ISSN 0351-6407 9 770351"640019 Če na tri kralje potoki tečejo, bo tisto leto dosti vina. Murska Sobota, 6. januarja 2000, leto LH, št. I, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT ................—........................■■ ................................. (IZ)BRANO, str. 8 AKTUALNO DOMA, str. 3 Izpoved posiljene mladostnice Zmaga stanovalcev Cankarjeve in Tišinske Žito Ljubljana se zanima za nakup delnic Mlinopeka Da se ne bo ponovila Potrošnikova zgodba Za strateško povezovanje so, odločno pa se bodo zoperstavili prevzemom MAJDA HORVAT Kar vidite, ni vse Samomor. Seže v notranjost, pa če smo človeka poznali ali ne. V nas vzbudi kup vprašanj, med katerimi imajo le redka odgovor. Samomor - naš vsakdanji pa vendar velika neznanka, tako kot je človek sam. Naučili smo se brati statistične podatke, ki Slovenijo po številu samomorov uvrščajo v sam svetovni vrh, in vemo za dejstvo, da svojemu življenju naredi konec več ljudi, kot jih umre na cestah. Toda smrt matere, ki je položila roko nadse, potem ko je rodila zdravega otroka, je vendar nad običajno statistiko samomorilnosti. Kako je mogoče, da je mati, ki je podarila življenje, kije ob drobnem bitjecu mogla doživeti polno srečo in zadovoljstvo, dvignila roko nadse? V iskanje odgovorov se bo zapodila desetina strokovnjakov, izvedencev, imenovane bodo komisije notranjega nadzora v bolnišnici, primer bodo vzeli pod drobnogled razlagalci človekovih misli in nagnjenj, toda bolj kot to, seže da srca spoznanje, da je tudi človek, ki mu pripisujemo trenutke največje sreče, v svoji notranjosti lahko nesrečen, v tako hudi stiski, da si vzame življenje. V takih trenutkih in vedno takrat, ko razmišljam o zavitosti medčloveških odnosov, se spomnim besed znanega slovenskega psihologa o tem, kako so naše misli samo naše. Prav nihče ne more seči do njih, ker so naša največja skrivnost. Drugi nas lahko prestavljajo na to ali drugo stran, si domišljajo, da nas poznajo do zadnje biti, ampak zares svoje misli in svoje notranje razpoloženje poznamo le sami. Vse drugo so lahko le ugibanja, približki. Naše misli so za druge velika skrivnost, in tega se spomnimo vedno takrat, ko nas bo zaneslo, da bomo drugega človeka, njegovo srečo, trpljenje, stisko presojali le po tem, kar nam bo dano videti. V novomeški porodnišnici se je mlado življenje morda končalo prav zaradi tega. Zdravstveni delavci so presojali le po tem, kar so videli. Pogovarjali se niso. Vsaj ne kaj več od običajnih rutinskih pogovorov. zporedno z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo bo povezovanje domačih gospodarskih subjektov neizbež- no, saj bomo sicer težko konkurirali na zahtevnih in organiziranih trgih unije. To velja tudi za ži-vilsko-predelovalno industrijo, ki je v Sloveniji preveč razdrobljena, brez povezovanja pa bo njen obstoj ogrožen. O različnih oblikah povezovanja marsikje že razmišljajo, v mlekarstvu se že kažejo prvi rezultati povezovanj, zunaj teh procesov pa ne bodo mogli ostati tudi mesarji, žitprji in ostali živilci. Seveda pa je w odvisno od tega, za kakšne oblike 'povezovanja se bodo ti odločali. Neuradno smo izvedeli, da se Žito Ljubljana pri Kmečki družbi zanima za odkup delnic soboškega Mlinopeka. S to namero je vodstvo Mlinopeka sicer seznanjeno, vendar uradnih informacij o tem še ni moč dobiti. Nismo proti strateškemu povezovanju, pravijo v Mlinopeku, saj 20 odstotkov Mlinopekovih delnic, ki so zdaj v lasti Kmečke družbe, ne more ogroziti seda- njega položaja Mlinopeka, skrb vzbujajoče pa bi bilo, če bi se za tem odkupom skrivali drugačni nameni. Budnost Mlinopekovih delničarjev, še zlasti pa vodstva po- djetja, mora biti zdaj toliko bolj prisotna, da se ne bi ponovila zgodba soboškiga Potrošnika, katerčga večinski lastnik so postala Živila iz Kranja. Če se bo podobno zgodilo Mlinopeku, pa morda še mlekarjem in mesarjem, bo Pomurje ostalo le surovinska osnova za razvita območja, zaradi odlivanja dohodka pa se bo regija še bolj siromašila. L. KOVAČ ■ PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Ne moti jih niti minus enajst stopinj Celzija NAROČNIK Druga plat beltinskega disko ropota ali želje mladim za obilo zdrave zabave str. 27 Ali bodo krajani Babinec pili suho vodo iz razširjene gramoznice? str. 27 Časi, ko smo se drsali po zaledeneli Ledavi, so že zdavnaj minili. Ostala je samo še sled spominov, ki jo obujamo ob pogledu na mlade drsalce, ki z noži drsalk režejo v ledeno planjavo novega soboškega drsališča. Pri tem jih ne moti niti minus enajst stopinj Celzija, pri katerih je nastala fotografija, niti zgodba o oslu in o ledu, ki so jo v nasprotju z nekaterimi nadrsanimi (ne)drsalci že zdavnaj prerasli. DF, foto: N. Juhnov GOSPODARSTVO Večinski lastnik Pomurske založbe S Hram začel izvajati »aktivno vlogo lastnika« str. 7 2 AKTUALNO OKOLI NAS 6. januar 2000, ¥ISWK Na valovih Donave Kako je cesarsko mesto pričakalo novo tisočletje Dobro razpoloženi gostje in zaskrbljeni domačini esarsko mesto je že v začetku decembra preplavilo praznično vzdušje tisočerih utripajočih novoletnih lučk in napisov. Hotelirji in organizatorji so si meli roke, saj je bilo 340 dunajskih hotelov in penzionov polnih, seznam prireditev pa nepopisno dolg. V preteklih letih je glavno mesto Avstrije gostilo vedno več novoletnih gostov z vsega sveta. Silvestrska noč na Dunaju je tako postala najpomembnejši dogodek svoje vrste na svetu. C Dunaj - največja plesna dvorana na svetu Zabave in predvsem plesa željnih gostov Dunaj nikoli ne razočara. V noči, ko smo zapisali dve tisočici, seje cela, prestolnica spremenila v največjo plesno dvorano na svetu. Njen najveličastnejši vhod, odet v številne lučke in zvoke valčka, je bil na trgu pred mestno hišo, kjer sta izvajala plesno glasbo »Mozartband« in »Perlen aus Wien«. TeinfaltstraBe se je spremenila v »ulico sreče«, kjer so se drug ob drugem zvrstili mojstri magije, ki so obiskovalcem s pomočjo kart, branja iz rok, računalniške astrologije, nihal in drugih metod napovedovali usodo. Za tiste, ki imajo radi »reciklirano« glasbo, so na trgu »Am Hof« najboljši DJ-ji »aktualizirali« dunajski valček. Težave s kaviarjem in novorojenčki Odličnega prazničnega vzdušja niso mogli pokvariti niti gastronomi, ki so napovedovali, da bo zmanjkalo kaviarja - jedi, ki za mnoge ljudi predstavlja luksuz. Prav zaradi te bojazni so cene v zadnjih dnčh nerazumno poskočile. Tako je bilo za 100-gramski kozarček povprečnega kaviarja potrebno odšteti več kot 1.000 šilingov, za visokokakovostnega pa nad 3.500 šilingov. Parčki, ki so skrbno načrtovali rojstvo svojega milenijskega otroka, so preživeli praznike v stanju pričakovanja in popolne pripravljenosti. Tista magična datuma, ki naj bi zagotovila matematično najbolj natančno verjetnost za rojstvo otroka takoj po polnoči 1.1.2000, sta bila 9. in 10. april 1999. V senci »milenija« Nekoliko resnejša prednovoletna skrb marsikaterega Dunajčana je bila napoved sesutja računalniškega sistema, imenovana »mile-nijski hrošč«, ki naj bi okrnila oskrbo z elektriko, vodo in plinom. Posamezniki so panično nakupovali mineralno vodo, živila s trajnim rokom uporabe, baterijske vložke, agregate, drva za kurjavo in druge predmete. Najbolj so se naši severni sosedje bali morebitnih težav v jedrskih elektrarnah. Banke so svojim strankam že nekaj časa zagotavljale, da so njihove poslovalnice varne pred mile-nijskim hroščem in da so njihovi računi na varnem. Kljub temu so se bankomati pospešeno praznili. Bojazen pred tem, da bi kdo po »preplesani« najdaljši noči v letu ostal brez denarja, je bila močnejša kakor zagotovila bančnikov.Toda »hrošč« na ^gčo ni ugriznil premočno in vse bojazni Dunajčanov so bile odveč. ' Prvi, boleč poraz HDZ VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Miian Jerš?, Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom) Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 01 o, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota. 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Prevoz v 2000 Javna prevozna sredstva na silvestrski večer so dunajska stalnica in tudi na noč vseh noči so Dunajčani ostali zvesti tradiciji. V razmiku petnajstih minut je obratovalo 31 linij javnega prevoza (avtobusi, podzemna železnica in tramvaji), z izjemo podzemne železnice (U-bahn), ki si je privoščila krajši polnočni premor. S tem premorom so se želeli izogniti morebitnim neprijetnostim, ki bi utegnile nastopiti zaradi težav oskrbe z električno energijo, saj si niso mogli privoščiti, da bi morali potniki preživeti noč v tunelih podzemne železnice. Romantika ostaja Kljub tem težavam pa so se hoteli cesarskega mesta dobro napolnili, letala z gosti iz vseh kontinentov so redno pristajala, turisti pa so zavzeli tudi schon-brunski park in Štefanovo cerkev. Baročne podobe-mesta valčka in romantike nikakor nista mogla okrniti niti »mile-nijski hrošč« niti bojazen pred tretjim tisočletjem. koraj 78 odstotkov hrvaških volivcev je na ponedeljkovih volitvah za poslanski dom sabora ponovilo plebiscit iz leta 1990, ko je HDZ zmlela konkurenco, zdaj pa sta Račan in Budiša hudo kaznovala HDZ. Da se bodo naposled vremena Hrvatom zjasni- la, pred ponedeljkovimi volitvami ni dvomil nihče, ki se vsaj malo spoz- na na dogajanja v hrvaški politiki. Le največji optimisti so bolj po tihem kot glasno razmišljali o prvem hudem porazu HDZ, ki se ga da primerjati s porazom Račanovih reformatorjev na prvih večstrankarskih volitvah aprila 1990, ko so Tudman in njegovi slavili prav tako prepričljivo zmago, kot sta jo v ponedeljek prenovljena Račanova stranka v navezi s socialnimi liberalci Dražena Budiše. S Kot bumerang Hadezejevcem so se vse dosedanje zmage vrnile kot bumerang, za to pa bodoči premier Ivica Račan in morda bodoči predsednik republike Dražen Budiša nista niti najmanj kriva. Zaradi težkih gospodarskih in Varnostni svet Slovenija končala mandat Danilo Turk se bo vrnil domov letom 2000 se je iztekel dveletni mandat Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, ki ga je nastopila s 1. januarjem leta 1998. Slovenija je bila kot predstavnica vzhodnoevropske regionalne skupine izvoljena 14. oktobra leta 1997, ko je zanjo glasovalo 140 držav od tedanjih 185 članic ZN, pri čemer je že v prvem krogu porazila protikandidatko Makedonijo. Namesto Slovenije bo do konca leta 2001 v Varnostnem svetu sedela Ukrajina. Z Slovenski diplomati prevzeli Libijo Slovenski diplomati pod vodstvom veleposlanika Danila Turka so ob nastopu nestalnega članstva prevzeli vodenje san-kcijskega odbora za Libijo, v letih 1998/1999 pa dvakrat prevzela rotacijsko predsedovanje Varnostnemu svetu, ki traja mesec dni. Prvič avgusta 1998, ko je bilo mednarodno dogajanje precej bolj pestro, kot je bilo pričakovati za poletni mesec. Indija in Pakistan sta izvedli poskuse z jedrskimi bombami, teroristi, domnevno pripadniki organizacije Osame bin Ladena, so razstrelili ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji, Libija je pristala na kompromisni predlog o sojenju osumljencema za napad na PanAmov let 103 . Varnostni svet se je ukvarjal še z obnovitvijo spopadov v Demokratični Republiki Kongo, nadaljevanjem le-teh v Afganistanu ter s položajem na Kosovu. Varnostni svet je avgusta sprejel pet resolucij, tri predsedniške izjave, Danilo Turk pa je petnajstkrat socialnih razmer, avtokratskega režima, popolne mednarodne osamitve Hrvaške, ki se je kot taka potrdila ob Tudmanovem pogrebu - z udeležbo le enega tujega predsednika, turškega Sulyemana Demirela - in neštetih drugih zadev, ki žulijo navad- Zgodovinski briefing Še pred drugim predsedovanjem novembra 1999 je prišlo do pomembnega dogodka za slovensko diplomacijo, saj se je Danilo Tiirk udeležil obiska delegacije petih članov Varnostnega sveta v Indoneziji, kjer so skušali oblasti v Džakarti prepričati, da sprejme mednarodne sile za zagotavljanje varnosti na Vzhodnem Timorju. Prebivalci Vzhodnega Timorja so se 30. avgusta odločili za samostojnost, po razglasitvi rezultatov referenduma pa je izbruhnilo silovito nasilje proindonezijskih milic. Misija VS je bila uspešna. Skupaj z drugimi mednarodnimi dejavniki je uspela doseči cilj - namestitev mednarodnih enot pod vodstvom Avstralije na Vzhodnem Timorju. Varnostni svet je novembra 1999 sprejel sedem resolucij, Tiirk je podal pet izjav za javnost, sprejete pa so bile štiri predsedniške izjave. Slovenija je podala dva osnutka predsedniških izjav. V režiji ameriškega veleposlanika Richarda Holbrooka ne smrtnike, so se slednji odločili za korenite spremembe.V novem parlamentu bodo socialdemokrati in socialni liberalci, ki so od poletja delovali v predvolilni koaliciji, imeli najmanj 71 poslanskih sedežev, njihovi partnerji v koaliciji štirih strank -kmečke, liberalne, narodne in IDS - pa še 24, skupno torej 95 od 140, kolikor sojih izbrali v desetih volilnih enotah na Hrvaškem. * V parlament so se še s petimi poslanci uspeli preriniti pravaši in demokristjani, prav toliko poslanskih' sedežev pripada manjšinam, neznano je le število poslancev, ki v hrvaški parlament novembra prišlo do zgodovinskega »brifinga« treh članov predsedstva Bosne in Hercegovine, ki so sprejeli Newyorško izjavo, s katero so se ponovno zavezali k izpolnjevanju določil Day-tonskega sporazuma. Sejo, na kateri s® prvič doslej VS seznanili vsi trije člani predsedstva skupaj, namesto mednarodnih posrednikov, je vodil slovenski zunanji minister Boris Frlec, ki je v New York priletel neposredno z obiska na Kitajskem. Odhodi Varnostni svet je 1. januarja zapustilo pet nestalnih članic, ki sicer same sebe raje imenujejo »voljene članice« v nasprotju s stalnimi članicami, ki imajo neomejen mandat (ZDA, Kitajska, Francija, Rusija, Velika Britanija). To so poleg Slovenije še Brazilija, Bahrein, Gabon in Gambija. Nadomestile jih bodo Ukrajina, Jamajka, Bangladeš, Mali in Tunizija. