, v četrtem nizu so Šoštanjčani ponovno dobro servirali, gostje so skušali njihov nalet ustaviti, a jim ni uspelo, saj so domači odboj-
karji tekmo prepričljivo in zasluženo dobili.
Trener Šoštanja Topolšice je bil po srečanju zadovoljen, saj so njegovi varovanci odigrali dobro predvsem v odločilnih trenutkih tekme.
V naslednjem krogu gostujejo šoš-tanjski odbojkarji v Žužemberku.
■ T. R.
Prva zmaga šoštanjskih odbojkaric
Sreča se je končno nasmehnila tudi odbojkaricam Kajuha Šoštanja. Potem ko so kar nekaj tekem izgubile v samih končnicah nizov, so se tokrat veselile svoje prve zmage v letošnjem prvenstvu. Ekipo Kočevja so v svoji dvorani premagale s 3 : 2.
Šoštanjčanke so pokazale svoj pravi značaj in se pobrale po zaostanku z 0 : 2. Prva dva niza so namreč dokaj gladko izgubile na 19 in 20, nato so tretji niz one dobile na 19 in znižale zaostanek na 1 : 2. Prava drama pa je sledila v četrtem nizu. V zaključku so bolj zbrano odigrale odbojkarice Kajuha Šoštanja in ga nato dobile šele na razliko - 28 : 26. Izenačenje na 2 : 2 jim je dalo dovolj energije še za odločilni peti niz, ki so ga gladko osvojile s 15 : 9.
V soboto Šoštanjčanke gostujejo pri Lakolitu Ankaranu. ■T. R.
SPORT IN REKREACIJA
Ce ni Kitajcev, kraljujejo Korejci
Najboljši Slovenec Bojan Tokič izpustil izjemno priložnost za visoko uvrstitev - Razočarali tudi drugi Slovenci, pa tudi gledalci
V soboto se je zaključilo že 11. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Velika zmagovalca med moški in ženskami posamezno sta Poljakinja kitajskega rodu LiQian in Korejec Lee Sang Soo, ki sta domov odnesla vsak po 16.000 dolarjev iz celotnega denarnega sklada, vrednega 122.000 dolarjev. Poljakinja Madžarki Krisztine Toth ni prepustila niti niza in je v zadnji igri celo vodila že z 9 : 0, a je na koncu Madžarki le uspelo osvojiti eno točko in dvoboj se je končal v zadnji igri z 11 : 1, in 4 : 0 v nizih. 20-letni še neznani Korejec, kije bil v kvalifikacijah usoden za Uroša Slatinška, pa je 11 let starejšemu Švedu Jensu Ludnqvistu (49. na svetovni j akostniu lestvici) prepustil le en niz in svoj prvi PRO TUR osvojil brez večjih težav s 4 : 1. Med dvojicami je bilo malce bolj napeto in izenačeno. Rusko-belo-ruski par Svetlana Ganina in Viktoria Pavlovič sta si zmago proti nizozemski dvojici Li Jie-Elena Timina zagotovili šele v petem nizu,.Med moškimi dvojicami, pri katerih smo veliko stavili na 1. nosilca Tokič-Aleksander Karaba-tič, a sta izpadla že v prvem krogu, je zmaga pripadla ruskemu paru Aleksej Smirnov in Aleksander Sibajev, slednji je bil v prvem krogu usoden za Tokiča. Na eni stra ni izku šen Rus Smirnov in na drugi mlad Sibajev sta v izenačenem finalu premagala Nemca Patrika Bauma in Bastiana Steger-ja s 4 : 3.
Organizatorji so uspešno izpeljali še en turnir. Po besedah predstavnika Mednarodne namiznote-niške zveze (ITTF) so iz leta v leto boljši in bolj brezhibni, ko se to zdi celo nemogoče. Tudi sami so izredno zadovoljni, pravijo le, da bi bila '' pika na i'' - če bi v dvorano privabila še več gledalcev - le uvrstitev kakšnega od slovenskih igralcev v finale. Največ so seveda tudi letos stavili - sploh potem, ko je v prvem krogu izpadel prvi nosilec Dimitrij Ovčarov (13. na svetovni jakostni lestvici) - na Tokiča (46), ki pa je žal tudi letos pod-
legel prevelikemu bremenu in izpadel že v prvem krogu proti Rusu Aleksandru Šibajevu (šele 231 na
svetovni lestvici) s 2 : 4. »Žal mi je, da j e tako izpad-o. Moja igra je bila danes katastrofal na, toda
pripravljal sem se super. Tudi pred tekmo sem se dobro počutil, toda nisem našel ritma. Skratka, kot da ne znam igrati,'' je po koncu dvoboja razočaran povedal Novogo-ri čan.
Tudi ostali Slovenci se niso prav dobro znašli in so vsi postavljeni igralci izpadli že v prvem krogu. Jana Tomazini in Manca Fajmut med žen ska mi, med tem ko se je Saš Lasan dobro boril proti Korejcu Jung Young Siku, a je ta na kocu le bil boljši s 4 : 3. Prav tako se nobe ne mu od ostalih naših ni uspelo prebiti iz kvalifikacij, dobro na poti je bil Velenjčan Uroš Sla-tinšek, ki pa izgubil že proti omenjenemu zmagovalcu turnirja. Prav tako neuspeš ni so bili naši predstavniki v konkurenci U 21, pri katerih je nekaj dobrih predstav pokazal Jan Žibrat, ki naj bi bil veliki up mladega namiznega teni sa v Sloveniji.
Če na koncu potegnemo črto, lahko rečemo, da smo kljub odsotnosti najboljših azijskih igralcev gledali dober namizni tenis, poln preobratov in presenečenj, ter ugotovili, da so azijski igralci korak pred evropskimi, kar so pokazali mladi neuveljavljeni in neznani korej ski igral ci.
■ Urška Kljajič, vos
Najboljša posamezno...
Pred novim letom je pripravil strokovni svet za socialna vprašanja pri območni organizaciji Socialnih demokratov Velenje akcijo zbiranja smučarske opreme, ki so jo poklonili osnovnošolcem. Uradno sta jim jo predsednik območne organizacije SD Srečko Meh in predsednik strokovnega sveta Peter Dermol izročila vodju kolegija ravnateljev Mestne občine Velenje Zden-ku Gorišku. Srečko Meh je ob tem povedal, da so v lanskem letu, ko je število tistih, ki niso uspeli skleniti začetka in konca meseca, močno naraslo, pripravili več humanitarnih akcij in nadaljevali jih bodo tudi letos. »V akcijo zbiranja smučarske opreme smo šli z namenom, da bi to opremo podelili osnovnim šolam, ki pripravljajo smučarske šole v naravi. Tako se bodo smučanja enakovredno lahko udeležili tudi tisti učenci, ki jim starši smučarske opreme ne morejo kupiti,« je povedal Peter Dermol. Zbrali so več kot 30 parov smuči, nekaj smučarskih čevljev in oblačil in bili zelo veseli, ko so slišali, da so prvi učenci že v šoli naravi in opremo že uporabljajo. Akcijo so pozdravili tudi ravnatelji tukajšnjih osnovnih šol.
Berlot in Jelenko na mladinsko svetovno prvenstvo
Gašper Berlot in Marjan Jelenko sta minuli konec tedna nastopila na tekmah svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v nemškem Schona-chu. Berlot je v posamični tekmi z 29. mestom drugič dobil točke v svetovnem pokalu, Jelenko pa je zasedel 38. mesto. V ekipni tekmi sta mlada reprezentanta Slovenije skupaj z Mitjo Oraničem in Jožetom Kame-nikom zasedla 7. mesto in s tem izpolnila olimpijsko normo. Premora pa za Berlota in Jelenka ni, saj sta skupaj s trenerjem Igorjem Jelenom že odpotovala na mladinsko svetovno prvenstvo v nemški Hinterzarten.
Robi Hrgota je nastopil na dveh tekmah celinskega pokala v avstrijskem Bischoshofnu, kjer je zasedel 14. in 27. mesto. Konec prihajajočega tedna pa ga čaka nastop na tekmi svetovnega pokala v poletih v nemškem Oberstdorfu.
Urh Krajnčan je bil na pokalu Slovenije v Račni 6. in 10. Ostali tekmovalci, člani SSK Velenje, so v različnih kategorijah nastopali na regijskih in meddruštvenih tekmovanjih.
V	Sopoti je pri deklicah do 11 let zmagala Jerneja Brecel pred Pio Sla-mek, pri cicibanih do 9 let je Domen Oblak osvojil 3., Lan Vrčkovnik pa 6. mesto. V Brezah nad Laškim je pri dečkih do 11 let zmagal Vid Vrhov-nik pred Gašperjem Breclom in Aljažem Ostercem. Za njimi pa so se zvrstili še Rok Jelen, Denis Pikel in AlexVučkovič. Pri dečkih do 13 let je slavil Matevž Samec, 3. je bil David Strehar; pri dečkih do 15 let je zmagal Patrik Vitez, pri mladincih Robi Vitez, pri članih Žiga Omladič pred Slavkom Krajnčanom, pri veteranih pa je Milan Čepelnik osvojil 3. mesto.
V	sredo je bilo v Kisovcu pri Zagorju regijsko tekmovanje za začetnike, učence osnovnih šol, kjer je Lan Vrčkovnik iz šole Miha Pintarja Toleda Velenje zasedel 2. mesto in si priboril pravico nastopa na državnem prvenstvu.
V	klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, kijih veselijo smučarski skoki. Vsi začetniki lahko začnejo trenirati z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledajo na spletni strani www: velenje-skijump.si. Za začetnike se bodo pričela tudi šolska tekmovanja z alpskimi smučmi, več pa si lahko preberete v zloženkah, ki so te dni prišle na vse osnovne šole.
■ J. Ograjenšek
Ana in Eva Zimšek začeli uspešno
Minuli konec tedna sta bili dve tekmi za smučarski državni pokal Argeta Prva v slalomu na Golteh, kjer je bila Eva Zimšek (SK Velenje) peta, Ana Zimšek pa osma. Na Krvavcu pa je bilo tekmovanje v veleslalomu. Eva Zimšek je osvojila šesto, Ana pa sedmo mesto.
Poraz v boju za obstanek na kegljišču
Pomembnost srečanja je vplivala na to, da so kegljači Šoštanja podlegli psiholkoškemu pritisku. Gostje iz Medvod so tokrat domačine premagovali v obeh elementih kegljanja, tako v igri na polno kot tudi na čiščenje. Gostjer so zmagali s 6 : 2.
To zelo sabo igro morajo hitro pozabiti, saj jih že v 12. krogu čaka težko gostovanje v Kranju. Na kegljišču Triglava jih bodo pričakali igralci Sili-ka, ki so jih premagali že v prvem delu. Kljub porazu Šoštanjčani ostajajo na mestu pred Hidrom. Za obstanek v ligi bodo morali v nadaljevanju zaigrati veliko bolje, kakšno točko pa osvojiti tudi na gostovanju.
S konji po zasneženih poteh
»Horse skiring« je hitrostno in spretnostno tekmovanje, v katerem jahač na krajši vrvi za seboj vleče smučarja. Skupaj morata prevoziti slalom med postavljenimi vratci, in sicer v kar se da najkrajšem času. Takšno nekoliko drugačno in zanimivo tekmovanje bostas v nedeljo pripravila Konjeniški klub Velenje in Šaleška konjenica. Po štirih letih je namreč spet dovolj snega za takšno prireditev, tako da bo to 3. skiring v Velenju. Začeli bodo ob 13. uri na prostorih Konjeniškega kluba Velenje.
. ženskih dvojicah
Smučarsko opremo je vodji kolegijev ravnateljev Zdenku Gorišku izročil Peter Dermol, predsednik strokovnega sveta za socialna
vprašanja pri SD Velenje
Bi si moral izvedenec ogledati poškodovani avtobus?
Na celjskem okrožnem sodišču nadaljevanje sojenja Vasji Niegelhellu, ki je 26. aprila lani na štajerski avtocesti povzročil hudo prometno nesrečo
"^ČAS 28. januarja 2010
Pešci bodite (pre)vidni
Pozimi, ko j e vidljivost zmanjšana zaradi teme oz. krajšega svetlega dela dneva in slabih vremenskih razmer, kot so megla, sneg in dež, so pešci med najbolj ogroženimi prometnimi udel eženci
Na Policijski upravi Celje ugotavljajo, da so pešci pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu in podobno. Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši. Ti so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise. V prometnih nesrečah sta v letu 2009 na Celjskem umrla dva pešca.
»V zadnjih treh mesecih lanskega leta na srečo nismo obravnavali prometnih nesreč, v katerih bi umrli pešci. V istem obdobju leta 2008 pa so v prometnih nesrečah umrli trije pešci. Smo pa v zadnjem trimesečju lanskega leta obravnavali šest prometnih nesreč, v katerih so se pešci huje poškodovali, in petnajst prometnih nesreč, v katerih so bili pešci lažje poškodovani. V dveh primerih sta bila pešca povzročitelja prometne nesreče,« pravi Boris Verdnik, inšpektor na Oddelku za cestni promet Sektorja uniformirane policije PU Celje. Ti so v zadnjih treh mesecih lanskega leta ugotovili 339 kršitev pešcev. V 153 primerih so jim bile izrečene globe, v 26 primerih so bili izdani obdolžilni predlogi, 160 pešcev pa je bilo opozorjenih.
Pešci naj poskrbijo, da bodo v prometu predvsem čim bolj vidni. Nosijo naj svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo njihovo vidnost, na primer odsevne trakove in kresničke. Upoštevajo naj prometne predpise, cesto naj prečkajo na označenih prehodih za pešce, v semaforiziranih križiščih ob zeleni luči, hodijo naj po pločnikih oziroma ob levem robu vozišča.
Vozniki naj bodo na pešce v tem času še bolj pozorni. Odstopijo naj jim prednost, hitrost vožnje prilagodijo razmeram in dosledno upoštevajo hitrostne omejitve. Na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, pred šolami kot v naseljih, naj vozijo še posebej previdno. Zunaj naselij naj vozijo po sredini voznega pasu, da zmanjšajo možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.
Kazni za nepravilno parkiranje
Velenje, 20. januar - Občinski redarji bodo samo še do konca januarja opozarjali imetnike starih letnih kart za parkiranje v območju modrih con, potem pa jih začeli kaznovati. Karte za parkiranje lahko občanke in občani kupijo vsak dan v času uradnih ur v pisarni v pritličju Mestne občine Velenje. Prav tako lahko tam upravičenci zamenjajo parkirne abonmaje.
Z letnimi kartami za parkiranje v modrih conah ni dovoljeno neomejeno parkirati v območju časovno omejenega parkiranja (Standard, Hotel Paka, pekarna Presta...). Na teh parkiriščih velja tudi zanje polurno parkiranje.
■ mz
Gordana Possnig
Sreda, 20. januarja - Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča se je z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje 31-letnemu Vasji Niegelhellu iz Pake pri Velenju, ki je 26. aprila lani v zgodnjih urah na štajerski avtocesti v bližini odcepa Ljubečna pri Celju zaradi prehitre vožnje in pod vplivom alkohola povzročil hudo prometno nesrečo, ko je od zadaj silovito trčil v mini avtobus s 14 potnicami. V nesreči je življenje izgubila 26-letna Damjana Hribar, ob njej pa je bilo 13 potnikov poškodovanih: pet huje, od tega je bila ena oseba v življenjski nevarnosti, še sedem potnikov pa je lažje. Niegelhell je obtožen kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu in kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Vse to je - trdi tožilstvo v obtožnici - storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je vozil pod vplivom alkohola. To je že druga smrtna prometna nesreča obtoženca, v času aprilske nesreče pa je prestajal pogojno kazen za smrtno prometno nesrečo iz leta 2004.
Potem, ko se obtoženi Niegelhell na prvi obravnavi ni hotel zagovarjati, sta se včeraj zaslišanju odpovedala tako njegova sestra Brigita Perovec Niegelhell kot njen mož Primož Perovec. Kot pričo so nato zaslišali Sašo Špegelj, medicinsko sestro, ki se je usodnega jutra okoli pete ure peljala v službo in je bila hkrati prva oseba, ki je pomagala ponesrečencem na kraju nesreče. Pojasnila je, daje videla moškega, ki je najprej stal ob njej, nato pa je ista oseba tudi preplezala ograjo. Ta moški je imel na sebi oblečeno oranžno trenirko. Zanimiv je bil njen odgovor, da je videla na kra-
ju nesreče pet moških: dva šoferja iz avtobusa, povzročitelja in še dva moška.
V nadaljevanju so zaslišali Mojco Juvan, ki je izde la la izve den sko mnenje o bioloških sledeh na kraju nesreče. Zanimivo je, da je Juva-nova zaposlena na Centru za foren-zično mnenje, kjer so izdelali stro-

kovno mnenje o bioloških sledeh. Odvetnik obtoženca Peter Žnidar-šič je nasprotoval temu, daje Center za forenzične preiskave izdelal tako strokovno kot izvedensko mnenje o bioloških sledeh, čemur nasprotuje tudi Vrhovno sodišče. Jovanova je pojasnila, da so tako na zračni blazini na voznikovem sedežu kot na krmilnem sistemu vozila, ki ga je peljal obtoženi, našli iste bio loške sle di kot pri obtožen cu.
Precej vroče in skoraj dve uri trajajoče je bilo zaslišanje izvedenca cestnoprometne stroke Željka Les-kovška, ki ga je zasliševal predvsem obdolženčev zagovornik, ki več kot očitno ni zadovoljen z izdelanim
izvedenskim mnenjem. Izvedenec je zapisal, da je avtobus pred nesrečo vozil z okoli 101 km/h, povzročitelj pa seje za njim pripeljal s hitrostjo najmanj 152 kilometrov na uro. Pri tem je poudaril, da pri povzročitelju vedno vzamejo najnižjo možno izračunamo hitrost vožnje, pri izdelavi menja pa se opi-
rajo predvsem na tehnične podatke, kijih dobijo v izdelavo. Na zago-vornikovo vprašanje, kako je mogoče, da je voznik avtobusa trdil, da ga je po trčenju zaneslo v levo, on pa v izvedenskem mnenju to zanika, pa je dejal, da si ude ležen ci nesreče po nesreči velikokrat ustvarijo neke slike, ki pa se potem ne ujemajo z dejanskimi dogodki po nesreči. Odvetnika je zmotilo tudi dejstvo, da si izvedenec po nesreči ni neposredno ogledal poškodb poškodovanega avtobusa in osebnega vozila, ker po njegovem izvedenec ni izdelal točno, pod kakšnim kotom je prišlo do trčenja med osebnim vozilom in avtobusom.
Izve de nec mu je nato povedal, da pri njihovem delu ni praksa, da bi si ogledali poškodovano vozilo po nesreči, če to ni izrecno odrejeno. Pri izdelavi svojega mnenja, kako je prišlo do nesreče, j e nato upošteval fotografije s kraja nesreče in videoposnetek s kraja nesreče. Ob tem pa je še dodal, da zaključki njegovega izvedenskega mnenja po njegovem mnenju ne bi bili nič drugačni, če bi si vozilo po nesreči tudi ogledal, saj so poškodbe obeh v nesrečo vpletenih vozil vidne tako na fotografijah kot videoposnetku. »Če pa bi ocenil, da je tak ogled nujno potreben, bi si verjetno vozilo tudi ogledal. Čeprav se ob tem poraja vprašanje, kje se je to vozilo nahaja po nesreči in ali je še vedno v istem stanju, kot je bilo po sami nesreči,« je še dodal ob koncu izvedenec Leskovšek.
Simona Šramek Zatler je kot izvedenka sodnomedicinske stroke opisala vrste poškodb udeleženih v prometni nesreči in pri tem ponovila svoje izvedensko mnenje. Pojasnila je, daje Damjana Hribar umrla le nekaj minut po nesreči, in sicer zaradi zadušitve ob vdihavanju blata in vode iz jarka, v katerem je obležala, potem ko se je avtobus prevrnil. Hribarjeva je po njenem mnenju najverjetneje izgubila zavest pri padcu iz avtobusa. Ena oseba je po ugotovitvah Šra-mek-Zatlerjeve utrpela posebno hude poškodbe, pet potnic je bilo huje poškodovanih, sedem pa jih je utrpelo lažje telesne poškodbe.
Zagovornik Niegelhella je ob koncu obravnave v spis vložil nove podatke o zdravstvenem stanju svojega klienta, kijih mora sedaj pregledati medicinski izvedenec. Sojenje se zato preloži za nedoločen čas.
Zgorela piščanja farma
Paška vas, 19. januarja - V Paš-ki vasi je v torek zjutraj okoli 7. ure zagorelo 32 krat 12 metrov veliko poslopje za vzrejo piščancev. K sreči v njem piščancev še ni bilo.
Ob ogleduje bilo ugotovljeno, da je tuja krivda izključena, gmotne škode pa je za okoli 30.000 evrov.