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da bo veleposlanik Tiirk vsaj še nekaj mesecev vodil misijo v ZN, nakar naj bi ga nadomestil sedanji državni sekretar Ernest Petrič. Tiirk pravi, da se bo po izteku svojega mandata vrnil v Slovenijo, čeprav se njegovo ime omenja v diplomatskih krogih na ZN kot enega od možnih kandidatov za vodenje nove inšpekcijske komisije v Iraku. prihajajo iz tujine, iz tako imenovane diaspore, kjer je 350.000 hrvaških državljanov z volilno pravico. Toda dejstvo je, da seje bitka za zakonodajno in izvršno oblast (vlada) vodila le med dvojcem SDP-HSLS in HDZ, drugo tekmovanje za zaupanje volivcev pa lahko eni in drugi jemljejo kot okras ali povolilni poobedek. Pot vodi preko Slovenije Hrvaška politična scena je hkrati z velikim preobratom od bolj ali manj večstrankarske postala bipolarna. Vprašanje pa je tudi, kako dolgo bodo v HDZ znali igrati vlogo najmočnejše opozicijske stranke, kakršna ni pisana na njihovo kožo. Le Mate Granič in nekdanji premier Niki-ca Valentič sta ob volilnem porazu HDZ ohranila pokončno držo in priznala polom HDZ na volitvah, druge je zajela panika, tudi zaradi kritik s terena, ki dosedanje vodstvo HDZ dolžijo za izgubo parlamentarne oblasti. V vodstvu stranke, ki je po besedah bivšega hadezejevca Stipeta Mesiča to postala šele po de-baklu na volitvah, se prepirajo, medsebojno obtožujejo in se tako rekoč gledajo kot pes in mačka. Sicer so mnogi poznavalci razmer v hrvaški politiki po Tudmanovi smrti napovedovali razpad populističnega, v marsičem nacionalističnega, neevropskega gibanja HDZ. Tako se lahko pripeti, da se bodo zmerni hadezejevci v novem parlamentu preselili v klopi dosedanje opozicijske šesterice, desničarji pa v pravaški blok Anteja Dapiča, ki se mu prav gotovo ni zareklo, da bo v novem poslanskem domu le njegova stranka predstavljala pravo opozicijo. Seveda pa nas predvsem zanima, kako bodo politične spremembe na Hrvaškem delovale na odnose z nami. Ni naključje, daje pred volitvami bodoči premier Ivica Račan obiskal našega predsednika Milana Kučana in da je že po sestanku v Ljubljani obljubil pospešeno razreševanje sosedskih sporov med državama. Res je tudi to, da Račanov koalicijski partner Dražen Budiša od leta 1991 nenehno ponavlja, da se lahko Hrvaška reši mednarodne izolacije predvsem z našo pomočjo, oziroma, da pot Hrvaške v Evropo, poenostavljeno povedano, vodi prek Slovenije. . Oprijemljiv dokaz Vsekakor bodo prvi pogovori koalicije hrvaških volilnih zmagovalcev z našo vladno koalicijo predstavljali svojevrstni test ne le za nove hrvaške oblastnike, temveč našo politiko, ki ji lahko očitamo tudi marsikaj, da zadeve s Hrvati niso urejene. Premetavanje že pred več kot dvema letoma sklenjenega sporazuma o obmejnem sodelovanju s Hrvaško iz ene na drugo sejo državnega zbora, ker se vladna koalicija ni uskladila, je dovolj oprijemljiv dokaz zgoraj navedene trditve. Toda doslej so se v Ljubljani lahko zgovarjali na Tudmana in njegovo HDZ, poslej pa bodo imeli opraviti s politiki, ki nikoli niso skrivali simpatij do naše države - a ne v škodo lastnih, nacionalnih interesov. WE@Tli|W WMwlR, 6. januar 2000 * AKTUALNO DOMA Vmesna sodba v imenu ljudstva Komentar Zmaga stanovalcev Cankarjeve in Tišinske ulice Država bo morala povrniti škodo državljanom, nastalo zaradi nenormalno povečanega tovornega prometa, ki se odvija po mestnih ulicah z njenim dovoljenjem tanovalci na Cankarjevi in Tišinski ulici v Murski Soboti bi razsodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti prav gotovo takoj zamenjali za mirno življenje na mestni ulici, ki ga ne bi več motili tovornjaki. Toda to ni mogoče. Kdaj in v kakšni višini bodo dobili izplačane tožbene zahtevke zaradi povzročene škode, še ni znano, toda ta trenutek je pomembnejše moralno zadoščenje: državi so dokazali, da imajo prav, da jim je storila veliko krivico in s tem povzročila nepopravljivo škodo, ko je zaradi državnih koristi dovolila mednarodni tovorni promet med Vzhodom in Zahodom po neprimernih in uničenih cestah, ki so bile zgrajene pravzaprav kot mestne ulice. Okrajno sodišče v Murski Soboti (okrajna sodnica Tatjana Sotlar) je sredi decembra po opravljeni javni obravnavi o zadevi tožečih strank, lastnikov stanovanjskih hiš na Cankarjevi in Tišinski ulici v M.Soboti, ki jih zastopata odvetnika Oskar Norčič in Jože Korpič, zoper toženo stranko Republika Slovenija -Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste, Dunajska 48, Ljubljana, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS, Oddelek v M. Soboti, razsodilo, da obstoji obveznost tožene stranke, o višini tožbenih zahtevkov pa bo sodišče odločalo po pravnomočnosti vmesne sodbe. Vmesna sodba (izdana na osnovi Zakona o pravdnem postopku) je prav gotovo dokazala utemeljenost tožbe - ko stanovalci niso mogli pritegniti pozornost ministrstva ne z javnimi pozivi ne z zaporami ceste, so se odločili za civilno tožbo. Ne gre za kakršnokoli nerganje ljudi ob prometni cesti, kakor hočejo to označiti nekateri v prometnem ministrstvu, saj se razmere na teh mestnih ulicah ne dajo primerjati z nobenimi drugimi v Sloveniji. Od 1991. leta, ko je Slovenija dovolila Evropski uniji preusmeritev tovornega prometa preko mejnega prehoda Dolga vas in s tem prevoz vsega tovora med Vzhodom in Zahodom po neprimernih ozkih magistralnih cestah v Prekmurju (1993. leta je ponovno podpisala dokument, s katerim seje obvezala, da bo dovoljevala to nevzdržno stanje tudi v prihodnje), se je število tovornih vozil povečevalo iz leta v leto. Dnevno tako pelje mimo hiš (nekatere so oddaljene le dva do tri metre od cestišča) tudi do 700 vlačilcev in tovornjakov iz mednarodnega prometa, katerih nosilnost znaša čez 20 ton. Če bi bila cesta predhodno obnovljena, prav gotovo ne bi povzroči- li toliko škode na stanovanjskih objektih in za zdravje ljudi, kot so jih v minulih letih. Sodišče se je opiralo na ocenitev škode sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke Iva Gerenčerja, poročilo o meritvah vibracij v bivalnih prostorih stanovanjskih objektov ob Cankarjevi in Tišinski ulici ter za primerjavo v Ulici Štefana Kovača, ki je prav tako li so ugovor toženke, češ da niso podani vsi pogoji odškodninskega delikta; v tem primeru gre za specialni civilni delikt, kajti 3. odstavek 156. člena Zakona o obligacijskih razmerjih določa, da se lahko uveljavi povrnitev škode, nastale pri opravljanju splošno koristne dejavnosti (to naj bi bil mednarodni tovorni promet v korist celotne Evropske unije in, položaja Slovenije v njej), če ta presega meje normalnega; prav tako ni mogoče odstraniti vira vznemirjenja, ker se ta dejavnost opravlja z dovo- močno obremenjena vpadnica v mesto (meritve je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Institut za varstvo okolja) ter izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke Vladjmirja Gol-dinskega. Prav slednje, dobro pripravljeno izvedensko mnenje, je botrovalo odločitvi sodišča. Zavrni- Ijenjem države. Zaradi tovornega prometa je torej na Cankarjevi in Tišinski ulici nastala škodna posledica, ki v danih konkretnih okoliščinah presega običajne okvire tako, da ogroženi objekti za njihove lastnike izgubijo svojo običajno vrednost glede na namen, kateremu služijo. BERNARDA B. PEČEK■ Elektonski dokument zdravstvenegazavarovanja v Pomurju Prva kartica v roke Antonu Slaviču nvan Tibaut, direktor murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je v ponedeljek slavnostno izročil prvo kartico zdravstvenega zavarovanja v Pomurju murskosoboškemu županu Antonu Slaviču ter drugo predsedniku Društva slepih in slabovidnih za Pomurje in dolgoletnemu delavcu zavoda Antonu Kosu. Občina Murska Sobota nami^č veliko prispeva za razvoj osnovnega zdravstva v občini, sam župan pa se tudi zavzema za pridobitev potrebnih dokumentov za gradnjo pomurske porodnišnice. Ker je kartica zdravstvenega zavarovanja prilagojena slepim in slabovidnim, samopostrežni terminali za potrjevanje kartice pa so tudi zvočno opremljeni, je drugo kartico iz rok Ivana Tibauta prejel Anton Kos. Sicer pa bodo v Pomurju do šestnajstega januarja razdelili okoli 117 tisoč kartic. Od tretjega do desetega januarja jih bodo pismonoše raznašali na območju murskosoboške enote ZZZS, enajstega in dvanajstega januarja jih bodo prejeli na območju Gornje Radgone, trinajstega in štirinajstega na območju izpostave Lendava ter petnajstega in šestnajstega na ljutomerskem koncu. Gospodinjstva na narodnostno mešanem območju bodo hkrati s pošiljko kartice prejela tudi brošuro o rokovanju s kartico v madžarskem jeziku, dvojezična navodila pa bodo na volio tudi ob samopostrežnih 20. januarja kartice zdravstvenega zavarovanja ne bodo prejeli, morajo preveriti, ali jih ta čaka na pošti ali pa se osebno oglasiti na najbližji izpostavi ZZZS ali poklicati po telefonu na številko 061/ 17 21 466 ali 080 10 04 ali 36 550. MH , FOTO: NJ ■ Republika Slovenija Ministrstvo za promet in zveze Minister Spoštovane bralke in cenjeni bralci, z veseljem vas obveščamo, da naša odprta brezplačna telefonska linija ponovno deluje. Vaša vprašanja, povezana s področjem delovanja ministrstva za promet-in zveze, bodo moji sodelavci sprejemali na številki 080 20 20 vsak torek med 10. in 11. uro in četrtek med 15. in 16. uro. S spoštovanjem, Mag. Anton BERGAUER ričakovanja vstopa v novo tisočletje, vsaj po mnenju večine, so za nami. Na globalni ravni pričakovanih stresov ni bilo. Na koncu je vse pristalo v neskončnem veselju - bodisi v mondenih hotelih, še največ pa pod milim nebom, kjer je kljub mrazu šampanjec tekel v potokih. No, če k temu prištejemo še razdeljene buteljke za poslovna darila, so si vsaj vinarji nekoliko opomogli. Nekoliko drugače pa je z realnim življenjem, v katerega vstopamo v teh dneh, čeprav še pod delnim vtisom novoletne evforije. Gledano z lokalnega vidika se zdi, da doživljamo novi ciklični šok, bolje rečeno negativne strukturne spremembe v pomurskem gospodarstvu. Čeprav še ni popolnih statističnih podatkov, ni sporno, da je rast družbenega bruto proizvoda močno zaostajala za državnim povprečjem, kar ni pogojeno samo z gospodarsko Ognjeni slavolok, ali kako nas je pohodil hrošč strukturo Pomurja in močno odvisnostjo te strukture od makroekonomskih dejavnikov, ampak tudi od ravni državnih naložb v tem prostoru. Nobeno odkritje ni, da so na rast bruto proizvoda na državni ravni močno vplivale ravno državne naložbe. In teh je le nekaj, oziroma so se komaj začele, da bi bili od njih že vidni realni učinki. Če pa k temu dodamo še vse pogostejše prevzeme lokalnih podjetij s strani podjetij zunaj regije, potem se kaže vprašati, kje smo. Kljub majhnosti nacionalne ekonomije ne kaže spregledati vse intenzivnejšega prodora kapitala iz drugih regij v regionalno ekonomijo, ki jo je morda težko izvzeti iz nacionalnega