V	dveh etažah je na več kot 300 kvadratnih metrih gorela stelja iz žagovine, pripravljena za naselitev piščan cev. Požar, ki je uni čil tudi krmilne sisteme ter električno in drugo napeljavo, so ukrotili gasilci.
Če je »pin« ob kartici, nepridipravu ni težko
Šoštanj - Nepridiprav, kije občanu v Šoštanju izmaknil denarnico, je tega oškodoval za več kot 1.000 evrov. Na bančnih avtomatih je z njegovo kartico (občan je skupaj z njo neprevidno hranil tudi »pin« kodo) opravil več dvigov.
V	Šoštanju pa je izginila še ena denarnica. Ta iz prostorov vrtca.
Očividce naj se oglasijo
Žalec, 21. januarja - V četrtek ob 16.45 seje v križišču Šlandrove-ga trga in Ulice Ivanke Uranjek v Žalcu pripetila prometna nesreča. Voznik manjšega osebnega avtomobila rdeče barve je trčil v peško, ki je na označenem prehodu za pešce prečkala vozišče. V trče-
nju se je peška lažje poškodovala, voznik pa je s kraja odpeljal proti želez niški pos taji.
Vse, ki ste nesrečo morda videli ali o njej karkoli veste, prosijo, da se oglasite na Policijski postaji Žalec ali pokličete na telefonsko številko 113 oziroma na anonimno številko policije 080 12 00.
S ceste v drevo
Šoštanj, 21. januarja - V četrtek ob 19.30 je voznik osebnega avtomobila v Gaberkah zapeljal s ceste in trčil v drevo. V nesreči se je ena oseba poškodovala, z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v celjsko bolnišnico.
Prije li tri vlo mil ce
Velenje, 22. januarja - V noči na petek je bilo vlomljeno v dva lokala na območju mesta. O enem so bili policisti seznanjeni. S skrbno načrtovanim prihodom so zasačili dva vlomilca, eden od njiju je bil še v objektu, drugi že zunaj.
Ko pa so si ogledali še okolico, so ugotovili, daje bilo vlomljeno v še en lokal. Vlomilca so izsledili. Pri vlomu se je namreč porezal po roki. Zaradi poškodb, ki jih je utrpel, so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga oskrbeli. Zoper vse tri bodo policisti podali kazenske ovadbe.
Iz policistove beležke
Prenočil pri policistih
V	torek, 19. januarja v poznih večernih urah so šli policisti v Florjan, kjer je eden od družinskih članov drugim kratil nočni mir. Da so imel i mir, so odredi li pridrža nje.
Zaspal na stopnicah
stanovanjskega
bloka
V	četrtek, 21. januarja, je v enem od stanovanjskih blokov v Velenju zaspal moški. Policisti so ga okoli pol ene ure
zjutraj napotili iz bloka in mu spisali plačilni nalog. Ker je imel pri sebi tudi neznano zeleno snov, policisti pa so posumili, da gre za prepovedano drogo, so snov zasegli in dali v analizo. Če se bo izkazalo, da je snov to, kar policisti domnevajo, da je, bodo zoper njega izdali še določbo o prekršku.
Podobno bodo ravnali, če se izkaže, da je neznana snov prepovedana droga, tudi zoper mla do let ni ka, s katerim so se srečali naslednji dan, v petek, 22. januarja popoldne v Velenju, pri sebi pa je imel ročno zvito cigareto z
Najprej eden, zdaj že dva
Na območju Gaberk sta si našla nov dom dva laboda. O enem nas je seznanil krajan. V zvezi z njim smo se povezali z veterinarjem, ki si je laboda ogledal in ugotovil, da je mlad in zdrav, da pa se mu je očitno zahotelo, da gre malo na izlet. Dokler bodo v kraju skrbeli zanj in mu dajali hrano, se bo tam najbrž dobro počutil, je ugotovil. Ko bo drugače, pa se bo vrnil.
A, glej ga zlomka! Policisti zdaj poročajo, da gre že za dva laboda. Krajani so jih namreč klicali in sporočili, da ovirata promet na javni cesti v Gaberkah. Da to res počneta, so se prepričali tudi sami. Zdaj bodo skrbnike (lastnike?) labodov pozvali, da jih primerno zavarujejo.
neznano rjavo in zeleno posušeno rastlino. In tudi zoper krajana Florjana, pri katerem so v soboto, 23. januarja, našli sumljivo substanco.
Štirikrat preglasno
V	soboto, 23. januarja, so policisti v štirih primerih preverjali prijave občanov zaradi preglasne glasbe v stanovanjih. V dveh primerih je šlo res za prekršek, zato so krši telje ma napi sa li pla čil na nalo ga.
Traktorist pozabil na izklop
V	soboto, 23. januarja pozno zvečer, -e v Šoštanju pred stanovanjskim blokom na Trgu bratov Mravljakov traktorist parkiral svoje vozilo. Najbrž s tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi pustil prižganega, s traktorja je odmevala tudi glasna glasba, traktorist paje bil v bližnjem lokalu. Zdaj ga poleg zapitka čaka še plačilo globe za prekršek.
Vozil petarde
V	soboto, 23. januarja, so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika osebnega avtomobila in pri pregledu našli 34
kosov petard. Zasegli so mu jih in izdali odločbo o prekršku po Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.
Štirje pijani pridržani
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti pridržali štiri voznike, dvema od njih, ki sta pogosta kršitelja cest-nopro met nih pred pi sov, pa vozi li tudi zasegli. Vozli sta bili neregistrirani, voznika pa sta vozila brez vozniških dovoljenj in pod vplivom alkohola.
Zmanjkalo jim (mu) je ciga ret
Velenje, 26. januarja - Ponoči je bilo na Šaleški cesti v Velenju vlomljeno v trafiko. Pogrešajo za okoli 3.000 raz-lič nih ciga ret.
Tatvina avtomobila
Velenje, 27. januarja - Ponoči so s par kir ne ga pro sto ra v Šale ku nezna ni storilci odpeljali avtomobil znamke Renault Clio turkizno zelene kovinske barve, registrskih oznak LJ T8-45K.
Vasja Niegelhell med včerajšnjo obravnavo na celjskem
okrožnem sodišču.
ZANIMIVO
m
orosKoo
Oven 21.3.-20.4.
Želeli si boste marsikaj, a le mala od tega se bo tudi uresničila. Ob tem pa vas bo doletelo neko razočaranje, ki pa vas ne bo vrglo iz tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot ste jih sprva videli. Ugotovili boste, da se ne splača obremenjevati s preteklimi težavami, saj to tako ali tako nima smisla. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe in se iz njih razvije nekaj novega. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta teden kaže zelo dobro. Konč no se bos te odlo či li za nakup, ki ste ga načr to va li že dol go. Ne skrbi te, prav se boste odlo či li. In to čis to sami.
Bik 21.4.-20.5.
Čeprav dobro veste, da ni dobro preveč pregrevati hladne »župe«, ste se odlo či li prav za ta korak. Sedaj pa sploh ne veste več, ali je bilo to prav ali ne. V teh dneh boste spoznali, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Ne pretrgajte stika s prijatelji samo zato, ker so vas pustili na cedilu. Sploh, če se je to zgodilo zgolj enkrat, se raje odločite za pogovor. Pri tem bodite zelo odkriti, saj slabše kot je ne more biti. Ko boste zadevo razrešili vas kot kaže čaka izjemno razburljivo in srečno obdobje na vseh področjih. Že prve dni v februarju bo vse drugače.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Spet vtikate nos tja, kjer vas prav nič ne bi smelo skrbeti. Prevelika radovednost vam lahko škoduje, zato se raje brigajte za lastne posle. Sploh v naslednjih dneh, saj se resnično igrate z žerjavico. Doživeli boste srečanje, ki bo vplivalo na vašo prihodnost. Samski uživajte, če ste vezani, pa bi bilo dobro, da o zadevi temeljito premislite. Lahko se vam namreč zgodi, da vam bo še pošteno žal za dejanja, ki jih boste morda storili, čeprav se vam bodo tisti trenutek zdela še tako privlačna. Kratkih trenutkov sreče pa ne morete zamenjati za to, kar ste gradili nekaj let. Zdravje? Precej krhko bo, zato veliko počivajte.
Rak 22.6.-22.7.
Leto se ni začelo ne po vaših željah in ne po vaših načrtih. Ob izteku prvega meseca v njem pa se bo počasi vse začelo postavljati na svoje mesto. Vedno bolj umirjeni boste in spet se bo zdelo, da je vse tako kot mora biti. Tudi slabo počutje bo kmalu le še slab spomin, ki pa bo hitro bledel, saj so pred vami izjemno zanimivi dnevi. Drži, da si želite še več ljubezni in pozornosti, vendar vas je strah, da bi vas morebitna zavrnitev vrgla iz tira. Vedeti morate, da včasih tveganje obrodi najslajše sadove. Potrudite se izpolniti obljubo, čeprav ste si na pleča nakopali tudi veliko drugih stvari. Pomoč prijatelju v stiski se vam bo v prihodnosti zagotovo obrestovala, saj boste spet imeli vse, le časa ne.
Lev 23.7.-23.8.
Še zavedate se ne, kako srečni ste lahko v teh dneh. Spoznanje, da imate iskrene prijatelje, ki so vam vedno pripravljeni pomagati, vas bo močno ogrelo v teh zimskih dneh, ko se več kot sicer ukvarjate z mislimi na prihodnost. S kolegi, ki so nagnjeni k ogovarjanju, pa se raje ogibajte pogovorov na štiri oči. Pač ni vse za vsaka ušesa, vaše misli pa so v teh dneh zelo intimne. Zato bi se lahko tudi sami znašli sredi spletke, ki se vas v bistvu sploh ne tiče, vaše želje pa bi bile moč no ogro že ne, ker bi lah ko kdo kaj povsem narobe razumel. Teden bo sicer minil brez večjih pretresov, rahlo se boste morda zapletli le v finančne težave. A tudi to boste naredili po premisleku.
Devica 24.8.-23.9.
Najlepši bodo v teh mrzlih dneh večeri. Sploh tisti, ki jih boste preživljali v dvoje. Z ljubljeno osebo se boste pogovarjali bolj z dotiki kot z besedami. Tudi sicer boste precej molčeči. Zakopali se boste v delo in razne opravke, saj se vam bo zdelo, da boste tako še najlažje preživeli do pomladi, ki si jo že močno želite. Poleg tega ste na marsikaterem področju v zaostanku Nespečnost bo porušila vaš dnevni ritem, zato bo popoldanski spanec večkrat nujen. Privoščite si ga brez slabe vesti. Začutili boste tudi posledice neredne prehrane, zato poskrbite za več discipline tudi na tem področju.