konteksta, toda kljub vsemu kaže, ne samo na centralistične tendence te države, ampak na kondicijo regionalnega gospodarstva kot celote. Posledično gledano vse bolj postajamo »izkoriščevalsko« središče centra, če se vrtim v marksističnih okvirih; toda problem ima svojo razlago tudi v sodobnem okviru. In v tej luči tudi rezultati lokalnih »kapitalskih« institucij ne kažejo realne slike svoje uspešnosti. Držalo bo, da posledično vpliva na sedanje kapitalsko podrejanje predvsem zdravih podjetij podjetjem zunaj regije lastniška preobrazba in s tem posredno tudi struktura upravljalcev s premoženjem prevzetih podjetij (Potrošnik, Agroservis, kot dveh najbolj izpostavljenih). Tu je še Pomurka, ki jo obvladuje paradržavni sklad, in vse večji pritisk na preostala podjetja v živilsko-predelovalni industriji (mlekarne), v zadnjem obdobju pa še poskus prevzema Mlinopeka s strani Žita Ljubljana. Gledano v luči omenjenih podjetij, kjer je imela skorajda pri vseh pomembno takšno ali drugačno vlogo tudi lokalna »kapitalska institucija«, je možen odgovor, da se odloča za tovrstne poteze le zaradi tega, da ohranja lastno rast, ki ji ga izčrpano in povečini zadolženo prebivalstvo ne zagotavlja in se zateka k prodaji premoženja. Zato vstop Živil v Potrošnik niti ne preseneča, saj je znano, da ima Gorenjska kot regija večje prihranke od zadolženosti, kar se posredno odraža tudi v kapitalski moči njenih zdravih podjetij. Pri shiranih pa ji je tako ali tako uspelo doseči visoko mero državnih intervencij za sanacijo, tako da sama ne nosi socialnega bremena svojega okolja. Da je tisto, kar je dobro v Pomurju, »moteče« (še posebej v sektorju kmetijstva in živilske predelave) za gigante zunaj regije, pa nam dovolj zgovorno priča še en drug obroben dogodek s Hanžekovičevo prekmursko šunko. Četudi so državni uradniki imeli »formalno pokritje« za odvoz šunke v kafilerijo, ima »kafilirana« šunka tudi drugo ozadje. Evropske veterinarske zahteve so v tem primeru premalo oprijemljive. Oprijemljivo je namreč to, da Hanžekovič postaja pomemben lokalni mesar, ki sicer direktno ne ogroža velikih na trgih zunaj regije. Ogroža pa jih pri nabavi surovine - živine. Hanžekovič s svojo proizvodnjo namreč ni več tako majhen kupec živine. Je pa soliden in dober kupec. Hanžekovičeve odkupne cene pa so že, če ne tržni pa psihološki dejavnik, ki postaja moteč za tiste, ki prihajajo po živino v regijo. Ob Žitovem poskusu prevzema Mlinopeka je dobila svoje ozadje lanskoletna zgodba s prekmursko pšenico. In za konec je tu še država, ki jo najbolj žuli tekstil, s tezo, da je treba opuščati programe z nizko dodano vrednostjo in s'e odpirati tujemu kapitalu. Kako je s tem, pa je najbolje pojasnil dr. Jože Mencinger v Sobotni prilogi Dela, ko je v članku Nevarna pohvala zapisal: »Še dobro, da imamo Kuhariče, Staniče in Bevke, ki se sicer obupno trudijo povečati dodano vrednost z višjimi cenami na tujih trgih, na njih pa ostajajo le, ker je pri nas dodana vrednost nižja kot tam, kamor prodajajo...« Nedavno sem se sprl z gospodom iz sveta strateških povezav, ki bi Muro že 1991. leta prestrukturiral tako, da bi stroje s tovornjaki odpeljal v Romunijo, v Pomurju pa bi se šli le razvoj in prodajo. Imeli bi visoko dodano vrednost na zaposlenega, bilo bi prelepo. Skoraj kot bi že imeli svoj Microsoft in podobne »gazele« (nekoč so lokalci rekli silicijevo dolino) ali pa, če bi se namesto s šivanjem oblek ukvarjali s finančnimi in konzultantskimi storitvami. V njih je dodana vrednost najvišja. Le eno napako ima ta ideja: je skoraj neverjetna. Zato je zaenkrat še dobro, da v Muri ne »harajo« pooblaščenci. Hrošč pa je le udaril. J. VOTEK ■ LOKALNA SCENA 6. januar 2000, wsni Iz Turnišča V Takse... turniški občini so kar precej časa namenili tudi vprašanju, za kaj vse naj bi po- birali komunalne takse, ki se bodo stekale v občinski proračun. Medtem so »stvari« razčiščene. Občina Moravske Toplice sprejela proračun Bolj »mršavo« pri naložbenih vlaganjih S premislekom Veržejski svetniki o ustanovitvi zavoda za Tako je sklenjeno, da bo potrebno odšteti komunalno takso za uporabo glasbenih in igralnih sredstev v javnih lokalih, ki niso predmet Zakona o igrah na srečo (igralni avtomati, biljard, igralne karte ipd.), nadalje za uporabo javnega pločnika ali druge javne površine pred poslovnimi in drugimi prostori za opravljanje gostinske, trgovske in promocijske dejavnosti na teh površinah ter za uporabo trgov in drugih javnih površin (razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gostinske namene). Takso bo potrebno plačati tudi za začasne stojnice na javnih površinah, za cirkus in druge podobne namene, poleg tega pa še za uporabo plakatnih mest, za izobešene reklame napise in oglase ali kako drugače označene na javnih mestih ter za uporabo vitrin, v katerih bo razstavljeno blago zunaj poslovne stavbe. To bodo vsekakor koristni viri v občinski blagajni. JGi Izkušnje ljutomerskegastanovanjskegasklada Prve zagate so že za njimi! Nekdanjim devetim stanovanjem v Presiki in desetim v Logarovcih se je letos pridružilo še 17 neprofitnih v novi soseski v Ljutomeru klad je začel delovati tako rekoč iz nič! Od takratnega izvršnega sveta smo prejeli 35 milijonov tolarjev. To je bil le del denarja, kije bil zbran na podlagi zakona, drugi del pa je upravljal prejšnji izvršni svet. Takrat smo imeli tudi nekaj ustavnih sporov z občino, ki smo jih večinoma dobili in si s tem izborili možnost upravljanja stanovanj. Šele ob koncu mandata leta 1998 smo uspeli pridobiti sredstva. Tako smo razdelili približno 160 milijonov tolarjev posojil. Med drugim smo zgradili devet stanovanj v Presiki in deset v Logarovcih. Pomembno pa je tudi to, da smo s 40 milijoni SIT lastnih sredstev »sprovocirali« 200-milijonsko investicijo. Prav po zaslugi Jazbinškovega zakona je zagotovljena dolgoročna finančna stabilnost stanovanjskega sklada v prihodnje. Gre namreč za dolgoročno politiko na tem področju, pravi predsednik upravnega odbora ljutomerskega stanovanjskega sklada v letih 1993-1998 Tomi Nemec. S Sedanja predsednica upravnega odbora ljutomerskega stanovanjskega sklada Darja Odar pa dodaja: »Prav gotovo bo ta sklad tudi v prihodnje kakovostno deloval, kar je rezultat trdega dela, vztrajnosti in trme v preteklosti. Trenutno imamo na listi 25 pro- V letu 2000 načrtujejo 802 milijona prihodkov in odhodkov - Za 12 odstotkov manj denarja kot lani - Program gradnje cest ne bo okrnjen a zadnji lanskoletni seji Občinskega sveta Občine Moravske Toplice so svetniki po drugi obravnavi sprejeli predlog proračuna za leto 2000. Prihodki in odhodki bodo znašali nekaj čez 802,4 milijona tolarjev, kar je v primerjavi z letom 1999 za 12 odstotkov manj. Poglavitni izpad sredstev gre zlasti na račun nižjega zneska za razvojne naloge, strateške razvojne usmeritve in investicijski del, manj denarja pa bodo dobile tudi krajevne skupnosti. Ob vsem tem pa bodo morali najeti tudi 75 milijonov kreditov pri ekološkem skladu za kanalizacije in čistilne naprave, pri čemer odpade na odplačilo glavnice 15,5 milijona SIT. Kljub temu pa v ničemer ne bo okrnjen program gradnje cest v letošnjem letu. Zanje je namreč namenjeno blizu 69,2 milijona tolarjev. Tako načrtujejo posodobitev cestnih odsekov Prosenjakovci-Središče, Ob potoku v Sebeborcih, Bogojina-Vučja Gomila, Fokovci-Votkov breg, v Andrejcih, Ratkovcih in Motvarjevcih. Po razpravi so v rezervni plan uvrstili še po 1,5 kilometra cest v Selu in Sebeborcih ter 0,8 kilometra na Suhi Vrh in 0,6 kilometra v Ivanovcih silcev za socialna stanovanja. Novi razpis je bil objavljen junija 1999. Takrat seje prijavilo 52 prosilcev, od tega 31 za socialna stanovanja, 8 za neprofitna in eden za službeno stanovanje, preostali prosilci pa so se odločili za zamenjavo starega za (od vinogradniškega doma proti Benediktu). Speljali naj bi tudi boljšo povezavo med Dolgo in Delavsko ulico v Moravskih Toplicah. Poleg tega so v omenjeni dokument med projekte zajeli tudi gradnjo kanalizacije v Filovcih in Sebeborcih. Zanimiva je vsekakor salomonska rešitev, za katero so se odločili pri rebalansu proračuna. Po njej bodo za nemoteno delovanje 14 krajevrtih skupnosti, ki so jim odmerili 70 milijonov tolarjev, zagotovili še dodatni de večje in ustreznejše stanovanje. Ker se za neprofitna stanovanja tedaj ni prijavilo dovolj prosilcev, smo oktobra letos razpis ponovili. Odzvalo se je 10 prosilcev, od tega 6 za neprofitna in 4 za zamenjavo neprofitnih stanovanj. Moram pa reči, da smo samo na zadnjih dveh sejah sklada pravzaprav dodelili 28 stanovanj. * Šlo je za razne izpraznitve in zamenjave stanovanj. Na ta način smo lahko dodelili 19 neprofitnih, tno službeno in 8 socialnih stanovanj. To kaže, da skušamo reševati tudi probleme prosilcev socialnih stanovanj. Res pa je, da imamo na voljo manjša stanovanja, zato rešujemo stanovanjsko stisko prosilcev z manjšim številom družinskih članov. Ostajajo pa nerešeni problemi z večjim nar. V kolikor bo prišlo do prodaje mlina v Berkovcih, bodo ta denar namenili za potrebe požarnega varstva, obrti, podjetništva in kmetijstva. Spričo očitkov, daje kmetijstvu namenje- Svetniki so imeli resne pomisleke glede kapitalskega deleža v višini 7,36 odstotka pri prihodkih za odvoz odpadkov, navedenega v sporazumu o razdelitvi premoženja javnega podjetja Komunala iz Murske Sobote. Menili so, da bi bil spričo števila prebivalstva primernejši 10-odstotni delež. Obravnavo dviga cen vodarine pa so preložili na naslednjo sejo. številom družinskih članov. Problematična ostaja tudi tista kategorija občanov, ki potrebujejo stanovanja, vendar so solastniki stanovanjske hiše ali drugega imetja in nimajo pravice dobiti občinsko socialno ali neprofitno stanovanje.« Trenutno ima ljutomerska občina okrog 190 stanovanj, 20 pa stanovanjski sklad. Želja stanovanjskega sklada je gradnja več poslovno-stanovanjskih objektov oziroma se vključiti vanjo. MILAN JERŠE ■ Bolšji sejem ■ ponudba je bila zares pestra no premalo denarja (lani 14, letos pa 9,6 milijona SIT), je župan Franc Cipot zatrdil, daje občina na kmetijskem ministrstvu prijavila za 51 milijonov tolarjev potreb, vendar doslej iz neznanega razloga niso uspeli pridobiti niti tolarja. Očitno je vse več zahtevkov tudi na kulturnem področju, zato so se odločili, da za Košičev teden v Bogojini, ki bo imel poslej obeležje kulturnega praznika celotne občine, namenijo 440.000 tolarjev. Hkrati so se zavzeli za dopolnitev komisije za družbene dejavnosti, medtem ko bi glede izdaje lista Lipnica, v katerem naj bi ustreznejše mesto dobila tudi madžarska narodnost, proučili možnosti za pridobitev več denarja, ki bi ga v celoti porabili za privlačnejšo podobo občinskega glasila. MILAN JERŠE ■ Na OŠ Šalovci adnje dni pouka v iztekajočem se letu so se na osnovni šoli v Šalovcih odločili, da bodo izvedli tridnevni projekt oziroma kreativne delavnice. Medse so povabili predstavnike podjetja Freising iz Škofje Loke, ki se ukvarja z umetno obrtjo, da bi jih naučili, kako se izdeluje nakit ter kako se barva na steklo in svilo. To je bilo za večino učencev in tudi učiteljev nekaj novega in zanimivega. V kreativnih delavnicah je nastalo precej izdelkov, ki so jih ob koncu tudi razstavili in povabili na obisk v šolo še starše. Zanje so pripravili tudi krajši kulturni program. Poleg tega so poskrbeli za medsebojno obdarovanje. Vsi so odhajali iz šole zadovoljni in bogatejši za nova spoznanja. JB-JGi turizem S vetniki občine Veržej so vzeli v prvo branje Odlok o ustanovitvi javnega go- spodarskega zavoda za turizem Veržej. »Prvi sem za, vendar pa je pomen zavoda potrebno pravilno predstaviti in videti, ali smo dovolj veliki za njegovo ustanovitev,« je poudarjal na seji sveta Mirko Hanžekovič, čeprav je navajal veliko nezadovoljstvo obrtnikov zaradi uvajanja vedno novih vzporednih davkov in bo sam med tistimi, ki bo moral plačevati nemajhno članarino. Z ustanovitvijo zavoda bi namreč pravne osebe in posamezniki, katerih dejavnost je povezana s turizmom, postali obvezni člani z zakonsko določeno članarino. Mnenju Mirka Hanžekoviča, da vidi v delovanju zavoda razvoj kraja, so se pridružili tudi drugi svetniki, župan Drago Legen pa je ugotovil, da »zunaj« ne bodo mogli ostati, in če zavoda ne bodo ustanovili sami, se bo do pridružili nekam drugam. Zato bodo pregledali lastne zmožnosti za ustanovitev zavoda (ali^fldo zmogli z^rati do^olj denarja za učinkovito in profesionalno delovanje), sosednji občini Križevci pa bodo predlagali soustanoviteljstvo. Odlok o ustanovitvi zavoda za turizem so tako dali v javno razpravo. Veržejski svetniki pa so tudi v prvi obravnavi predlagali dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer, in sicer s prizadevanjem za ustanovitev zdravstvene postaje, v kateri bi delovala splošna in zobozdravstvena ambulanta. Razpravljati pa so začeli tudi o proračunu za prihodnje leto. MHi ESTNIK Obnova zdravstvene postaje vendar ostaja upan vodi resne razgovore z ministrstvom za zdravstvo o sodelovanju pri obnovi zdravstvene postaje Apače, je izjavil odgovoren za stike z javnostmi gornjeradgonske občine Marjan Toš. Obnova zdravstvene postaje Apače, kije bila uvrščena v program samoprispevka, kljub njegovemu neizglasovanju, ostaja kot naloga občine; z občinama Sveti Jurij in Radenci pa se dogovarjajo o nakupu urgentnega reševalnega vozila, je še zatrdil imenovani sogovornik. Občinarji pa se s Pomurskimi lekarnami dogovarjajo tudi o lekarniški družinski vili, ki je tudi kulturni spomenik. Občina Gornja Radgona je leta 1998 že obnovila streho in žlebove, z zdravstvenim domom pa načrtujejo njeno celovito obnovo za leto dva tisoč ena do dva tisoč dva. Obnovili naj bi vse napeljave, pode, stene, opleskali vrata in okna, uredili dostop tudi ljudem na vozičkih, odvodnjavanje poslopja ter prenovili fasado. Po prvih izračunih glede na cene december ’98 bi za to potrebovali najmanj 24 milijonov tolarjev, stroške pa bi si delili - dobrih devet milijonov bi prispevala občina, enajst zdravstveno Na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli M. Sobota so se odločili, da si bodo teoretično znanje o podjetniškem poslovanju nekoliko izpopolnili še neposredno v praksi - na prvem šolskem bolšjem sejmu, ki so ga pripravili minuli četrtek. Kdor je želel, je lahko prinesel ta dan v šolo rabljene obleke, čevlje, ure, gramofonske plošče, pepelnike, kravate, nogavice, knjige, nakit... in poskušal prodati VESTNIK , 6. januar 2000 LOKALNA SCENA 5 Radenci Koliko je vreden dobljeni glas? 0 d 1. januarja leta 2000 velja v radenski občini sprememba sklepa o financi- ranju političnih strank. Te bodo dobile po novem mesečno po 30 tolarjev za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet oziroma župana. Gre za zgornjo mejo zneska za vsak dobljeni glas posamezne politične stranke, katere predstavniki bodo izvoljeni v občinski svet. Koliko denarja iz občinske blagajne bodo morali zagotoviti za financiranje političnih strank, list volivcev ter skupin svetnikov, ki tvorijo občinski svet, za zdaj še ni znano. Odvisno pa bo seveda od števila članov političnih strank, izvoljenih v občinski svet. MJB OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE februar - junij 2000; brezplačna, razred v pol leta Prijave do 20. januarja^ h'Mo ■ s ; . (tlanoia a osnovni šoli Mala Nedelja so tudi letos poskrbeli, da so prav vsi otroci, od vrtca do 8. razreda, prejeli novoletna darila, ki so jih prispevali različni sponzorji. Za vse učence so bila darila enaka. Najzanimiveje pa je bilo, da sta jih skupaj razdeljevala Božiček in dedek Mraz, spremljale pa so jih tudi pravljične živali, snežinka in harmonikar. Za vsak razred sta pripravila nagovor in čestitko. Najbolj pridne in marljive sta še posebej pohvalila, vsem pa sta zaželela uspešno in srečno novo leto. Tudi otroci so pripravili gostoma krajše programe. Za prijetno presenečenje so poskrbele tudi članice dekliške skupine Foxi Teens, ki so res navdušile ter učence in učitelje spravile na noge. Tako bo ostalo slovo od leta 1999 vsem v trajnem, prijetnem Smela odločitev svetnikov Polovica proračuna za naložbe! Od 355,5 milijona za naložbe 175 milijonov tolarjev a letošnji zadnji seji so namenili svetniki Občine Gornji Petrovci največ pozornosti obravnavi osnutka proračuna za leto 2000, ki so ga kasneje preoblikovali v predlog in soglasno potrdili. V tej zvezi so sprejeli tudi ustrezen odlok in se strinjali s poglavitnimi izhodišči. Tako bodo znašali prihodki in odhodki dobrih 355,5 milijona tolarjev. Z njimi bodo skušali zapolniti vse transferje in javno porabo, zagotoviti pa tudi nemoteno delovanje društev. Precej denarja pa bo šlo tudi za ekologijo, predvsem za organiziran odvoz posebnih in kosovnih odpadkov ter sanacijo divjih odlagališč. S tem nameravajo zagotoviti čisto okolje in zdravo pitno vodo. Hkrati bodo končali gradnjo mrliških vežic. Nedvomno izstopa podatek, po katerem bodo zgolj za naložbe porabili približno 175 milijonov tolarjev, kar je polovica denarja, zbranega v občinskem proračunu za leto 2000. Med drugim bo veljala posebna pozornost nadaljnji obnovi vaško-gasilskih domov, postavitvi avtobusnih čakalnic, oglasnih panojev in košev za smeti zunaj naselij pa tudi ureditvi parkirišč pri pokopališčih, kjer bo denar v celoti zagotovila občina, krajevne skupnosti pa le zemljišče. Čaka jih še obnova mostov in sanacija plazov. Med prednostne naloge v prihodnjem letu uvrščajo dokončanje; obnove katoliških cerkva sv. Ane v Boreči in Sv. trojice v Cankovski rebalans pod streho S spremembo odloka o proračunu Občine Cankova za leto 1999, bo(j znano kot rebalans, se znižuje prvotno predvidenih 191 milijonov za približno 32 milijonov tolarjev. To pomeni, da so realizirali le 159 milijonov SIT. Poglavitni izpad je nastal zaradi cestnega odseka Gornji Črnci-Krašči-Ropoča, ki ga zaradi pomanjkanja denarja, zlasti iz državne blagajne, letos še niso mogli posodobiti. Ob večjih obveznostih manj cvenka Samo za ceste in vodovodno omrežje okrog 40 odstotkov vsega denarja Bo pa to poleg gradnje vodovodnega omrežja Domajinci-Do-majinski Vrh-del Krašč-Topolo-vci-Gornji Črnci prednostna investicija v letu 2000. Takrat naj bi bil cankovski proračun »težak« okrog 236 milijonov tolarjev. Samo za cestno in vodovod: Zaradi redne zaposlitve v režiji občine, kar je nezdružljivo z opravljanjem funkcije svetnika, so Aleksandra Bagarja (LDS) in Stanka Kozica (SLS) razrešili članstva v občinskem svetu. O novih kandidatih za dve izpraznjeni svetniški mesti bo razpravljala volilna komisija. Gornjih Petrovcih, ureditev njihove okolice, zgraditev vodovodnega omrežja v Gornjih Petrovcih, pri tamkajšnji osnovni šoli in v Peskovcih. V Križevcih bodo veseli postavitve tribune na stotkov proračunskega kolača, kar je veliko več kot leta 1999. Medtem so že ustanovili gradbeni odbor za gradnjo vodovodnega omrežja, ki ga bo vodil podžupan Viktor Geder. Pripravljajo pa se tudi na ustanovitev gradbenega odbora za cankovsko osno- nogometnem igrišču, v Šulincih in Adrijancih pa novih slačilnic. Občina bo sofinancirala tudi gradnjo igrišč za mali nogomet v Stanjevcih, Košarovcih in Mar tinju. Prihodnje leto bodo nadaljevali tudi z obnovo osnovne šole in telovadnice v Gornjih Petrovcih. Gre za drugo fazo, za kar bodo porabili od 80 do 100 milijonov tolarjev. Hkrati načrtujejo obnovo šolskih igrišč v Gornjih Petrovcih ter starih šolskih poslopij v Stanjevcih in Ne-radnovcih. Prav tako nameravajo dokončati Lenarčičev mlin v Ne-radnovcih, nadaljevati z obnovo evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih in urediti okolico bin-koštne cerkve v Ženavljah. MILAN JERŠEB Župani bijejo plat zvona Jih bo nižja finančna izravnava pogubila? Številne občine bodo prikrajšane za 5 odstotkov lastnih prihodkov - Prepozno obvestilo finančnega ministrstva udi pomurski župani, zlasti v manjših lokalnih skupnostih, opozarjajo na nekatere nepravilnosti pri financiranju občin. Šlo naj bi za neprijetne posledice novega izračuna primerne porabe in zneskov finančne izravnave za letošnje in prihodnje leto. Ta izračun, ki je povzročil precej hude krvi, je konec oktobra občinam poslalo finančno ministrstvo. S tem ko so občine dva meseca pred koncem proračunskega leta prejele obvestilo o nižjih zneskih finančne izravnave ter o nestvarnih in krivičnih ocenah prihodkov, pridobljenih iz komunal--nih taks in pristojbin, so bile dejansko ob del prihodkov, ustvarjenih iz primerne porabe, ki sojih upravičeno pričakovale glede na določila zakona o financiranju občin. Z novim izračunom finančnega ministrstva bodo števi zemljišče ter z izdelavo strategije želijo čimbolj pritisniti na državo, da bi le-ta čimprej razvezala mošnjiček s cvenkom za to nujno potrebno naložbo. Precej denarja bodo porabili tudi za sanacijo in posodobitev nekaterih odsekov vaških cest. O konkretnih potrebah se bodo še dogovorili in poskušali uskladiti različne krajevne interese. Ker z dosedanjim delovanjem vaških odborov, ki so bili marsikdaj prepuščeni sami sebi, niso K! 1i iazailoam rzarlnTmlim' cn oHanL a osnovni šoli v Veržeju so se ob koncu leta odločili, da bodo govorilne ure za starše združili še s predstavitvijo računalniške opreme od prvih začetkov do danes in z uporabo računalnikov pri pouku. Videti je bilo marsikaj zanimivega. Med drugim je bil na ogled tudi prvi računalnik Spektrum ZK 1 KB, ki so ga prejeli leta 1984 za nagrado na literarnem natečaju zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote. Lahko je »sprejel« le tisoč znakov. Kmalu jim je uspelo dobiti še en močnejši Spektrum 48 KB, leta 1985 pa so sofinancirali nakup osmih kompletov računalnikov znamke Komodore 64 C. To je bilo za tisti čas nekaj nadvse hvalevrednega. Prvi osebni računalnik pa so prav tako uspeli dobiti v sodelovanju z zavarovalnico Triglav, in sicer leta 1992, uporabljajo pa ga še danes. Zdaj imajo v okviru vzgojno-izobraževalnega zavoda že 18 PC-jev. Razen pri poslovanju jih uporabljajo pri večini predmetov, s čimer je pouk zanimivejši. Računalniška oprema pa jim med drugim omogoča tudi povezavo s knjižnico v M. Soboti. JG B lne občine prikrajšane za okrog 5 odstotkov lastnih prihodkov. Poleg tega ugotavljajo, da državni organi ne pokličejo občin na posvetovanja, ki zadevajo njihovo financiranje. Zato naj bi bile občine, ki si same zagotovijo lastne prihodke, dodatno kaznovane. Država namreč pri večini naložb zahteva finančno soudeležbo teh občin, to pa jih zagotovo postavlja v nemogoč položaj, saj ne morejo same zbrati dovolj nik Štefan Flisar, nekdanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Cankova. Od večjih postavk v rebalansu velja omeniti šolstvo, za katerega so porabili za 700.000 tolarjev več od načrtovanega, medtem ko so pri socialnem in otroškem varstvu zneski nižji za 100 oziroma 150 tisočakov. To kaže, da so pri prihodkih in odhodkih letošnjega canko-vskega proračuna le manjša odstopanja. Sicer pa so izhajali n n n L/m m L« oiratnll/t rtrl nrinroui denarja za večje naložbe, kot so prizidki k šolam in podobno. Povsem nesprejemljivo pa je po mnenju nekaterih županov tudi to, da finančno ministrstvo obvešča občine šele dva meseca pred iztekom koledarskega leta, daje izračun primerne porabe bistveno nižji, kot so ga pričakovale. Skladno s tem so namreč načrtovale svoje dejavnosti. Prizadeti župani menijo, da so občine upravičene do finančne izravnave, ki jo je treba zagotoviti iz proračuna za letošnje leto. Ker pa tega denarja ni dovolj, bi morali manjkajoči denar vzeti iz proračuna za leto 2000. M. JERŠEB Cankovski svetniki so soglašali z najnovejšim predlogom delitvene bilance Občine Cankova -Tišina. Ker so to storili tudi tišinski svetniki, ni ovir za podpis sporazuma med županoma novih občin Cankova in Tišina. iz smernic ministrstva za finance, predvsem glede izračuna primerne porabe in pripadajočih sredstev finančne izravnave za tekoče in prihodnje proračunsko 6 FINANCE/GOSPODARSTVO 6. januar 2000, USTNIK Borza Kadrovske zamenjave v Radenski Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 28. 12. 1999 do 4.1. 2000 Premzel zamenjal Hubra Konec leta je potekla pogodba direktorju družbe Zvezda - Diana, vendar je generalni direktor Radenske Alojz Behek ni podaljšal VREDNOSTNI ENOTNI 7 ecaji PAPIR 28.12.9S 4.1.