	
£1	
	
Tehtnica 24.9.-23.10
Vse bo teklo po ustaljenih tirih. Mnogi bi bili prav zaradi tega srečni, vi pa boste izjemno nesrečni. In to iz dneva v dan bolj. Želeli si boste več akcije, več razburjenja v vašem življenju. Čas za to pa še ne bo zrel. Ne obljubljajte preveč, saj dobro veste, kako razočarana je lahko ljubljena oseba po tem, ko obljub ne morete izpolniti. Še enkrat premislite o odločitvah, ki ste jih sprejeli pred kratkim. V službi se bodo okoliščine nenehno spreminjale, zato se boste ves čas morali prilagajati. Izogibajte se hinavskih ljudi in tudi sami povejte svojo resnico. A le, če drugače ne bo šlo. Drugače raje modro molčite.
Škorpijon 24.10-22.11.
Nemirni boste, ker se vam bo zde lo, da vas nek do vle če za nos. Pa bo imel za svoje obnašanje več kot tehten razlog. Ko boste to ugotovili tudi vi, mu boste v hipu odpustili. Kmalu, morda že v začetku novega delovnega tedna, boste doživeli izjemen uspeh, saj boste dokončali predolgo nedorečeno zgodbo. Oddahnili si boste od preteklih težav, ki ste jih imeli v življenju, vendar bo breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše počutje. Pomembno je, da se počutite močne. Če bo tako, vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Sploh, če boste več kot doslej hodili v naravo, na svež zrak!
Strelec 23.11.-21.12.
Še vedno boste zmedeni. Ne boste si želeli, da se v vašem življenju kaj korenito spremeni, nekaj manjših sprememb, tudi prepovedanih, pa vam bo vse bolj dišalo. Četudi se boste izogibali možnostim, da jih uresničite, bodo vaše misli polno zaposlene. Večno izogibanje samemu sebi in resnici, ki si jo nočete priznati, ne bo šlo v nedogled. O nekaterih preteklih težavah boste razmišljali drugače kot prej. Spoznali boste, da ste zadovoljni v obilju, ki ga čutite v sebi. Na januar boste pozabili takoj ko bo za nami, februar pa bo letos zelo razburljiv. Bolj, kot ste kdajkoli upali. Znake boste opazili že v prvih dneh meseca.
Kozorog 22.12.-20.1.
Čeprav imajo v vaši družini vsi radi zimo, jo boste vi v teh dneh že krepko sovražili. Ne le zaradi mraza, ki vas bo božal ob sprehodih po svežem zraku, ampak tudi zaradi pomanjkanja sonca in druženja s tistimi, ki jih imate resnično radi. Predvsem zato boste pogrešali toplejše dni v letu, ki se vam bodo nenehno kradli v vaše misli. Zaželeli si boste drugačnosti, zato bodo nekatere spremembe neizbežne. Znašli pa se boste v okolju, ki bo za vas preveč resno, da bi lahko v njem iskreno uživali. Poiščite si nov hobi, ki vas bo napolnil z mirom in novo energijo. Izpolnite si tiho željo, ki že dolgo tli v vas, pa bodo naslednji dnevi mirni in lepi.
Vodnar 21.1.-20.2.
Dnevi bodo sledili eden drugemu, vi pa skorajda ne boste opazili razlike. Do začetka prihodnjega tedna. Takrat vas bo neko srečanje popolnoma vrglo iz tira. Tem za razmišljanje boste imeli več kot preveč. Sploh, ker si boste morali priznati, da ste si predolgo zatiskali oči pred resnico. In pred vašimi željami. Ne počutite se slabo, če si želite nekaj, kar ni vaše. Tudi to se lahko spremeni, kajne? Čas pa je, da se spustite na realna tla in končno uvidite, kaj si resnično želite. Potem bo vse lažje. Pa čeprav zna biti kakšen korak tudi zelo boleč. Tako za vas kot za prijatelje. Zdravje bo trdno, finance še naprej sta bil ne. Kaj več pa ne.
Ribi 21.2.-20.3.
Ne obsojajte prijatelja še preden vam bo imel priložnost povedati svojo plat zgodbe. Raje ga povabite na obisk in mu prisluhnite, potem pa se odločite, kako boste reševali neugodno situacijo. Če ste v razmerju, brzdajte svoja negativna razpoloženja, ki vodijo v prepire. Predvsem pa naredite več za to, da utišate pomisleke in strah v vaših mislih. To namreč ni prav nič dobro za vaše počutje. Načrtovanje kratkih zimskih počitnic ali potovanja bo dobro vplivalo na vaše počutje, saj vam bo zbudilo občutek pričakovanja. Zapolnilo pa bo tudi tiste trenutke, ki ste jih prej po nepotrebnem posvečali tuhtanju, ki ni vodilo nikamor. Nekdo vas res nič no pogre ša!
Nagradna križanka Fakultete za komercialne in poslovne vede
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
www. f k p v. s i
Lava 7, 3000 Celje Tel.: 080/ 20 26 www.fkpv.si
ŠTUDIJSKI PROGRAMI
Dodiplomski študij
Komerciala I Poslovna informatika I Turizem I
INFORMATIVNI DAN:
12.	2. 2010 ob 16.30 h
Podiplomski študij
Komerciala II Poslovna informatika II Turizem II
Splošni management -MBA
INFORMATIVNI DAN:
13.	2. 2010 ob 10.00 h
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 5. 2. 2010 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Izžrebali bomo 3 lepe študentske torbe.
Nagrajenci nagradne križanke Terme Olimia objavljene v tedniku Naš čas, 14. januarja 2010 so:
1. nagrada: Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje (razvajanje za 1 osebo v sodobnem termalnem centru Wellness Orhidelia z inovativno ponudbo bazenov in savn); 2. nagrada: Marica Lednik, Podvrh 20, 3330 Mozirje (kopanje in vstop v savna svet za 1 osebo v Wellness centru Termalija); 3. nagrada: Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj (kopanje za 1 osebo v Wellness centru Termalija)
Rešitev nagradene križanke: HOTEL BREZA. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Zgodilo se je
• • •
... od 29. j anuarj a do 4. februarja
-	29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov po domače Gor-janov kozolec na vrhu tako imenovanega Goijanovega klanca v Velenju. Navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes še kar vztraja in vztraja;
-	29. januarja 2002 je Velenj-čanka Jolanda Čeplak zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezultatom na svetu 1.57,79;
-	leta 1893 sta se v velenjskem
premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj. Prva nesreča se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893. To sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev;
-	30. januarja 1963 je Občinski ljudski odbor Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje;
-	konec januarja leta 1983 je v Velenje na šolanje oziroma
usposabljanje prispelo 170 Libijcev;
-	31. januarja 1992 se je iztekel nate čaj za nov velenj ski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, ki je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje;
-	2. februarja 1931 seje rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
-	2. februarja 1984 so pod velenjskimi skakalnicami olimpijski ogenj 14. olimpijskih iger v Sarajevu pričakali tudi številni Šalečani;
-	na svečnico leta 1990 je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze;
-	februarja leta 1960 so v velenj-
sko kinodvorano vgradili široko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navdušenjem;
-	3. februarja 1976 so po 101
metru vrtanja predrli cestni tunel pod Šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem;
-	4. februarja 1977 so bili v gradbeno-industrijskem podjetju Vegrad Velenje, Lesni Šoštanj, TOZD-u Gradbeni elementi delovne organizacije Gorenje in TOZD-u Gradbeništvo Splošnega gradbenega podjetja Ljubno ob Savinji referendumi, na katerih so se delavci odločili o združitvi v novo organizacijo združenega dela Gorenje - Vegrad grad-be na indu strija.
■ Damijan Kljajič
—*6ks
ČETRTEK, 28. januarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nad.
10.35	Male sive celice, kviz
11.15	Svenja, 18/27
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Danes dol, jutri gor, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Cofko Cof, 2/26
16.05	Latina, dok. film
16.20	Enajsta šola
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Gremo na smuči, 1/6
18.00	Kot ata in mama, 3/7
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
21.00	Titovi duhovi, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Globus
00.05	Tv dnevnik 28.1.1992
00.25	Dnevnik
01.00	Dnevnik slovencev v Ital
01.25	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Tv dnevnik 28.1.1992 07.55 Na lepše 08.20 Bleščica, odd. o modi 08.55 Seja državnega zbora, prenos 16.00 Evropski magazin 16.30 Pomagajmo si Mostovi
To bo moj poklic: avtokaroserist, 1. del Slovenski vodni krog: Dreta Potepanja: Idrija, 2. del 19.00 Družina Rakar 20.00 Težki časi, franc. film 21.30 Tranzistor, 12. odd. 22.05 Branilke zakona, 4/13 22.50 Slovo, ang. film 00.25 Pinochet v predmestju, ang. tv film
01.55 Zabavniinfokanal
pop
17.00 17.30
18.25
06.55	Tv p
07.25	24ur, ponov.
08.30	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.55	Tv prodaja
11.25	Zgodba iz Los Angelesa, am. firm
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Vojaške žene, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ameriški predsednik, am. film
22.00	Na kraju zločina, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Tudorji, nan.
00.15	Bratovščina, nan.
01.20	24ur, ponov.
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo \ ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Odprta tema 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (312) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 313. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 20.00 Osebna in duhovna rast, pogovor, Nataša Kern, medsebojna komunikacija (biodanza), 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna
oddaja, ponovitev 21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: Ans. DORI in Oto Pestner 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila 09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Srebrnogrivi konjič, 35/39
10.40	Latina, dok. film
10.55	Enajsta šola
11.25	To bo mojnoklic: čistilec
11.50	To bo moj poklic:
avtokaroserist, 1. del
12.15	Osmi dan
12.45	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Turbulenca: kam po srednji šoli?,
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 30/52
15.55	Risanka
16.00	Mihec in Maja, otroš. serija
16.05	Iz popotne torbe
16.20	Marcus in Orli, 2/2
16.45	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potroš. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Z glavo na zabavo, big father
18.35	Vipo, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 9. del
20.25	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub: pionirji novih
tehnologij
00.10	Duhovni utrip
00.25	Tv dnevnik 29.1.1992
01.00	Dnevnik,pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.30	Zagavni infokanal
07.05	Tv prodaja
07.35	Tv dnevnik 29.1.1992
08.10	Umetni raj
08.40	Magazin v alp. smuč.
09.10	SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja
10.25	SP v alp. smuč., SVSL (Z) za
superkomb., prenos
11.30	Gremo na smuči, 1/6
12.10	SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
13.25	SP v alp. smuč., SL (Z) za
superkomb., prenos
14.30	Šport špas, odd. o športu
15.00	Kot ata in mama, 3/7
15.25	Črno beli časi
15.45	Evropski magazin
16.15	Circom regioanl, tv Maribor
16.45	Minute za ..., tv Koper
17.15	Mostovi
17.50	V dobri družbi, tv Maribor
18.50	Zlata šestdeseta: epilog z Beatniki
20.00	Druga stran genialnosti, 1/4
20.50	Zakon v modrem, 9/12
21.40	Lov na čarovnice, am. film
23.15	Prave barve, am. film
01.35	Jasnovidka, 12/22
02.20	Zabavni infokanal
pop
06.50	Tv prodaja
07.20	24ur, ponov.