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.974,51 15.397,50 2,82 Dolenjska banka - imenske 20.327,04 20.490,20 0,80 Droga Portorož 34.989,66 35.381,50 1,12 Emona Obala Koper 2.100,00 2.120,00 0,95 Etol Celje 19.120,27 20.150,00 5,39 Intereuropa Koper 2.310,40 2.352,90 1,84 Istrabenz Koper 2.714,75 2.843,20 4,73 Kolinska Ljubljana 2.062,37 2.100,00 1,82 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.605,04 25.868,70 1,03 Lek, razred A 33.491,71 33.939,90 1,34 Luka Koper 3.059,92 3.073,40 0,44 Mercator, poslovni center 13.659,85 13.699,20 0,29 Petrol Ljubljana 24.581,79 24.326,10 -1,04 Probanka Maribor 27.700,00 28.590,00 3,21 Radenska 2.087,03 2.100,00 0,62 SKB-banka 2.200,00 2.298,90 4,50 Zdravilišče Moravske Toplice 1.326,00 1.525,00 15,01 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 634,40 635,30 0,14 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 113,80 113,50 -0,26 Republika Slovenija, 2. izdaja 102,64 100,10 -2,47 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.400,00 12.183,80 -9,08 Color Medvode 4.517,37 4.403,40 -2,52 Fructal Ajdovščina 1.976,00 1.982,50 0,33 Gorenje Velenje 2.308,27 2.283,00 -1,09 Helios Domžale 38.000,00 37.061,50 -2,47 Kerna Puconci 3.200,00 3.498,30 9,32 Tovarna sladkorja Ormož 3.400,00 3.450,00 1,47 Veletrgovina Potrošnik 1.873,40 2.000,00 6,76 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 69,11 69,50 0,56 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 94,69 92,20 -2,63 NFD 1 81,26 81,10 -0,20 ZVON 1 74,91 73,30 -2,15 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 90,77 90,50 -0,30 ZLATA MONETA 1 73,28 73,10 -0,25 POKOJNINSKI BON 51,56 50,10 -2,83 ATENA TRI 54,25 52,40 -3,41 INFOND ZLAT 53,67 52,60 -1,99 KMEČKA DRUŽBA 47,52 45,70 -3,83 POMURSKA INV.DRUŽB A 2 36,59 37,30. 1,94 Slovenski borzni indeks SBI 1.779,04 1.794,66 0,88 Borzni indeks obveznic BIO 107,68 107,94 0,24 Indeks delnic PID-ovPIX 1.495,48 1.464,46 -2,07 Y2K in porast tečajev z rekordi b koncu leta so najboljše delnice na domačem trgu delnic v povprečju pridobivale. Eden od razlogov rasti na zadnji dan v letu pa je v kreiranju tečajev delnic, in sicer zaradi vrednotenja bilanc. Tako so se praktično vse delnice (razen Petrolove) podražile. Prosti trg se je odzival nasprotno - delnice so se cenile. O Največji obrat je zadnji dan v decembru doživela moskovska borza, kjer je ob odstopu Jelcina indeks porasel za skoraj 17 odstotkov na 175.26 točke, na najvišjo vrednost po ruski krizi avgusta 1998. Že v prvih dneh novega leta je ponovno »pognalo« indeks Nikkei, prvič po več kot petih tednih, na čez 19.000 točk, na ostalih borzah pa je te dni prisoten zmeren pesimizem. Tako so 4. januarja indeksi beležili DAX- 6.586, FTSE 100- 6.665, Dow -1 1.203 in Nikkei 225 -19.002 točk. V treh trgovalnih dneh na domači borzi je bilo realizirano za 9,8 milijarde tolarjev prometa, večina je bila ponovno v svežnjih. Indeks SBI je ob koncu leta znašal 1.806 in PIX pa 1.483 točke, kar pomeni, daje indeks SBI v letu 1999 pridobil le 6 %. Ob koncu leta so vsi trije indeksi rahlo porasli, toda na prvi dan novega leta pa so že vsi beležili padce, vendar pa se ta enodnevni povprečen zdrs še ne pozna na delnicah rednega trga, kjer so beležile večje tečajne poraste ob koncu leta. Na rednem trguje v rdečih številkah le delnica Petrola (nakupni znak), delno zaradi dražje nafte na svetovnem trgu in dražjega dolarja, trenutno je vredna 24.324 tolarja; na drugi strani pa je največ pridobila delnica Zdravilišča Moravskih Toplic. saj je za 15 odstotkov porasla na vrednost 1.525 tolarjev. Za 5 % je dražja delnica Etola, j tv j_i_r_____oi/n — odstotek so dražje delnice Leka, Krke in Droge. Na trgu pooblaščenih družb še precej nihajo tečaji praznih skladov, ki posledično destabilizirajo še preostali trg. Delnice polnih skladov so ne glede na prehod v novo leto v povprečju izgubile na vrednosti 2 odstotka, prazni skladi se trenutno zadržujejo na nivoju 37 tolarjev. Delnice družb Kerne in Potrošnika so v teh dneh porasle za nekaj odstotkov. Tako bi za Potrošnikovo delnico lahko dobili 2.000 tolarjev. Ob koncu leta je uprava borze sprejela dva papirja, in sicer delnico Grand Hotela v Ljubljani (GHUG) in obveznice ng ime 3. izdaje izdajatelja Banke Koper (BKP3). Redne delnic družbe Grand Hotel Union kotirajo na prostem trgu borze, osnovna dejavnost družbe je opravljanje hotelskih storitev, osnovni kapital družbe znaša 1.666.095.000 tolarjev in je sestavljen iz 1.666.095 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 1000 tolarjev. Obveznice na ime 3. izdaje Banke Koper so izdane v emisiji nominalne vrednosti 5 milijonov evrov, izdajatelj jih je izdal z namenom zagotovitve svežih virov za novo naložbeno dejavnost. Dospelost obveznic je 30. april 2004, izdanih je 10.000 obveznic po 500 evrov, ki so obrestovane po petodstotni letni obrestni meri na proporcionalni na- DnDTMi nnCDEhMiiz eneralni direktor Radenske Alojz Behek je s hitro, vendar premišljeno kadrovsko zamenjavo najprej presenetil spomladi leta 1999, ko je zamenjal dotedanjega direktorja Term Lendava Alek- sandra Vargo in na njegovego mesto imenoval Milana Graha. Tokrat se je odločil za pomladitev soboške Radenskine družbe Zvezda - Diana. G 31. decembra 1999. je potekla pogodba dosedanjemu direktorju Francu Hubru, ki je nasledil prejšnjo direktorico Heleno Pintarič. Huber se je v zadnjih letih lotil kar velikih investicij in sprememb, ki so nemalokrat presenetile, nekatere v dobrem, dru ge v slabem smislu. Poleg obnove dnevne kavarne Jelša, ki je postala.tudi razstavišče fotografov, se je lotil tudi posodobitve in povečanja prodajnega centra, popolne preureditve (v vsebinskem smislu) Prekmurskega hrama, kjer je ukinil slaščičarno in uredil pekarno kruha za potrebe družbinih gostinskih lokalov, obnove hotelskega dela Zvezde in spremembe hotelskih sob v pisarne, pa tudi postopne obnove hotela Diana. V njihovo domeno so včasih spadale tudi Čarda v Martjancih, Zvezda v Beltincih in restavracija Kolodvor. Slednja je prav tako potrebna temeljite in čimprejšnje obnove, še posebej, če bo 2001. leta soboška železniška postaja postala mednarodna. Med zadnjimi nalož- Koliko lahko da evropska krava molznica Pomurju? V Evropi industrijsko konopljo žanjejo kmetje, v Sloveniji pa lokalna policija Vlada je dala blagoslov evropskemu programu za razvoj podeželja SAPARD saj trije dogodki, ki so lahko zelo pomembni za razvoj Pomurja, so se zgodili pred iztekom lanskega leta: ožja pogajalska skupina je obiskala regijo, sprejeta so bila pogajalska izhodišča 29. pogajalske skupine (kmetijstvo in razvoj podeželja) in vladaje dala blagoslov evropskemu programu za razvoj podeželja SAPARD. Janez Potočnik, Igor Strmšnik in Emil Erjavec so prav gotovo strokovnjaki, ki v Sloveniji najbolje vedo, kako je s slovenskim pridruževanjem EU in nekoliko manj o tem, kako bo, ko bomo »notri« - pogajanja so se namreč šele dobro začela. Nedvomno elitna zasedba ljudi, ki o razvoju podeželja in širšem regionalnem razvoju v Sloveniji na poti v Evropo vedo največ. Obisk članov ožje pogajalske skupine (OPS) v Pomurju je zanimiv predvsem s stališča dogodkov s področja prihajajoče nacionalne regionalne strukturne politike, potem predpristopnih orodij EU, kot so PHARE, ISPA in SAPARD ter seveda - v primeru polnopravnega članstva - strukturnih skladov. Vendar vsebine tega sestavka ne predstavljajo osebne usode članov OPS na naši skupni poti do EU, marveč konkretna sredstva, ki naj bi jih v tej zvezi uspela pridobiti in potem tudi porabiti celotna regija. Denar izključno razvoju produktivnega sektorja Pomurje bo v okviru predpristopnih orodij EU dobilo relativno veliko sredstev. In tudi prav je tako, saj je bilo Pomurje v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi regijami na »obrobju« financiranja iz programov PHARE. V okviru nacionalnega programa PHARE za leto 2000 naj bi tako iz naslova socialne in go bami bivšega direktorja je bila pivnica v Zvezdi v Murski Soboti, v kateri varijo lastno pivo. Med zaposlenimi so že krožile govorice, da bodo zaradi “prevelikih zalogajev” v prihodnjih mesecih prejemali le tričetrt plače. državnega razvojnega programa v obdobju treh let 2000-2002 v regijo prišlo letno 2 MEUR bruseljskega denarja. Denar bo namenjen izključno razvoju produktivnega sektorja, človeškim virom in ekonomski infrastrukturi regije. Država naj bi k tem sredstvom primaknila še dodatna 2 MEUR letno, precejšen delež bodo morale prispevati tudi občine. Ne kaže zanemarjati tudi možnosti programa PHARE za čezmejno sodelovanja (PHARE CBC), v okviru katerega ima Pomurje že pripravljenih blizu So bili to razlogi, zaradi katerih je direktorja Franca Hubra doletela zamenjava? Ne vemo, kajti uradnega odgovora na to vprašanje nismo dobili. Alojz Behek je le dejal, da je bila to povsem podjetniška odločitev, ki daje ne bo komentiral. Odločitev je njegova, nadzorni svet pa nanjo ne more vplivati, kajti ima pravico, da si sam izbira svoje sodelavce. Nadzorni svet lahko le zamenja njega kot general- kot jo zahteva Bruselj. Recimo, da bi se ob uspešni predstavitvi »pomurske regionalne enotnosti« v Ljubljani tukaj dalo iztržiti dodatnih 2-4 MEUR. V okviru programa ISPA (transport in okoljska infrastruktura) naj bi Pomurcem in Pomurkam uspelo na štartne pozicije postaviti dva okoljevarstvena projekta: enega v Puconcih in drugega (mogoče) v Lendavi. Če vemo, daje predpisana minimalna vrednost posameznega projekta v tem programu 5 MEUR, smo lahko z obljubljenim zadovoljni. Za program SAPARD (kmetijstvo in razvoj podeželja) sicer ni enostavno izračunati, kam bo šlo obljubljenih 6,3 MEUR letne razdelitve sredstev za Slovenijo, vendar lahko srčno upamo, da se bo kaj našlo tudi za »najbolj agrarno slovensko regijo«. Če temu ne bo tako, potem lahko sklepamo, da je pač nekaj narobe z razumevanjem pojmov »kmetijstva in razvoja podeželja« pri naših kmetijcih na državni ravni. Vendar so sredstva za vse programe EU po letu 2000 še vedno opremljena s pogojnikom. Torej, sredstva »naj bi« prišla samo, če bomo imeli razdelano nega direktorja, če ne. bo zadovoljen z njegovim delom. Prav tako g. Behek ni hotel komenti rati niti odgovoriti na vprašanje, če se podobne zamenjave pripravljajo tudi v Zdravilišču Radenci. Dejal je le: Esi, ki delamo v tem poslu, smo zamenljivi! Novi direktor Borut Premzel bo pripravil plan dela za leto 2000 in bo prav tako odgovoren (za sebe in za svoje delavce), da bo ta plan uresničen. BBPI načrt s prioritetnimi projektnimi predlogi in tehnično-operativno sposobnost absorbiranja evropskih in proračunskih sredstev. Vsega tega pa realno še vedno nimamo. Edina tolažba nam je lahko le, da imajo vsega tega druge statistične regije v Sloveniji še manj. Na dogodke v Ljubljani, moramo biti Pomurci še posebej pozorni Najbolj nejasno je še vedno pridruževanje Slovenije EU na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Mogoče tudi zato, ker je to področje »obremenjeno« z največ denarja v primeru polnopravnega članstva in potemtakem spada med najbolj zahtevna. Na dogodke, ki se v zvezi s tem področjem dogajajo v Ljubljani, moramo biti Pomurci in Pomurke v prihodnjih mesecih še posebej pozorni. Pogajalska izhodišča je sprejela slovenska vlada decembra lani in jih posredovala Bruslju. Iz »medvrstičja« pogajalskih izhodišč naravnost veje politična samozadostnost slovenskega kmetijskega resorja, filil , 6. januar 2000 GOSPODARSTVO Poleg dveh certifikatov še priznanje Poslovna odličnost komunalcev Pomursko založbo vodi Vesna Rosenfeld Soboško podjetje Saubermacher - Komunala je zbralo v kategoriji storitvenih dejavnosti najvišje število točk N ajvišje priznanje R Slovenije za poslovno odličnost velikih podjetij je pred kratkim prejelo podjetje Revoz iz Novega mesta; v medijih pa je bilo premalo poudarjeno, da je zbralo med manjšimi podjetji storitvene dejavnosti najvišje število točk podjetje Saubermacher - Komunala iz M. Sobote, katerega direktorje Branko Škafar. • Tea Petrin, ministrsica za gospodarske dejavnosti, je podelila na slovesnosti Priznanje R Slovenije za poslovno odličnost so- boškemu podjetju Saubermacher - Komunala diplomo za uvrstitev v ožji izbor; v svoji kategoriji podjetij storitvene dejavnosti z do 250 zaposlenimi so dosegli največ točk. To priznanje je v okviru nacionalnega programa kakovosti R Slovenije najvišje priznanje za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultat razvijanja znanja in inovativnosti. Soboško podjetje je namreč že prejelo dva certifikata ISO 9001 in ter ISO 14001, torej se je že prej obvezalo, da si bo prizadevalo za čim kakovostnejše opravljanje storitev ter da bo čim manj škodljivo za okolje. Namen priznanja za poslovno odličnost je, čim bolj spodbujati slovenske gospodarske