08.25	Jutri je za večno, nad.
09.20	V imenu ljubezni, nad.
10.15	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Srebrni zvonovi, am. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Vojaške žene, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Maščevalec, am. film
22.10	24ur zvečer
22.30	Brez sledu, nan.
23.25	Amistad, am. film
02.15	24ur, ponov.
03.15	Nočna panorama
10.30
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost /abimo k ogl
10.35 Osebna in duhovna rast, Nataša Kern, medsebojna komunikacija (biodanza) 11.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gostje: Ans. DORI in Oto Pestner 12.45 Videospot dneva 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (313) 4.00 Videostrani, obvestila 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Miš maš, otroška oddaja 8.40 Regionalne novice 1 8.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 314. oddaja 9.15 Videospot dneva 9.20 Videostrani, obvestila 9.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Dravske doline,
informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu Razgledovanja, Pod drobnogledom z oddaje Dobro jutro
_____ Vabimo k ogledu
23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
21 21.30 22.00 23.30
SOBOTA, 30. januarja
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: voda je
povsod
07.15	Križ kraž:
sledi	Mihec in Maja
sledi	Sejalec svetlobe
sledi	Ribič Pepe
07.40	Latina, dok. film
09.00	Harmony na počitnicah, ang.
film, 3. del
10.45	Polnočni klub: pionirji novih
tehnologij
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.10	Vojne izgube, 4/4
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.35	Na vrtu
18.00	Nagradna igra
18.05	Z Damijanom
18.40	Pozabljeni igrači, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Filmski spodrsljaji 20.05 Kekčeve ukane, slov. film
21.25	ARS 360
21.50	Poročila, vreme, šport
22.20	Hri-bar
23.25 Usodna nesreča, 12/13
00.15	Tv dnevnik 30.1.1992 00.45 Dnevnik, pon.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
06.45	Tv prodaja
07.15	Skozi čas
07.25	Tv dnevnik 30.1.1992
07.50	Tarča
09.00	Posebna ponudba, potrošniška
09.25 SP v alp. smuč., za pokal
Vitranc, 1. vožnja 10.55 SP v alp. smuč., smuk (Z), prenos
12.10 Circom regional, tv Maribor 12.40 SP v alp. smuč., za pokal
Vitranc, 2. vožnja 13.55 SP v nord. smuč., smuč. poleti, prenos
16.25 EP v rokometu (M), polfinale, prenos
18.10 EP v rokometu (M), polfinale, posnetek
20.00 Novoletni konceert dunajskih
filharm. 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Alpe, Donava, Jadran 23.30 Gandhijevo zorenje, film 01.55 Tranzistor, 12. odd. 02.35 Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Art Attack, izob. odd.
08.25	Brata Koalček, ris. ser.
08.35	Lazytown, otr. ser.
09.00	Winx klub, ris. serija
09.25	Ben 10, ris. serija
09.50	Tom in Jerry, ris. ser.
10.05	Medved Paddington, ris. ser.
10.35	Angie, nan.
11.05	Pojoče opice, dok. odd.
12.05	Moč neurja, dok. ser.
13.10	Kleopatra, 1/2
15.15	Poirot, ang. nan.
16.20	Življenje za zraven, nan.
17.10	Voznikovo priznanje, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nočni let, am. film
21.25	Muenchen, am. film
00.20	Umori v Durhamu, nad.
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
09.00	Miš maš, otroška oddaja
09.40	Videospot dneva
09.45	Lokalni utrip Dravske doline,
informativna oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (314)
11.05	Videospot dneva
11.10	Videostrani, obvestila
17.50	Videospot dneva
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Nanovo, mladinska oddaja
18.40	Duhovni vrelec
18.45	Mura Raba TV, informativna
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1807. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Naša Evropa, izobraževalna
oddaja, ponovitev 21.00 Velenje, mesto rocka, koncert skupine UTRIP in skupina Oko 22.00 Odprta tema, pogovor 23.00 Jutranji pogovori 00.40 Vabimo k ogledu 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 31. januarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 43/90
sledi	Trnovo robidovje, 3/8
sledi	Marči Hlaček, 31/39
09.50	Šport špas, 3/8
10.20	Neverjetni izzivi, 15/25
10.50	Sledi, tv Maribor
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP
15.05	Na naši zemlji
15.10	Glasbiator
15.25	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Profil tedna
16.00	Večno z Lorello Flego
16.05	Športni gost
16.20	Svetovno s Karmen Švegl
16.25	Za prste obliznit, 37.del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
17.30	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Večerni gost: dr. Špela Trefalt
22.40	Poročila, vreme, šport
23.10	Assunta spina, 1/2
00.50	Tv dnevnik 31.1.1992
01.10	Dnevnik, ponovitev
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.25 Tv prodaja 07.55 Skozi čas 08.05 Tv dnevnik 31.1.1992 08.25 Globus
08.55 Razkrita govorica plesa, 2/4 09.25 SP v alp. smuč. za pokal Vitranc, SL (M), 1. vožnja 10.55 SP v alp. smuč., SVSL (Z), prenos
12.40 SP v alp. smuč. za pokal Vitranc, SL (M), 2. vožnja 13.55 SP v nord. smuč., smučarski
poleti, prenos 14.55 EP v rokometu (M), prenos
tekme za 3. mesto 17.25 EP v rokometu (M), finale, prenos
20.00 Oče rek - mogočni Misisipi, 2/2
20.55 Cranford, 5/5
21.50 Karajan ali lepota, kakor jo
vidim jaz, dok. film 23.20 Berlin Alexanderplatz, 5/14 00.20 Stalin, koprod. film 01.50 Zabavniinfokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Radovedni George, ris. ser.
08.10	Art Attack, izob. odd.
08.35	Brata Koalček, ris. serija
08.45	Mojster Miha, ris. serija
08.55	Jaka na Luni, ris. serija
09.05	Lazytown, ris. serija
09.30	Winx klub, ris. serija
09.55	Ben 10, ris. serija
10.20	Kim Possible, ris. serija
10.50	Tom in Jerry, ris. serija
11.05	ŠKL, mlad. odd.
12.05	Preverjeno, ponov.
13.10	Milijonar v Afriki, dok. ser.
14.15	Kleopatra, 2/2
16.40	Čarovnije Derrena Browna,
dok. odd.
17.10	Mišji lov, am. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Stara, spelji se, am. film
21.35	Življenje ni šala, nan.
22.30	Zelo osebno, am. film
00.45	24 ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1806. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1807. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec
11.10 Zupan z vami, ponovitev, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gostje: Ans. DORI in Oto Pestner
13.30 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Kaj je varčevanje? 18.45 Velenje, mesto rocka, koncert skupine UTRIP in skupina Oko 19.45 Pop corn, glasbena oddaja,
gost: Marjan Novina 20.40 Vabimo k ogledu 20.45 Jutranji pogovori 22.30 Vabimo k ogledu
PONEDELJEK, 1. februarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Smrkci, 28/30
10.35	Cofko Cof, 2/26
11.05	Šport špas, 3/8
11.35	Iz popotne torbe: voda je
povsod
11.55	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Pogled na . Ivan Grohar: sejalec
13.25	Avsenikov zlati abonma:
poklon Miku Sossu
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Skozi dež in sneg, ris. nan.
15.55	Feliksova pisma, ris. nan.
16.10	Sreča, lutk. nan.
16.25	Ribič Pepe, 19/26
16.45	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pingu, risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
21.00	Stara nergača, 5/6
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Podoba podobe
23.30	Glasbeni večer, ob 100-letnici
rojstva Marijana Lipovška
01.15	Tv dnevnik 1.1.1992
00.40	Dnevnik,nonovitev
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.20	Tv prodaja
10.50	Sobotno popoldne
13.00	Razkrita govorica plesa, 2/4
14.00	Slovenski utrinki
14.25	Tv dnevnik 1.2.1992
14.50	Posebna ponudba
15.45	Osmi dan
16.15	ARS 360
16.30	Alpe, Donava, Jadran
17.00	Prvi in drugi
17.30	To bo moj poklic:
avtokaroserist, 2. del
18.00	Razsodnost in rahločutnost, 1/3
18.50	Rožnati panter, risanka
19.00	Iz sobotnega popoldneva
20.00	Zemlja, moč naravnih sil, 5/5
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	En dan, švic. film
00.30	Zemlja, moč naravnih sil, 5/5
01.25	Zabavni infokanal
pop
06.55	Tv prodaja
07.25	24ur, ponov.
08.30	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.55	Tv prodaja
11.25	Poroka za božič, am. film
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.00	Ricki Lake
14.55	Vojaške žene, nan.
15.50	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Šefova hčerka, am. film
21.35	Razočarane gospodinje, nad.
22.25	24ur zvečer
22.45	Tudorji, nan.
23.50	Bratovščina, nan.
00.50	24ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1807. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva
11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Lokalni utrip Dravske doline,
informativna oddaja 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Pravljica za lahko noč 19.05 Videospotdneva 19.10 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 315. oddaja 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan j vami, pogovor, gost: Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela
21.00 Regionalne novice 2 21.05 Košarka, posnetek tekme,
Elektra Esotech : Geolin Slovan 22.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 2. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Deklica delfina in lisica
zvitorepka, 5/7
10.25	Mladi znanstevnik Janko, nan.
10.35	Feliksova pisma, ris. nan.
10.50	Ribič Pepe, 19/26
11.15	Zgodbe iz školjke
11.30	V pričakovanju božiča, 5/24
11.55	Večerni gost: dr. Špela Trefalt
13.00	Poročila,, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Podoba podobe
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči hlaček, 36/52
16.05	Sejalci svetlobe, 8/10
16.25	Na krilih pustolovščine, 19/25
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 4/4
18.00	Poti k ljudem,dok. odd.
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	... in da bom zadnja na grmadi, tv esej
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Dnevnik Holokavsta, dok. odd. 23.55 Prava ideja, poslov. odd.
00.20	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 4/4
00.50	Tv dnevnik 2.2.1992
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
06.30	Zabavni infokanla
07.00	Infokanal
07.35	Tv prodaja 08.05 Dober dan, Koroška 08.35 Tv dnevnik 2.2.1992
09.00	Na lepše
09.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
10.55	NLP
14.00	Bleščica, oddaja o modi
14.30	Studio city
15.25	Pozdrav Afriki
15.55	Sledi, tv Maribor
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi, tv Maribor
19.00	Intervju: prof. dr. Vinko Dolenc
20.00	Pihalna godba, izob. odd.
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslov. odd.
21.30	Dediščina Evrope, 2/3
23.10	Maurice Richard, kanad. film
01.15	Zabavni infokanal
pop
07.05	Tv prodaja
07.35	24ur, ponov.
08.40	Jutri je za večno, nad.
09.35	V imenu ljubezni, nad.
10.30	Zlata dekleta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.35	Živa preteklost, ang. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Vojaške žene, nad.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Enota za posebne primere, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Tudorji, nan.
00.15	Bratovščina, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor, gost: Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti
, ponovitev (315) 12.10 Košarka, posnetek tekme
Elektra Esotech : Geolin Slovan 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Anastazija, risani film, pon. 18.40 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 316. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1808. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Zgodbe Balkana: Makedonija,
dokumentarni film 21.30 Turizem in mi, infor. oddaja 22.00 Mura Raba TV, infor. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 3. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči hlaček, 23/52
10.35	Sejalci svetlobe, 8/10
10.55	Pozabljeni igrači, risanka
11.05	Zlatko Zakladko
11.25	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 4/4
11.55	... in da bom zadnja na grmadi, tv esej
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.25	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Rarg, ris. film
16.10	Pod klobukom
16.45	Bizgezi, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: biti tujec
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Prehod, slovenski film
21.30	Kratki igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	Turbulenca: biti tujec
01.10	Tv dnevnik 3.2.1992
01.35	Dnevnik,ponovitev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.00	Tv prodaja
10.30	Spet doma
12.15	Hri-bar
13.50	Tv dnevnik 3.2.1992
14.15	Prava ideja!, poslov. odd.
14.40	Knjiga mene briga
15.00	Glasbeni večer, ob 100-letnici
rojstva Marijana Lipovška
16.15	Črno beli časi
16.35	Mostovi
17.10	SP v nord. smuč., smuč. skoki,
prenos
19.00	O živalih in l
19.15	Na vrtu
19.40	Z Damijanom
20.10	Od mladeniča do lipicanca,
dok. odd.
21.45	Strahovi, sng draga
23.40	Slovenska jazz scena
00.2	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponov.
08.35	Jutri je za večno, nad.
09.30	V imenu ljubezni, nad.
10.25	Zlata dekleta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.30	Moja mama, angel, am. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Vojaške žene, nan.
15.50	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Mehikanka, am. film
22.10	24ur zvečer
22.30	Na kraju zločina, nan.
23.25	Tudorji, nan.
00.25	Bratovščina, nan.
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1808. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospotdneva 11.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (316) 12.00 Anastazija, otroški risani film,
ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mavricanojedov, otroška
oddaja, 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 317. oddaja 19.05 NAJ ŽIVI OTROŠKI GLAS, pesmice v izvedbi otrok Vrtca Velenje, enota Tinkara 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
Knjižne novosti
David Benioff: Mesto tatov
David Benioff je ameriški pisatelj in scenarist. Po svojem prvencu 25. ura je svoj drugi roman zasnoval na podlagi pripovedi svojega dedka o življenju v Rusiji v času 2. sv. vojne.
Med nemškim obleganjem Leningrada se mama in sestra mladega Leva umakneta na podeželje, on pa ostane v mestu, kjer vladata neiz pros na lakota in mraz. Ko nekega večera s prijatelji oropajo mrtvega nemškega vojaka, ga oblasti strpajo v ječo, kjer spozna mladega vojaka Rdeče armade, Koljo, kije obtožen dezerterstva. Oba pričakujeta, da bosta za svoje prestopke plačala z življenjem, vendar ju polkovnik pomilosti pod pogojem, da v nekaj dneh najdeta dvanajst jajc za poročno torto njegove hčere. Tako se Lev in Kolja odpravita na nevarno pot po opustošeni, mrzli ruski pokrajini, ki jima prinese mnoga spoznanja o sebi, preizkušnjo poguma, srčnosti, boja za preživetje in prijateljstva.
Mesto tatov je Benioffov najnovejši roman in pričakovati je, da bo prej ali slej zaživel tudi na velikem platnu.
Sue Monk Kidd: Skrivno življenje čebel
Prvenec, s kate rim je ame riška pisateljica zaslovela po vsem svetu. Na začetke njenega pisanja so zelo vplivali dogodki iz ameriškega Juga v šest de setih letih, ko so temnopolti Američani dobili volilno pravico in je bil rasizem še zelo pri soten.
Najstnico Lily obvladujejo nemogoče zahteve očeta in drobci zamegljenih spominov na popoldne, ko je svoji materi vzela življenje. V stiski pobegne pred nasilnim očetom, v upanju, da bo odkrila resnico o preteklosti. Spremljajo črnopolta varuška in prijateljica Rosaleen, ki je prišla navzkriž z zakonom, ko je s svojim ponosom užalila belca. Ubežnici prispeta v Južno Karoli-no, v mesto, ki varuje skrivnost materine preteklosti. Tu ju pod streho sprejmejo čebelarke, čudaške sestre Boatwright, jima ponudijo zavetje in pomagajo razkriti preteklost. Obdana z nenadno ljubeznijo, milino in duhovnostjo, Lily vzpostavi tesno vez z vsako od edinstveno nadarjenih žensk in spozna, da moramo včasih zapustiti dom, da bi ga res nič no naš li.
Fred Vargas: Človek z modrimi krogi
Jean-Baptiste Adamsberg, je policist, ki je s svojimi neobičajnimi meto da mi raz re ši vrs to umo rov, zato ga povišajo in prestavijo v Pariz. S svojo neobičajnostjo vzbuja nezaupanje med sodelavci, ki se še poveča, ko se začne zanimati za skrivnostno osebo, ki ponoči riše mod re kro ge po pariških uli cah. Mediji iz tega naredijo odmeven dogodek, ki zabava zdolgočasene Parižane. Komisar Adamsberg pa je z vsakim novim krogom bolj zaskrbljen, saj kmalu postane jasno, da krogi pomenijo več kot primer moderne umetnosti.
Ne gre za tipično kriminalko, čeprav zgodba vsebuje tipične značilnosti: zločin, detektiva, osumljenca in razplet s preobratom. A vendar je še nekaj, je kriminalka,
Najbolj prodajana francoska avtorica kriminalk
Fred VARGAS
twwm.
IOmSI»*®** *
Prvi primer
komisarja Adamsberga
ki se spogleduje z drugimi žanri.
Fred Vargas je pisateljsko ime na sodobnem prizorišču literarnih detektivk. Gre za francosko zgodovinarko, arheologinjo in pisateljico, ki ustvarja pod psevdonimom. V svetuje postala poznana po policij skih trilerjih s komisarjem Adamsbergom kot glavnim likom. Za svoje kriminalne romane je prejela številne francoske nagrade in nekaj mednarodnih.
Jurij Hudolin: Pastorek
Hudolinov drugi roman je pretresljiva zgodba o odraščanju Benjamina Zakrajška. Po ločitvi staršev se z mamo Ingrid preseli k njene-
mu ljubimcu v Panule, kjer naj bi ga čakalo novo upanje in lepše življenje. Očim Loris Čivitiku se izkaže za zverinskega nasilneža in povzpetnika, ki ima v lasti večino Panul in v pesti večino prebivalcev. Objestnež ima v lasti donosno gos ti šče in ogro mno poses tvo, na kate rem nečloveško izko ri šča vsa kogar, ki mu pre kri ža pot. A čeprav je ljubosumni nasilnež Lor-is »lastnik vseh besed«, Benjamin najde (od)rešitev, v branju podarjenih očetovih knjig, ob katerih vsaj za trenutek pozabi na strah in neizmerno trpljenje.
V delu zasledimo sočen jezik, humor, nasilje, strah, sovraštvo, fas-cinacijo nad močjo, človeško upornost, srd nad svetom in Benjaminovo misel: »Ne, ne more biti slabše.«
Ob izidu se je veliko govorilo o avtobiografskosti Benjamina Zakrajška, knjižnega pastorka, ki jo Jurij Hudolin v več intervjujih, ki so bili objavljeni ob in po izidu knjige, potrdi. Brez zatikanja skoraj s ponosom pove, da so mu knjige, ki jim dandanes posveča zajeten del svojega življenja, spremenile življenje in ga popeljale iz pekla, ki gaje kot odraščajoč fant doživljal v zakotni vasici blizu Pule.
■ Pripravila: MB
VELENJE
Četrtek, 28. januar
18.00 Knjižnica Velenje Predavanje
Voda na tisoč in en način 19.00 Galerija Velenje Okrogla miza
Tradicija likovnih kolonij v Sloveniji in odnos do kolonij v širšem kontekstu 19.00 Glasbena šola Velenje
Razstava likovnih del in koncert 4. U
Petek, 29. januar
12.00 MC Velenje
Svetovni dan indigo otrok -otvoritev info točke 21.00 MC Velenje Koncert Šukar
Sobota, 30. januar
8.00 - 13.00 Atrij pri Centru Nova
Kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem - Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici?
18.00 Počitniško društvo Kažipot
Potopisno predavanje - Aljaska
Kdaj - kje - kaj
21.00 MC Velenje Klubski večer
Ponedeljek, 1. februar
19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje o novi pandemski gripi
Sreda, 3. februar
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacij-ski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
(1. A SKL oz. Liga Telemach)
ŠMARTNO OB PAKI
ŠOŠTANJ
Četrtek, 28. januarja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
Petek, 29. januarja
17.00 Mestno drsališče
Zabava z ansamblom Spev in degustacija bograča
18.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer: Nuša Ilovar
Sobota, 30. januarja
19.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Esotech : Geoplin Slovan
Petek, 29. januarja
16.00 Hiša mladih
Veselo popoldne v hiši mladih (družabne igre, namizni nogomet,...)