družbe, zavode ter druge pravne osebe in državne organe, da bodo uvajali sodoben, učinkovit in celovit sistem doseganja kakovosti in si s tem zagotovili večjo konkurenčno sposobnost. Pravzaprav je to najvišje slovensko priznanje za uspešno poslovanje priznanje direktorju, ki vodi to podjetje, kajti v prvi vrsti je prav od njega odvisno, kako zna voditi, upravljati in spodbujati sposobne ljudi, jih navajati na načrtovanje in sprotno preverjanje kakovosti, pri vsem tem pa je velikega pomena zadovoljstvo vseh zaposlenih, zadovoljstvo kupcev ter, kar je najbolj pomem- bno, boljši poslovni rezultati. Za Saubermacher - Komunalo in direktorja Branka Škafarja je to največje priznanje za dosedanje delo na vseh področjih delovanja (osveščanje občanov, ločeno zbiranje odpadkov, predelava). BERNARDA B. PEČEK! Podjetje je opravljalo v letu 1999 odvoz ločenih odpadkov (papir, steklo, biološki odpadki, kovine in drugi odpadki) v 12 občinah, v 20 občinah pa je organiziralo zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov -odvoz nevarnih odpadkov so opravili v kar 300 podjetjih v pokrajini ob Muri in tudi širše, iz 150 prodajaln po vsej Sloveniji pa so odpeljali ostanke in embalažo pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev. Poskusno so začeli zbirati tudi baterije, stara oblačila in plastiko. S Hram z zadnjo potezo o, da je večinski lastnik Pomurske založbe S Hram iz Ljubljane začel izvajati napovedano »aktivno vlogo lastnika«, je bilo jasno že na jesenski skupščini družbe. Ljubljanska družba za upravljanje S Hram je namreč s kupovanjem delnic od malih delničarjev - posle je speljala borzno posredniška hiša VBline - lani povečala svoj lastniški delež na šestdeset odstotkov, in tako je dobila odločilno besedo pri upravljanju. Septembrska skupščina je potem izglasovala spremembe statuta in imenovala novi nadzorni svet (predsednik Franc Gazvoda, člana Ksenja Gašperšič in Štefan Škraban s strani zaposlenih), ta pa je prvi delovni dan tega leta odpoklical dosedanjega direktorja družbe Jožefa Kocipra in na njegovo mesto imenoval Vesno Rosenfeld. Primopredaja poslov je potekala že naslednji dan. Zamenjava na vrhu glede na spremenjeno lastniško strukturo in dogajanje na skupščini ni bila nepričakovana. Opravljena potihem? Bolje bo, če porečemo, da se večinski lastnik ni odločil za izbor med domačo ponudbo kadrov. Po lokalnih logih se najverjetneje sploh ni oziral. Direktorico je pripeljal od zunaj. Ta trenutek pa je spet aktualna v arhive odložena izjava direktorja S Hrama Metoda Logarja, ki je že maja leta ’98 za naš tednik izjavil, da bo S Hram kot večinski lastnik poslovno politiko pri trgovinski dejavnosti Pomurske založbe vodil v sodelovanju z večjim partnerjem (najverjetneje Mladinska knjiga Trgovina), z namenom znižati stroške in povečati profit. (Pomurski tržni prostor knjigotrške in papirne dejavnosti je vsaj do sedaj bil trdno v rokah Pomurske založbe.) V katero smer bo naravnana politika založniške dejavnosti? Blagovna znamka Pomurska založba še vedno nekaj velja, in dokler bo, dotlej jo bo z vidika kapitala pametno vnovčevati. Potem pa ... MH! Prodor PVC-oken in vrat stno stati na piadestalu najbolj poklicanega resorja za urejanje razvoja podeželja in posledično tudi za regionalni razvoj v Sloveniji v celoti - kot, da bi v tem resorju želeli postaviti enačaj med kmetijstvom in razvojem podeželja. Res neverjetno! Za pomurske razmere je še posebej zanimiva (sicer obrobna) trditev, zapisana v pogajalskih izhodiščih o »usklajenosti slovenske in evropske zakonodaje na področju pridelave industrijske konoplje«. O vedenju tega, da gre za eksorbitarno relativnost resničnosti te trditve ni potrebno biti prebivalec Prekmurja, marveč je dovolj že občasno spremljanje dnevnega časopisja. Razlika med zakonodajama na papirju mogoče res ni velika, v praksi pa je očitna, saj v Evropi industrijsko konopljo žanjejo kmetje, v Sloveniji pa kar lokalna policija! No ja, mogoče pa bodo evropski birokrati, ki so dobro plačani za natančno prebiranje tovrstnih papirjev, naše državne kmetijce opozorili na to smešnico in bo Slovenija pod pritiskom usklajevanja zakonodaje z EU prisiljena ustrezno urediti še en nesmisel. Obisk »Ljubljane v regiji« je lahko koristen Denarji iz naslova kmetijskih skladov EU bodo Pomurju v veliki meri rezali kruh ob članstvu v EU. Program SA-PARD je slovenska vlada sprejela na svoji zadnji seji pred novim letom. Kljub velikim prizadevanjem državnih kmetijcev, da bi pripravili spodoben dokument, pa iz »Načrta razvoja goče jasno razbrati, kaj naj bi se na tem področju natančno dogajalo. Ker smo strateške usmeritve kmetijstva poznali že iz resorne strategije, bi človek od tako imenovanega »evropskega« dokumenta vsekakor pričakoval več. O SAPARD-u bo potrebno še razpravljati. Vsekakor in najprej v Pomurju. Nič ne bi škodilo, če bi katera od regionalnih ustanov, ki se čutijo poklicane za razvoj Prekmurja in Prlekije, v regijo povabila odgovorne strokovnjakinje in strokovnjake ter seveda tiste, ki so dokument politično »na svitlo dali«. Predstavniki OPS-a so pokazali, daje lahko obisk »Ljubljane v regiji« koristen; tako za regijo, še bolj pa za tiste, ki iz Ljubljane snujejo strateške dokumente z dolgoročnimi posledicami za regijo, ne da bi bile regije o tem kaj preveč vpraša- ne. ANDREJ HORVAT ■ Kdo je razbijal v Podmornici? red novoletnimi prazniki se je s kletnih prostorov restavracije Central slišalo brnenje vrtalnih strojev in razbijanje sten, mimoidoči pa so sklepali, da je to prvi znak skorajšnjega prihoda McDonald sa v Mursko Soboto. »Močno upam, da bo to še v tem letu, pred poletjem ali vsaj do septembra,« je izjavil direktor slovenskega predstavništva McDonald sv Ljubljani Dejan Turk. Murskosoboška restavracija ameriške korporacije McDonald’s bo tako štirinajsta v Sloveniji. Po zagotovilih sogovornika bo ponudba v njej enako pestra in dobra kot v ostalih njihovih restavracijah. Opremljenost prostorov bo prijetna, prihajajo pa tudi v kraj, kjer ima McDonaldi dva poslovna partnerja, in sicer Pomurske mlekarne ter Mesno industrijo. Zainteresiranim podjetnikom na lokalni ravni je namenjeno tudi povabilo, da v kolikor jih zanima sodelovanje z njimi in najemna pogodba za restavracijo (franšiza), naj to sporočijo na upravo v Ljubljano. Toda McDonaldi ni lastnik prostorov. Nakupno pogodbo s podjetjem Farič, d. o. o., je sklenilo podjetje Pompe, d. o. o., iz Maribora, ki je torej poslovni partner McDonaldia. Na njem bo tudi, da prostore ustrezno preuredi in pridobi potrebna dovoljenja in soglasja, Dušan Turk pa je družbo Pompe označil kot zelo dobrega poslovnega partnerja. Toda po poizvedovanju na murskosoboški upravni enoti se je preurejanja prostorov lotil, preden je za to imel izdana dovoljenja. Pooblaščenec družbe ompe, d. o. o., je na Upravni enoti Murska Sobota vložil zahtevek za pri o itev enotnega lokacijskega dovoljenja in vlogo za priglasitev del, vendar zaradi - ■ -.................. ________________. - • ;,dano nobeno do- Subvencionira jih država Po treh letih proizvodnje oken in vrat so letos dosegli 68 odstotkov večjo realizacijo kot lani K večjemu povpraševanju in nakupu stavbnega pohištva iz umetnih mas je delno pripomoglo tudi subvencioniranje države, saj so PVC-okna in vrata priznana kot energetsko varčno stavbno pohištvo. Tudi lastniki stanovanjskih objektov so sami ugotovili, da les kot stavbno pohištvo ni nujno najbolj obstojen in najbolj energetsko varčen material. ARCONT iz Gornje Radgone se je za proizvodni program oken in vrat odločil leta 1995; najprej zaradi velikih lastnih potreb, potem pa so izdelke ponudili tudi drugim odjemalcem na trgu, kar se je izkazalo kot zelo dobra odločitev. Konec leta končujejo z 68 odstotkov večjo realizacijo kot lani. Vodja programa stavbnega pohištva iz umetnih mas v AR-CONTU oziroma programski menedžer je Boris Sovič. Poleg oken in vrat izdelujejo tudi zimske vrtove, ki so čedalje popularnejši - z dvigom standarda prebivalcev se noiavliaio tudi ootre- be po izboljšanju bivanjskega okolja; klasična garažna vrata želijo zamenjati z avtomatskimi, teraso pa spremeniti v zimski vrt, v katerem bo mogoče ujeti tudi pozne jesenske in zgodnje spomladanske sončne žarke. V trgovskem programu ARCONTA, ki je tudi generalni zastopnik Novo-ferma, so tudi kovinska vrata in kovinske hitromontažne garaže. Okna so 1995. leta izdelovali le za lastne potrebe, torej za Gidgrad Lendava: na čelu Tratnjek in Novak Predsedniško mesto še ni zasedeno elo v družbi poteka normalno,‘opravljeni pa so bili že tudi prvi skupni razgovori,« je prvi delovni dan v tem letu izjavil Štefan Tratnjek, član uprave Gidgrada, družbe za gradbeništvo, insta- D lacije, inženiring in druge poslovne storitve Lendava. Kot smo že poročali v našem tedniku, je nova družba nastala po sklepu skupščin lendavskih gradbenih podjetij o prevzemu oziroma pripojitvi Gradbe- nika h Gidosu. 'Gidgrad je s sklepom sodišča s tretjim januarjem vpisan v sodni register družb, prejšnji četrtek, tridesetega decembra, pa se je sestal tudi nadzorni svet Gido-sa in na predlog lastnikov za čla- montažo v bivalne enote in prostorske celice. Po treh letih so jih ponudili trgu na širšem delu severovzhodne Slovenije in se spopadli s konkurenco, ki tukaj že več kot deset let izdeluje in prodaja takšna okna. »Moram reči, da nam je v minulih treh letih dokaj dobro uspevalo prodreti na ta trg, predvsem z dobrim in hitrim servisom ter s kakovostnimi izdelki. Da bodo izdelki kakovostni, smo se odločili že na začetku. Že dejstvo, da so ta okna narejena za naše zabojnike, ki jih več 90 odstotkov izvozimo, dokazuje, da si ne moremo privoščiti slabe kakovosti, zato smo se odločili za proizvajalca, ki je prav v evropskem vrhu, to je podjetje KBE, ki v Sloveniji prodaja svoje profile kar 14 kupcem in ima celo svojega tehničnega svetovalca, ki noval Štefana Tratnjeka ter Miroslava Novaka, medtem ko me-, sto predsednika ostaja (še) nezasedeno. Jože Hanc, do novega leta član uprave Gidosa, je no takšni je Slovenec. Da se lahko kosamo s konkurenco, je pomembno predvsem to, da se hitro odzovemo na klic strank, opravimo izmere in čim prej damo ponudbo. To se nam je potrdilo tudi v odstotku realizacije ponudb, saj smo na več kot 40 odstotkov izdanih ponudb potem dobili posel. Pa tudi država zadnje čase spodbuja nakup takšnih izdelkov in subvencionira nakup oken s kakovostnimi stekli. ARCONTje za pridobitev teh sredstev pridobil vse ustrezne certifikate,« je povedal Boris Sovič. Pri večjih poslih se podajo tudi na drugi konec Slovenije (v Ljubljani so opremili naselje Brdo Gaj in končujejo obnovo velike vile v Tržiču), sicer pa se držijo razdalje do Maribora, Ptuja in M. Sobote. Program vrat nemškega proizvajalca Novoferm obsega vse, kar si kdo zamisli z besedo vrata, najsi bo v stanovanjski hiši ali gospodarskem objektu. Zaradi ugodnih pogojev so cenovno zelo konkurenčni, pri tem pa jim pomagajo vedno nove izboljšave. BERNARDA B. PEČEK! odpoved. Sam je namreč na projektu pripojitve največ delal, njegova odpoved pa kaže na to, da je tudi pričakoval pomembnejše mesto v vodstvu nove družbe. Kdaj se bo sestal nadzorni svet v novi sestavi, še ni znano; potihnile pa so tudi napovedi o javnem razpisu za mesto predsednika uprave ter o tem, da bi na čelo združenega lendavskega gradbenega podjetja prišel Tibor Čarni. 8 (IZ)BRANO 6. januar 2000, TOTI« Pismo bolečine Marija je neutolažljiva Zakaj ravno meni? Uničilo mi je življenje Ko te življenje oropa sreče o vsem svetu je veliko nasilja in pri vsakem pusti velike posledice. Nasilje, ki sem ga jaz doživela v prvem letniku, je bilo zame šok. Uničilo mi je življenje in vse, kar sem imela rada. Od tega je preteklo veliko mesecev, a še vedno me je strah. In čeprav poskušam pozabiti, ne morem. Staršem nisem povedala in tudi nočem, saj... Ne vem, ampak enostavno ne bi razumeli. To vedo le redki in vesela sem, da me niso izdali. Vse skupaj pa je v meni pustilo velike posledice in bolečine. Bilo je aprila, pet dni po mojem šestnajstem rojstnem dnevu. Pouk smo imeli popoldan in na postajo sem vedno hodila s sošolkami. Tisti dan pa sem šla sama. Ne spominjam se več, zakaj, a želim si, da ne bi šla sama. Žal je prepozno. Na parkirišču sta me zgrabila dva fanta. Upirala sem se, branila, kričala ... vse zaman. Nisem se mogla rešiti, pihče mi ni pomagal. Potisnila sta me v avto in me odpeljala. Nisem gledala, kje in kam se peljemo. Mislila sem le, kako naj se rešim, a vsi poskusi so bili zaman. Dolgo smo se vozili, vsaj meni se je tako zdelo. Ustavili smo se v nekem gozdu. Hotela sem odpreti vrata in zbežati, a me je prijel za roko in mi zagrozil, da me ubije, če to naredim še enkrat. Drugi je odšel ven, prvi pa mi je začel odpenjati hlače. Bilo me je strah, še enkrat sem poskušala pobegniti. a me je potisnil nazaj na sedež. Pri tem sem se tako močno udarila, da sem skoraj omedlela. Bila sem popolnoma brez moči. Potem me je na prav krut in boleč način posilil. Drugi mi ni naredil nič. Oblekla sem se. Želela sem si vstran. Odpeljala sta me domov. Doma so me že vsi iskali in čakali, a o tem nisem govorila. Tudi opazili niso ničesar. Takoj sem šla pod tuš, vendar pa sta me zaznamovala za vse življenje in tega nisem mogla izprati, ne pozabiti, ne govoriti... S tem dogodkom sem se zaprla vase in dolgo nisem nikomur zaupala. Odtujila sem se od vseh. Ker pa nisem mogla pozabiti in sem zašla v slabo družbo, sem ugotovila, da na težave lahko pozabim s pomočjo alkohola. V alkoholu sem iskala tolažbo, ki mi je drugi niso mogli oz. niso znali dati. Vendar pa se je vse poslabšalo, ko sem po enem letu ugotovila, da si z alkoholom uničujem življenje in tudi v šoli ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Po poštenem premisleku sem se vzela v red. Nehala sem piti, čeprav je bilo težko in je bilo potrebno veliko poguma in potrpljenja vseh, ki so mi pri tem pomagali. Tudi v šoli sem nekako zvozila in jo po čudežu uspešno končala. Hvala vsem, ki so mi vedno stali ob strani, hvala moji super razredničarki, ki mi je dajala pametne in uporabne nasvete, še posebej pa hvala staršem, bratu in sestri, ki kljub temu, da sem zašla na stran pota, niso izgubili potrpljenja, ampak so verjeli vame, me imajo še vedno radi in mi spet začenjajo zaupati. Zahvaliti se moram še babici, ki sem jo tolikokrat prizadela, čeprav nisem mislila tako in so mi hude besede kar ušle. Vedno, ko jo pogledam, se zavem, koliko mi pomeni in da bi brez nje umrla. Vsem drugim puncam pa svetujem, da ponoči vedno hodite v družbi vsaj ene osebe, nikoli same. Nikoli ne veste, kje lahko preži kdo na vas. Lahko je to kdor koli: neznanec, prijatelj, sorodnik... Izogibajte se parkirišč in samotnih krajev. Če pa se vam kaj takega kdaj zgodi, pa se zaupajte komu, ki vas ne bo izdal in ki vam bo pomagal, saj same ne-.boste nikoli našle smisla za nadaljnje življenje. Ne obupajte in veselite se življenja, saj se živi samo enkrat! Hvala še enkrat vsem, ki so me prenašali in ki me še zmeraj prenašajo! Rada vas imam! GHOSTi »Najhuje je, če pokoplješ svojega otroka« arija Bagari iz Radence si neutolažljivo briše solze; in čeprav je minilo že nekaj let od tragedij, ki jih je le stežka preživela, so spomini še vedno boleči, grenki ... Bilo je preveč gorja. Tako žalostna zgodba, kot je njena, so redke. Marija se je poročila s 24-imi leti in po nekaj letih sta se z možem ustalila v Radencih, kjer sta gradila hišo. Ko stajo dokončala, se je na njihovo družino zgrnila žalost. Prvi udarec je bil, ko so izvedeli, da mož umira za rakom. A še prej je umrl možev oče in nato še mama. Življenje z mo’ ževo boleznijo ni prinašalo nobenih srečnih trenutkov in še preden je umrl, se je smrtno ponesrečil njun 13-letni sin Darko. Igral seje na igrišču v bližini hiše, kjer je nanj je padel gol. Marija gaje zagledala skozi okno. Kaj se je takrat dogajalo v njej, ne more niti sama povedati. Takoj zatem je umrl njen oče, kmalu za njim pa še mož, ki ga je smrt najmlajšega sina še bolj uničila. Odklanjal je hrano in zdravila. Zdaj je za mamo skrbel 28-letni sin Srečko, ki pa se je komaj devet mesecev po smrti očeta tudi sam smrtno poškodoval. Marija le s težavo pove, da še danes ni razjasnjeno, kaj .se mu je v resnici zgodilo. Takrat je nameraval službeno odpotovati v Alžirijo, še prej pa se je želel posloviti od prijateljev. Zvečer so se odšli zabavat... in naprej ni znano ničesar. Našli so ga na železniških tirnicah. Po vsem tem je prišla k Mariji živet njena mati, za katero je skrbela še dve leti, nato je pokopala še njo. S solznimi očmi pove, da je v desetih letih pokopala kar šest članov svoje družine, od tega v treh letih dva otroka in moža. Vsi so živeli v hiši v Radencih. S strtim glasom tudi pove, da je zelo težko, če izgubiš moža in starše, vendar pa pravi, da ga ni hujšega kot pokopati svojega otroka. Še zdaj ne ve, kako je vse to prenesla; takrat je bila prepričana, da Marija ne bo življenjskih tragedij nikoli pozabila; Vinko ji je pri tem v veliko tolažbo in oporo. zanjo ni več smiselno živeti. Takoj po smrti najmlajšega sina je njena sestra Angela poslala k njej svojo hčerko Romano, ki ji je v težkih trenutkih stala ob strani. Brez Romane, ki sedaj živi pri njej s svojo družino, verjetno ne bi zmogla. Njena žalostna zgodba pa s tem še ni končana. Ko je namreč prvič rodila, je dobila dvojčka. Eden od njih je bil Srečko, druga je bila punčka, ki pa seje rodila že mrtva. Z drugim porodom sta dobila punčko, ki pa je živela le nekaj ur in Marija še vedno ne ve, kaj je bilo narobe. Spominja se, daje takrat v bolnici v treh tednih umrlo devet novorojenčkov; vsi nepojasnjene smrti. Marija je v dneh, ko se bližajo rojstni dnevi katerega od sinov ali moža, še bolj potrta in takrat so spomini še bolj živi. V veliko pomoč in oporo pa ji je prijatelj Vinko, s katerim je prijateljevala že v mladih letih, nato so se njuna pota ločila, sedaj pa živita skupaj sedem let. Zelo radi ju obiščejo njegovi otroci z družinami. Z Vinkom se rada udeležujeta veliko izletov, da jima čas hitreje mine. Marija še zdaj ne ve, kako je vse to preživela. Potrebno je bilo ogromno moči, veliko je bilo neprespanih noči. Prepričana pa je, da ne bi zmogla brez pomoči dru- gih. Pozabiti ne bo mogla nikdar, zato tudi ne vidi rešitve v alkoholu, h kateremu se marsikdo zateka, saj pravi, da je nemogoče na kakršen koli način to pozabiti. Vsekakor je boljše, da si poiščejo kakšno drugo tolažbo. Marija jo je našla v cerkvi, čeprav jo nekateri sprašujejo, kako lahko po vsem tem še veruje. Prav vi, dajo molitev in vera pomirjata; to je vse, kar ji je, vsaj takrat v najtežjih trenutkih, ostalo. Najhuje pri vsem tem pa je, pravi Marija, da se vedno znova sprašuje, zakaj se je moralo vse to zgoditi ravno njej, vendar odgovora ne najde... DARJA TIBAOTi Zanimiva izjava pisatelja Vlada Žabota Razkrižan nikoli ni bil Prlek literarnem glasilu Mura, ki so ga letos izdali na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, je objavljen tudi intervju s pisateljem Vladom Žabotom z Razkrižja, ki pa že več let živi in Agonija traja predolgo dela v Ljubljani. Kako se počuti? “Ljubljančan seveda nisem in ne morem biti, ker imam panonsko dušo. Tudi preveč primaren in ruralen sem, da bi se mogel in hotel pomeščaniti. Še zmeraj sem človek, ki ima svojo zemljo, svoj dež, svoje sonce in svoje nebo. Tega Ljubljančani, vsaj večina njih, nimajo. Zgodba meščanskega človeka je še zmeraj pretežno trgovska zgodba. Tudi miselnost je taka. Prleki so mi vsekakor bližje. Vendar pa seveda oba veva, da Razkrižan nikoli ni bil in ne bo Prlek. Prav tako veva, da ni bil in ne bo Medžimurec ali Prekmurec. Dolgotrajne zgodovinske in druge razmere so pač naredile svoje. Zato smo sedaj Razkrižani predvsem Razkrižani. Brez nas Slovenija ne bi bila to, kar danes je. In narobe bi bilo, če bi se Razkrižani pačili v Prleke, kot bi bilo tudi narobe, če bi se Prleki pačili v Prekmurce ali obratno.” Skoraj gotovo vam bo tudi večina ljudi, ki živijo na Apaškem polju, rekla, da oni niso Prleki, oziroma da niso doma v Prlekiji, ampak na Štajerskem. In podobno so “opredeljeni” ponekod drugod na območju, ki ima še vedno administrativni naziv Pomurje oz. pomurska regija. J. G. ■ P V Ne bodo plačevali komunalnih storitev Stanovalci in uporabniki s Partizanske ceste v G. Radgoni so občino obvestili, da ne bodo več plačevali komunalnih storitev azlog za takšno odločitev ni izsiljevanje, nagajanje občini ali državljanska neposlušnost. To je pač edino skrajno sredstvo, s katero so hoteli občinske organe opozoriti, da je stanje pod blokom na Partizanski cesti 20- 24 (ob avtobusni postaji in nasproti Pomurske banke) nevzdržno. In to ne od včeraj, ampak kar nekaj časa; o tem smo že pisali tudi v našem tedniku. Pod Obvestilo občini o neplačevanju komunalnih storitev se je podpisalo 18 stanovalcev in uporabnikov prostorov v zgradbi na Partizanski cesti 20-24 v strogem središču mesta in ob semaforjih na glavni ulici - tudi predstavniki trgovine Mercator SVS, Agencije za plačilni promet in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. ki imajo prostore v isti zgradbi. Komunalnih storitev ne bodo več plačevali zaradi malomarnega nalizacijskega sistema, trdijo podpisniki, se »tako rekoč tedensko v kletnih prostorih zgradbe kopamo v lastnem dreku. Še bolj žalostno pa je, da ima trgovina z živili v takšnem okolju svoja skladišča«. Problematika je resda že stara in delno povezana tudi s težkim tovornim prometom na cesti v neposredni bližini. »Strokovnjaki«, ki so se lotili reševanja problema zrušene kanalizacijske cevi, zaradi cesarje bil onemogočen iztok iz greznice pod blokom, fekalije po krožni poti vračajo nazaj v greznico; črpalka se pogosto niti ne vklopi, tako da se fekalije razlijejo po kleti. Poleg tega je ta črpalka v greznici montirana previsoko, menijo ogorčeni stanovalci, zaradi česar prihaja do pogostih zamašitev. Na ta problem so večkrat ustno in pisno opozarjali upravljal-ca, vendar ni bilo nobenega učinka ali izboljšav. Zato so uporabniki v zgradbi sklenili, da bodo v celoti bojkotirali plačilo komunalnih storitev, dokler navedenega problema ne bodo rešili strokovno in pravilno. Za komunalne zadeve je sedaj v celoti odgovorna občina oziroma njeni organi, saj je komunalno podjetje v likvida- GEP Kartonažav postopku prisilne poravnave Finančna reorganizacija zmanjšuje število zaposlenih Tretjega decembra se je začel postopek prisilne poravnave zoper dolžnika GEP Kartonaža Murska Sobota redlog zanj je vložila uprava družbe, kot razlog pa je navedla velike likvidnostne težave. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja so septembra znašale 204 milijone tolarjev, kratkoročne obveznosti iz financiranja 100 milijonov, kratkoročne terjatve iz poslovanja pa 266 milijonov tolarjev. Ob devetmesečju je podjetje imelo za 92 milijonov tolarjev izgube. Poravnalni senat je imenoval sedemčlanski upniški odbor, svoje predstavnike v njem pa bodo imeli Tespack, d. o. o., Brestanica, Valkarton, d .d., Logatec, Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, Papirografika Ljubljana, Pomurska banka, SKB se bo prvič sestal 14. januarja, uprava družbe pa je že tudi pripravila načrt finančne reorganizacije z razvrstitvijo upnikov v razrede in predlogom njihovega poplačila. “Upniki sedaj prijavljajo svoje terjatve. Po pregledu le-teh in pisan narok za prisilno poravnavo, na katerem bodo upniki glasovali o predlogu prisilne poravnave,” je povedal prisilni upravitelj Milan Koren. Načrt finančne reorganizacije predvideva določene spremembe proizvodnega programa ter zmanjšanje števila zaposlenih, zato bi lahko bila prisilna poravnava uspešna. Seveda, če bodo upniki zanjo tudi glasovali. V primeru da prisilna poravnava ne bo izglasovana, pa ostaja za vbmk , 6. januar 2000 (IZ)BRANO anuarja letos bodo na poskusnem pilotu, ki so ga začeli postavljati zadnje dni decembra, opravili poskusno obremenjevanje. Šele nato naj bi določili, kakšna bo podoba mostu. Toda glede na dvomljive izjave odgovornih je težko verjeti, da bo idejni načrt, ki je zmagal na natečaju (avtorja Petra Gabrijelčiča) in od katerega maketa je na ogled v soboškem Šavel centru, tudi uresničen v praksi. Kakor da bi že v naprej vedeli, da bo za Prekmurje dobra le klasična betonska konstrukcija mostu, pri tem pa se izgovarjajo na ceno. Glede na cene objektov in odsekov drugod po Sloveniji, to ne bi smel biti poglavitni razlog. Abdon Peklaj, tehnični vodja pri družbi za izgradnjo avtocest (Dars), je pojasnil, kakšne bodo naloge in postopki glede gradnje avtocestnega mostu čez reko Muro v prihodnjih tednih in mesecih: »Pri vsakem projektiranju, predvsem pa pri tako zahtevnem objektu, kot je gradnja mostu čez reko Muro - ko gre za najdaljši most v nacionalnem programu je potrebno opraviti tudi predhodno dokončno potrditev geoloških podatkov, ki so osnova za izračun temeljenja tako zahtevnega objekta. Na podlagi tega poskusnega pilota bodo geomehaniki in statiki, ki izračunajo statično osnovo tega objekta, dobili dokončno potrditev, koliko posamezni pilot nosi in potem šele na podlagi tega dokončno potrdijo število teh pilotov in pa celotno Ob G 1-3 drugorazredni državljani S sporno odredbo kršene ustavne pravice Z Odredbo o omejitvi prometa sta kršeni pravica enakosti in pravica do zdravega življenjskega okolja stanovalcem ob cesti med G. Radgono in Lendavo rebivalci iz Murske Sobote in Petanjec v občini Tišina, ki živijo ob prometni cesti št. G 1- 3, ki jo je država brez njihovega soglasja spremenila v mednarodno tranzitno cesto, po kateri dnev- no prevozi več kot 16 tisoč vozil, od tega več kot 1800 težkih tovornjakov, je pred kratkim na Ustavnem sodišču R Slovenije v Ljubljani vložilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti zadnjega odstavka 3. člena Odredbe o omejitvi prometa na cestah v RS z dne 13. 