Sobota, 30. januarja
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija
Torek, 2. januarja
18.00 Hiša mladih Joga
Kam na izlet?
Petek, 29. 1.,pohod mesečnikov (PD Vinska Gora); Sobota, 30. 1., Šaleška planinska pot (3. del);
Nedelja, 31. 1., turno smučanje
(PD Velenje). VABLJENI!
Vpisovanje otrok v prvi razred
Na OŠ Gorica že razmišljajo o prvošolčkih. Staršem otrok iz njihovega šolskega okoliša sporočajo, da bo vpis otrok, ki so bili rojeni v letu 2004, v prvi razred v torek, 9. -n sredo, 10. februarja, od 11.00 do 12.00 ure ter od 14.00 do 16.00 ure. Vpisovali bodo v pisarni šolske svetovalne delavke. Vpis starši opravijo sami, s seboj pa morajo prinesti svoj osebni dokument.
Beseda, o besedi, z besedo...
V petek, 5. februarja, bodo na Osnovni šoli Gorica uresničili projekt Lepa beseda lepo mesto najde in tako zaznamovali slovenski kulturni praznik. V delavnicah bodo učenci kot novinarji, jezični poligloti, računalnikarji, pohodniki, glasbeniki, športniki, ekologi, ljubitelji čopiča in platna, debaterji, kulinariki in kul-
turniki besedičili, bontonizirali, bili besedotvorci, besedoslikarji ...
Tudi letos izposoja pustnih kostumov
Velenje - v Ponedeljek, prvi dan v pustno obarvanem mesecu februarju, bodo v Vili Mojca začeli izposojati pustne kostume za otroke.
Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so veseli, ker jih bodo malčki tudi letos lahko oblekli večkrat, saj bodo pustna rajanja pripravili tako po nekaterih društvih prijateljev mladine (na Konovem in v Šmartnem ob Paki) kot v vrtcih in šolah. Tako kot lani pa bo v mestu pestro tudi na pustni torek, 16. februarja, ko bodo skupaj s Festivalom Velenje in Mestno občino Velenje pripravili veliko pustno rajanje v Rdeči dvorani.
Pustne kostume bodo v Vili Mojca izposojali vsak delavnik med 10. in 12. uro, seveda pa bo izbira največja prav v prvih dneh. Tudi letos so bogato zbirko kostumov še dopolnili z novimi liki.	■
AVATAR (Avatar)
Akcijska pustolovščina,161 minut Režija: James Cameron Igrajo: Sam Worthington, Zoe Saldana, Sigourney Weaver, Michelle Rodriguez, Giovanni Ribisi, Joel David Moore, CCH Pounder, Peter Mensah, Laz Alonso, Wes Studi, Stephen Lang , idr.
Petek, 29. 1., ob 18.00 uri Sobota, 30. 1., ob 20.15 uri Nedelja, 31. 1., ob 17.30
Režiser legendarnega Titanika in kultnih ZF akcij Osmi potnik ter Terminator se v nepozabni 3D pustolovščini poda na čudoviti
KINOVELEN JE:: SPORED
LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES (It's Complicated)
Družinska komična pustolovščina, 88 minut
Režija: Nancy Meyers Igrajo: Meryl Streep, Alec Baldwin, Steve Martin, John Krasinski, Hunter Parrish, Daryl Sabara, Rita Wilson, Lake Bell idr.
Petek, 29. 1., ob 21.00 uri Sobota, 30. 1., ob 18.00 uri Nedelja, 31. 1., ob 20.30
Režiserka zabavnih romanc Kaj ženske ljubijo in Ljubezen je luštna stvar znova raziskuje nenavadne skrivnosti srčnih muh, tokrat skozi oči ločenega para v zrelih letih. Uspešna lastnica restavracije Jane in njen bivši mož, odvetnik Jake, se kljub burni preteklosti znova zbližata na praznovanju sinove mature. Toda preden ju lahko ogenj ljubezni dokončno znova zaobjame, se morata soočiti z Jakovo veliko mlajšo ženo in Janinim šarmantnim oboževalcem. 4 nominacije za Zlate globuse ! REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR)
neznani planet Pandora. Tja je namenjen tudi paralizirani vojak Jake, ki s pomočjo prenosa misli dobi novo - nezemljansko telo. V neznani pokrajini ga skoraj doleti smrt, a ga še pravočasno reši Pandorina staroselka Neytiri. Jake se zbliža s ponosno bojevnico in njenim plemenom ter ob tem spoznava pravo lepoto neukročene Pandorine narave. Toda kmalu se znajde ujet sredi epskega boja, kjer se mora odločiti med tem, kar mu veleva um, in kar mu narekuje srce. 2 ZLATA GLOBUSA - za film in za režijo! REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR)
TRIJE RAZBOJNIKI (Die Drei Räuber)
Animirani družinski film, 75 minut
Koledar imen
28	. Četrtek - Tomaž,
Peter
29	. Petek - Frančišek,
Valerij
30	. Sobota - Martina,
Hijacinta, Janez
31	. Nedelja - Peter,
Julij, Marcela
Februar/svečan
1. Ponedeljek - Ignac, Brigita,
2.
3. Sreda - Blaž, Oskar
Torek - Simeon svečnica
Luni ne mene
30 . januarja, sobota
ob 7:17, polna luna (ščip)
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
Režija: Hayo Freitag Igrajo: Katja Preša,Dino Lalič, Matija Drobne, Jaka Mihelič, Rok Kosec, Robert Vertovšek, Urša Červ, Rok Kušlan, Boštjan Vrhovšek idr.
Nedelja, 31. 1., ob 16.00 - otroška matineja
Po smrti staršev naj bi mala Fanči odšla v sirotišnico, ki jo vodi zlobna teta. Kočijo, v kateri se deklica pelje v novi dom, sredi temnega gozda napadejo trije razbojniki s črnimi plašči in klobuki. Neustrašna, bistra Fanči je nad napadalci povsem očarana in se takoj domisli, kako bi se izognila sirotišnici; razbojnikom natvezi, da je njen oče bogat maharadža, ki bo zanjo pripravljen plačati visoko odkupnino, in jih pregovori, da jo ugrabijo, nato pa njihovo razbojniško življenje že v nekaj dneh postavi čisto na glavo.. S podporo Ministrstva za kulturo! OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR)
Naslednji vikend od 5. 2. do 7. 2. napovedujemo:
Diesneyevo animirano družinsko komedijo-muzikal PRINCESA IN ŽABEC, triler ZLOMLJENI OBJEMI, komedijo POČITNICE ZA ODRASLE

Obračun komunalnih storitev julij -december 2009
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je zadnji dan minulega leta Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., izvedlo obračun komunalnih storitev za obdobje julij - december 2009.
Izstavili smo 5.763 obračunov, od tega je 3.792 upo rab ni kov preje lo obra čun v dobro v skup ni vrednosti 213.056,87 evrov, 1.971 uporabnikov pa v breme. Vrednost njihovega dolga je 76.583,99
Obračun v EUR	Število obračunov -v dobro uporabnikov	Število obračunov - v breme uporabnikov
0-50	2.505	1.500
50-100	605	295
100-150	323	89
150-200	150	39
200-350	171	30
350-500	29	13
nad 500	9	5
SKUPAJ	3.792	1.971
evrov. Vzrok za pozitivne obračune je nizka poraba toplotne energije za ogrevanje prostorov zaradi visokih temperatur v jesenskem obdobju.
Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443365 (AA)
VZAMEM
DOBRE ljudi prosim, če mi brezplačno odstopijo ženska oblačila št. 40. Tel.: 03/5885-746
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
mali OGLASI
NEPREMIČNINE
VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415
habit
nepremičnine
Hdblr. d.o.o.. Karanlkova ll.V«len|o
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način. Tel.: 03 5726 319 19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495 50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836-378
38-LETNA simpatična ženska iz Velenja, zaposlena, poštena, si želi spoznati moškega do 50 let ali več. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 60-LETNI vdoved, premožen, simpatičen, si želi spoznati preprosto in pošteno žensko staro do 60 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
prodamo hišo v Lokovici, na lepi sončni legi, 210 m2,v1reh etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), cena 210.000 €. prodamo hišo v Čmovi, ob vpadnici v Velenje, 330 m2, v treh etažah, parcela 867 m2, starost 1983, obnovljena 2002 (streha), primerna za večjo družino, možnost 1reh stanovanj, cena 250.000 €.
60
CENI ZA VSAK ŽEP!
Stanovanja v Gorenju pri Šmarlnem ob Paki, mirna okolica od 30 do 87 m 2, v treh etažah, s pripadajočimi kletmi v kletni etaži v novi popolnoma adaptirani večslanovanjski stavbi. 3 km do Šmartnega ob Paki, do velenja, Šoštanja in Moziija 5 km. Cena od 900 do I.100€
več na
www.habit.si
RAZNO
BOKS s pasjo uto (2 x 2 m) ugodno prodam. Gsm: 051/856-033. ELEKTROMOTOR 5,5 kW, 4 kW in 1.5 kW, enofazni, vsi 1.400 obratov, prodam za 120 eur/kos. Gsm: 070/723-050
DVE harmoniki (frajtonarci c, f, b) prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/626-788
Mali oglasi S 898 17 50
KUPIM
BREJO telico ali brejo kravo kupim. Gsm: 070/210-832.
PRIDELKI
SUHO seno v okroglih balah prodam. Gsm: 031/266-194 ODJEMALEC silaže osa, skoraj nov, ugodno prodam. Gsm: 041/239-651 OKROGLE bale, druga košnja, prodam. Gsm: 031/266-194 SENO v kockah prodam. Gsm: 041/268-244, 041/580-076 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
BIKCA, čb, 120 kg, za nadaljno rejo, prodam. Gsm: 031/266-194. TELICO, simentalko, brejo 9 mesecev, akontrola, dobro poreklo, prodam. Gsm: 041/239-651
RADI O V E L E NJ E
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 18. jan. 2010 do 24. jan. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. jan. 2010 do 24. jan. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
POSOJILA TUDI BREZPOSELNIM.
V težjih primerih posredujemo pomoč pri ureditvi dolgoročnih posojil do 20 let s področja EU in Švice.
031 540 314 ali 031 540 353 PRENINGER d.O.O., Vodovodna ul. 30,2G Maribor, vsak delavnik od 9.00 do 17.00 ure.
MEGAN/
informacijske tehnologije d.o.o.
Znižajte stroške telefonije, brez investicije!
Informacije: 03 777 0000
ČETRTEK, 28. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 29. januarja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 30. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 31. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 1. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 3. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
OBVESCEVALEC
Mali oglasi, zahvale in
osmrtnice «
898 17 50
107,8 MHz FM
STEREO RDS _
,9 MHz FM
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok ni bilo za objavo.
Smrti:
Jernej Juvan, roj. 1929, Skorno Pri Šoštanju 18; Delfina Pečoler, roj. 1924, Vuzenica, Elektrarniško naselje 3; Frančišek Dolinšek, roj. 1919, Gornji Dolič 57; Darko
Kaisersberger, roj. 1955, Velenje, Šlandrova c. 9; Terezija Kokalj, roj. 1952, Mozirje, Goličnikova ul. 17; Husref Demirovic, roj. 1961, Velenje, Cankarjeva c. 17; Marija Berzelak, roj. 1931, Velenje, Koroška c. 13; Ferdinand Geršak, roj. 1944, Podkraj pri Mežici 9; Marta Lipar, roj. 1921, Velenje, Tomšičeva c. 53.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Horizont molči. Od neba sem mrak hiti ... le še tam iz daljave v te proste širjave brezmejno prost nekdo beži.
Josip Murn Aleksandrov
Žalostni sporočamo, da je umrl naš sodelavec
DARKO KAISERSBERGER
Ob vsem dobrem, kar si nam dal, bo spomin nate ostal večen. Pogrešali te bomo.
Dijaki in učitelji Šolskega centra Velenje
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
DARKA KAISERSBERGERJA
1955 - 2010
se iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pomoč v času njegove bolezni in ob zadnjem slovesu vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še posebej Dragu Kolarju, Marjanci Kamenik, Danici Pirnat, Patronažni službi ZD Velenje, sodelavcem Premogovnika Velenje, PV Investa s Centrom starejših Zimzelen Topolšica in Šolskemu centru Velenje.
Žena Jožica, hčerka Nika z Mitjem
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko jezaradi bo lezni ali po škodbe ogro ženo ži vlje -nje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z re-
DEŽURSTVA
ševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
30. in 31. 1. - MOJCA KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
V SLOVO
MARTI LIPAR
V soboto smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od Marte Lipar. Njeno življenje je bilo poleg družine dolga desetletja tesno povezano z Nogometnim klubom Rudar. Trideset let je bila skrbnica opreme, šivilja, gospodinja številnim generacijam nogometašev, ki so jo imeli izjemno radi in jo spoštovali.
Z njo je bilo delati veliko veselje, saj je imela do nogometašev prav poseben odnos, spoštovala jih je in jim bila kot prava mati. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu.
NK RUDAR
Čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni smrti moč ne seže.
(A. Škerl)
ZAHVALA
Globoka žalost nas duši in jemlje moč. Ni besede, s katero bi zmogli izraziti neizmerno bolečino in dojeti, da kar bi radi, ne moremo več imeti, tebe naš ljubljeni
KONI - KONRAD POTOČNIK
dipl. inž. računalništva in informatike
Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi izrazili hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in sosedom za vsak stisk roke, za vsako prgišče tolažbe, za čudovito cvetje in številne sveče. Ob najtežji bolečini ste nam izkazali iskreno spoznanje, da je Koniju, preizkušenemu revizorju informacijskih sistemov kot direktorju podjetja »Norma soft« bilo dano živeti in delovati do poslednjega dne življenja, v velikem krogu dobrih ljudi, ki ste nam s čustvenimi izrazi sožalja pokazali, da ste ga cenili, spoštovali in imeli radi. Začutili smo, da v vsakem od vas živi delček našega ljubega Konija. Naj vam kot nam ostane svetal spomin na iskrive trenutke z njim. Če ga boste iskali, ga iščite v naših srcih in kotičkih svojih src. Posebno zahvalo izrekamo osebnemu zdravniku g. Tomažu Slaviču, dr. med., govornikom g. Kolarju, g. Dervariču in g. Grasselliju za njihove ganljivo izrečene besede, Pogrebni službi »Tišina«, g. duhovniku Luku Mihevcu za opravljen pogrebni obred in daritev svete maše, Rudarskemu oktetu za občutno odpete žalostinke ter Pešta bandu za pretresljivo odigran Konijev neizpet poslednji Djurdjevdan.
Z globoko žalostjo v naših srcih
vsi tvoji najdražji.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija, pradedija in strica
IVANA VALENČAKA
30. 7. 1935 - 16. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ob njegovem slovesu čutili z nami.
Vsi njegovi najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(Goethe)
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 31. januar 2009, ko je prenehalo biti tvoje dobro srce, dragi naš
IVAN SIRŠE
Nekaterih bolečin ne moreš preboleti, nekaterih praznin se ne da zapolniti, ostaja pa hvaležnost in čudoviti spomini, ki ne minejo nikoli.
Vsem, ki mu namenjate svoje misli, postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi tvoji
Odlična predstavitev
Ljubljana - Od četrtka do nedelje je bil na Gospodarskem razstavišču sejem Turizem in prosti čas. Letošnja tema je bila Ujemi me v objektiv. Za predstavitev Šaleške doline je bila organizatorica Turistična zveza Velenje.
Na sejmu so predstavili turistično ponudbo naše doline Turistična društva Velenje, Vinska Gora in Šentilj, Društvo zeliščarjev Velenje, TIC Velenje, Festival Velenje, Muzej premogovništva Slovenije, Mestna občina Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki z mladinskim zavodom. V predstavitev so se vključili tudi Gost Velenje in Gorenje Gostinstvo.
Naš prostor na sejmu je bil zelo obiskan. Za zanimivo predstavitev je še posebej poskrbel Muzej premogovništva, kije organiziral tudi simbolične skoke čez kožo. Na največji slovenski otroški festival v Velenju je vabila Pika nogavička. Predstavljene so bile vse večje prireditve, ki bodo letos v Šaleški dolini. Precej zanimanja je bilo za nedavno odprti Muzej usnjarstva v Šoštanju. Prav tako tudi za enodnevne izlete, s katerimi so vabili turiste v Velenje in okolico. V Turistični zvezi Velenje so zadovoljni, da so letos uspeli pritegniti k sodelovanju večino turističnih subjektov iz MO Velenje.
Zavedajo se, da so lahko uspešni le s skupnim nastopom. Na sejmu so vzpostavili mnogo koristnik stikov z raznimi društvi in organizacijami iz vseh predelov Slovenije. Ti so izrazili pripravljenost za sodelovanje na prireditvah v Šaleški dolini.
■ fš
Turizem izjemna razvojna priložnost
Velenje, 21. januarja - Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je pripravil ponovoletni sprejem tudi za predstavnike turističnega gospodarstva, turističnih društvenih organizacij, izobraževalnih ustanov; to naj bi v bodoče postalo tradicionalno.
V prijetnem in sproščenem pogovoru je župan pred stavil pomen razvoja turizma za Velenje, občino in regijo, nekaj večjih predvidenih naložb, tudi v turizmu. Prisotni pa so spregovorili o svojih dosedanjih izkušnjah pri oblikovanju turističnih produktov in ponudbe.
Ob koncu so soglašali, da »bomo ob še večjem sodelovanju in partnerstvu zagotovo še uspešnejši in daje turizem resnično tudi za Velenje izjemna razvojna priložnost.«
■ Foto: U.G.
Na obisku predstavniki Vrnjačke Banje
Velenje, 22. januarja - Med mednarodnim odprtim prvenstvom Slovenije v namiz nem teni su so se v Velenju mudili tudi podžupan Občine Vrnjačka Banja Dušan Ste-vanovic in generalni sekretar Namiznoteniške zveze Srbije Jovan Živic. V petek sta jih v mestni hiši sprejela župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktorica
občinske uprave Andreja Katič.
Dušan Stevanovic je prenesel pozdrave župana Občine Vrnjačka Banja Zorana Seizovica, ki si želi obnovitve sodelovanja med nekdaj pobratenima občinama, predvsem pri evropskih in izobraževalnih projektih. Poudaril je, da si Vrnjačka Banja želi napredka in povezav z evropskimi, naprednimi
mesti, ki bi jim s svojimi nasveti in pomočjo pomagali k želenemu razvoju. Velenje je po njegovem mnenju gotovo eno od takšnih mest. Tudi velenjski župan je med drugim dejal, da podpira sodelovanje v obliki prenosa znanja in izkušenj ter sodelovanje pri prijavah na evropske razpise.
Poudarili pomen medsebojne komunikacije
»Prav je, da se različne skupnosti ljudi srečujejo, med seboj sodelujejo in najdejo skupen jezik za pomoč ljudem. Smo namreč na izjemno občutljivem območju medsebojnih odnosov, človeških stisk in vsega, kar se dogaja.« S temi besedami je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh prejšnjo sredo nagovoril predstavnike verskih skupnosti na tradicionalnem srečanju v mestni hiši. Izpostavili so problematiko preteklega leta in cilje v letošnjem, posebej pa so izrazili željo po boljši med-
sebojni komunikaciji. Le-to je imel že kar nekaj časa v mislih predstavnik kato liške cerkve v Vin ski Gori Anton Krašovec. »Danes, ko smo prišli na srečanje, smo stali ločeno - katoliki in ostali. Mislim, da je bilo to neprijetno za vse, kajti v naši dolini vsak dan bolj občutimo dejstvo, da moramo stopiti skupaj in pomagati ljudem. Zato sem sam še posebej opozoril na to težavo. Upam, da nam bo srečanje, o katerem se je razvila prijetna debata, uspelo uresničiti.« Podobno razmiš-
lja tudi pastor v krščanski adventis-tični cerkvi Danijel Marin: »Želimo si več komunikacije z drugimi verskimi skupnostmi, predvsem na področjih, kjer lahko naredimo kaj koristnega za družbo in okolje. Preventiva v našem okolju je vsekakor potrebna. Res pa je, da ima vsaka verska skupnost nekoliko drugačno razumevanje in interpretacijo vere.«
Dogovorili so se, da se bodo srečali še v mesecu februarju.
■ Vesna Glinšek
Predstavniki verskih skupnosti pri županu
'Ponovoletni' tudi borci
Velenje, 23. januarja - Združenje borcev za vrednote NOB Velenje je v soboto za predsednike, sekretarje ter praporščake krajevnih organizacij zveze borcev pripravilo ponovoletno srečanje. Skupaj so se ozrli v leto, ki se je izteklo. Ocenili so, da so v njem uspešno izpolnili vse načrtovane aktivnosti. Dvema članoma, Mak-similjanu Medvedu iz Šoštanja in Ivanu Tamšetu iz Velenja, so se za njuno aktivnost oddolžili s plaketama.
■ mkp