5. 1999. S to novo odredbo veljajo omejitve tranzitnega prometa med prazniki in ob nedeljah na vseh drugih slovenskih cestah, razen na cestah v Pomurju. Pobudniki trdijo, da jih je Ministrstvo za notranje zadeve (v soglasju z Ministrstvom za promet in zveze) s takšno odredbo naredilo za drugorazredne državljane, z izdajo te odredbe pa se'je njihov že itak zelo težki položaj še poslabšal. Kršena jim je pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave R Slovenije ter pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Podoba mostu čez reko Muro Harfa ali Brod? Bo o najdaljšem mostu v Sloveniji res odločala zgolj gradbena stroka in cena? Abdon Peklaj (DARS) zasnovo objekta navzgor. Ko bo ta pilot zabetoniran, bo v januarju opravljeno poskusno obremenjevanje, vsak pilot bo dobil približno med 800 in tisoč tonami obremenitve, potem se opazujejo »posedki«, torej ugotoviti morajo, kako se odziva pilot na to obremenitev. Nato bodo strokovnjaki izračunali nosilnost pilota. Dokončna odločitev, koliko bo vseh pilotov, bo padla po opravljenem poskusu na tem prvem pilotu, računamo pa na okrog 190 pilotov.« Ustave R Slovenije ter 15. in\ drugih členov iz Zakona o varstvu okolja. Pobudniki za ocepo ustavnosti in zakonitosti takšne odredbe opozarjajo, da so izpostavljeni škodljivim emisijam celih 24 ur dnevno, tako da nimajo mirnega počitka niti v prostem in nočnem času, ne morejo zračiti prostorov, zaradi kancerogenih usedlin težkih kovin so opustili ob- - Bo most takšen, kakršen je zmagal na natečaju - harfa? Govori se, da bi bil ta morebiti predrag. »Težko je sedaj reči, ali je ta most predrag. Mi smo izbrali dve natečajni rešitvi: prva je bila Harfa, druga Brod; to je klasična konstrukcija. Mi se, razumljivo, nismo dokončno odločili, kakšen most bomo zgradili. To se bomo na osnovi licitacij, ki bodo izvedene v nadaljevanju. V kolikor ne bo bistvenih razlik v ceni, je jasno, da se bomo odločili za harfo. delavo vrtov, ne upajo uživati sadja s svojih vrtov, v prostem času ne morejo biti na prostem ob hišah (poudariti velja, da preko mejnega prehoda Dolga vas in naprej fireko Prekmurja vozijo z dovoljenjem države tudi tehnično skrajno neprimerni in ekološko vprašljivi tovornjaki iz vzhodnoevropskih držav, npr. Ukrajine, Romunije itd.) - zaradi vsega tega je že ogroženo njihovo telesno in duševno zdravje in zaradi tega hudo trpijo. Država je, namesto da bi jim olajšala življenje v takem razvrednotenem in onesnaženem okolju (zaradi mednarodnega tranzita pa ima koristi le država, ne pa tudi ta pokrajina ali konkretno ti stanovalci) z odredbo pobudnike postavila v še bolj neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi državljani RS. Pobudniki tudi predlagajo, da Ustavno sodišče sporno določilo odpravi, oziroma razveljavi, njegovo izvrševanje pa zadrži do končne odločbe. BERNARDA B. PEČEK! V nasprotnem primeru, če bodo te razlike v ceni bistvene, Dars kot dober investitor pa mora paziti tudi na cene, bo odločitev o Brodu 1, torej za klasično konstrukciji. Toda mislim, da je o tem še prezgodaj govoriti, pri tej odločitvi ne bo sodeloval samo Dars, ampak tudi okoljsko ministrstvo in drugi.« - Ker bo dolžina 830 metrov, bi že morali paziti, da bo okras pokrajini, in ne zgolj gradbeni objekt? »Se strinjam, vendar je treba paziti tudi na denar, kajti Dars ni skrinja denarja brez dna. Dno je zelo blizu.« - Kakšen bo postopek sedaj? »Šele na podlagi sprejetega investicijskega programa bo imel Dars mandat, da bo lahko začel s postopki javnega naročanja. 15. februarja bo verjetno objavljen razpis v Uradnem listu -da bi šlo čim hitreje, bo postopek enofazen. Z gradnjo naj bi pričeli konec avgusta ali septembra. Zelo bomo zadovoljni, če bomo takrat lahko pričeli.« - Jeseni bodo tudi volitve? »Dars ni preveč pod vplivom teh volitev. Nihče ni razmišljal o volitvah. Mi razmišljamo samo o tem, da objekt zgradimo v optimalnih rokih in po optimalni ceni. Tako da o volitvah nismo nič razmišljali.« - Razpis bo mednarodni, torej se lahko prijavijo tudi tuji izvajalci? »Vsekakor. Potrebno je zagotoviti določeno konkurenčnost v slovenskem prostoru.« BERNARDA B.PEČEK! Porodnišnica Projektirali jo bodo Ljubljančani onudbi za projektiranje murskosoboške porodnišnice sta poslali na razpis dve projektantski hiši, in sicer Projektivni biro Murska Sobota ter Studio Locus Ljubljana, strokovna komisija za izbiro pa se je odločila za slednjega ponudnika. Njihova ponudba naj bi bila po presoji članov komisije nekoliko boljša, predvsem pa cenovno ugodnejša. Ljubljanska projektantska hiša je že tudi projektirala porodnišnice v Postojni, Ljubljani in v tujini. Uprava bolnišnice v sodelovanju z zdravstvenim mihistr-stvom te dni pripravlja vsebino pogodbe, izbrana projektantska hiša pa bo pri pripravi projektov morala upoštevati pripombe investitorja, kakor se je zavezala z izjavo po predloženih idejnih projektih. Le-te sta ponudnika delala še za obe varianti, torej novogradnja za celotni ginekološko porodni oddelek ter novogradnja le za porodnišnico, pred pripravo projektov pa bodo v Ljubljani morali dokončno reči, kate-ra'bo obveljala. Najverjetneje bo ostala novogradnja le za porodnišnico. Priprava projektov bo traja- Anketa Za vse ugodno presenečenje eznosen hrup in tresenje zgradb na Cankarjevi ulici v Murski Soboti predstavlja že vrsto let kamen spotike med stanovalci, občino in državo. Kot kaže, se še nekaj časa ne bodo mogli znebiti te nadloge, saj avtocesta in obvozni- ca še nista zgrajeni, po eni od glavnih mestnih ulic pa se neprestano valijo velike kolone težkih tovornjakov. Zato predstavlja novica, da je država končno pristala na plačilo odškodnine prizadetim stanovalcem, zanje najlepše darilo na začetku novega leta 2000. To so namreč nedvoumno potrdili tudi naključno izbrani anketiranci. tresejo vso hišo. Estera Pleša, upokojenka: Zadeva se je vlekla že predolgo, zato sem toliko bolj ugodno presenečena nad to veselo novico v novem letu. Dolgo sem mislila, da se stvari ne bodo premaknile z mrtve točke. Bil je skrajni čas, da se nekaj naredi, ker je stanje nevzdržno. Težki tovornjaki so nam namreč povzročili ogromno škodo, saj nam je počil zid, okna, ki so bila močno zrahljana, pa smo morali lansko leto zamenjati, ker je vleklo z vseh strani. Tako smo že postali imuni pred številnimi tresljaji in nenehnim ropotom. Ko bo zgrajena nova cesta, nam bo nekako manjkalo »pozibavanje« v hiši. Milivoj Hertl, upokojenec: Na splošno sem presenečen, da nam bo država povrnila povzročeno škodo, posebej zato, ker je bila zadeva že nekaj let v postopku. Ne bi želel kriviti soboške občine, ki je dovolila promet s težkimi tovornjaki tako rekoč skozi središče Murske Sobote. Ker so bile naše hiše zgrajene pred 35 leti, niso bile seveda zavarovane pred raznimi »potresi« in hrupom, ki jih doživljamo vsakodnevno. Težki tovornjaki namreč močno Matej Barač, dijak: Mene ta zadeva v preteklosti ni preveč motila. Če so se pač odločili, da tožijo državo, je prav, toda mene ropot ni motil v tolikšni meri, da bi moral zaradi tega tožiti državo. Zato je meni vseeno, kar se je sedaj zgodilo. Kljub temu pa ne skrivam zadovoljstva nad doseženim, saj so ljudje iz moje ulice uspeli s tem, da bodo našo ulico v prihodnje bolje uredili. S preusmeritvijo prometa na avtocesto pa se bodo tudi sprostile kolone velikih tovornjakov in bo več miru. Zina Kerec, upokojenka: Če se bo ta zadeva rešila, je kar dobro, toda prav bi bilo, če bi promet rešili na ustreznejši način. Je namreč nemogoča situacija ob vožnji tovornjakov s prikolicami, saj se trosi vsa soba s posteljo vred. Zato včasih pomisliš, daje potres. Marsikdo iz bližnjega naselja priznava, da trpimo. Toda kaj moremo, živimo pač na tej lokaciji in moramo potrpeti, dokler se bo dalo. Lepo je, da ima država toliko vsaj gmotno nekako pomaga. Sidonija Žižek, upokojenka: Ob tej novici sem zelo zadovoljna, saj smo ves čas trpeli strese ob velikem prometu težkih tovornjakov po naši ulici. Poleg tega je bila zaradi izpušnih plinov močno okužena tudi zelenjava na vrtovih. Zato si zaslužimo, da je država končno enkrat sprevidela naše prometne težave. 1O INTERVJU 6. januar 2000, liSTNK Najpogosteje publicirani prekmurski fotograf Jože Pojbič »Dobra fotografija človeka zadene!« ože Pojbič prizna, da je po duši prej fotograf kot novinar. Ta čas je prav gotovo najpogosteje publicirani prekmurski fotograf mlajše oz. že kar srednje generacije. Star je toliko kot dnevnik Delo, pri katerem je zaposlen kot dopisnik iz Pomurja, predvsm iz Prlekije. Po srednji strojni šoli v Mariboru je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (sedaj Fakulteta za družbene vede) s temo, ki stajo pripravila skupaj s kolegom, o klasifikaciji novinarske fotografije. Sicer pa fotografira že od osnovnošolskih let, začel je v sedmem razredu, ko so imeli pri tehničnem pouku tudi temo o fotografiranju in je očetu iz omare »potegnil« practico, da je lahko v šoli fotografiral. Nikoli več mu ni vrnil fotoaparata. Danes ima štiri svoje fotoaparate, službeno pa dva. Vsi so canoni, razen digitalnega. S sabo ima vedno po tri aparate in vse objektive. Pravo priložnost je pač treba ujeti. Tako je posnel fotografijo štorklje, ki stika za hrano, ki je zmagala na 3. nagradnem natečaju Svoboden kot ptica na temo štorklje v letu 1999. Že prej, 1997. leta, je zmagal na mednarodnem natečaju nemške revije Color Foto na temo Majhno, vendar veliko. Jože Pojbič je tudi pobudnik ustanovitve pomurskega društva fotografov, ki deluje dobri dve leti. - Kaj te je najbolj fasciniralo, ko si začel fotografirati? »Najbolj me je fasciniralo delo v temnici, to, da narediš sliko, ki nastaja pri rdeči luči, ko daš beli papir v razvijalec. Filme nam je takrat razvijal še poklicni fotograf, čmo-bele fotografije pa smo naredili sami; te osnove sem se naučil takrat na 1. osnovni šoli v Murski Soboti. Fotografiral sem vsepovprek, dobil sem veliko voljo. Tudi v srednji šoli se je to nadvušenje nadaljevalo. Začel sem pošiljati slike v revijo Tabor, ker sem bil tudi pri taborniških akcijah. V Mariboru sem se včlanil v Fotoklub Maribor, vendar niso delali sistematič no z mladimi. Bil sem le njihov sopotnik; vsako leto so imeli razstave Mladina fotografira, pa tudi skupinske in samostojne razstave.« - Kaj te je takrat, v šolski letih, zanimalo kot tema fotografiranja? »Že takrat sem veliko slikal naravo, s tem da je težko narediti čmo-bele posnetke narave, lahko so sicer lepe, toda barve so tisto pravo za naravo. Takrat sem slikal vse, kar je prišlo, kar je bilo zanimivo. Že takrat pa sem vedel, da brez fotografiranja ne bom mogel živeti. Ves čas sem se gibal v teh krogih, se pogovarjal o tehniki, fotoaparatih.« -Zadnjih dvajset let so velike spremembe predvsem v razvoju tehnike, sam imaš tudi digitalni fotoaparat, torej razvijanje, papir in te zadeva več ne pridejo v poštev. Kaj je še pomembno? »Ideja. Ideja.« - Danilo Cvetnič pravi, da mora biti dober fotograf prepričljiv in zvest sam sebi! »Lepa pokrajina, pa naj je še tako lepa, ne more biti sama po sebi »uspešna fotografija«, ker je teh posnetkov veliko. Res pa je tudi, da ti tisto, kar imaš doma, tam, kjer živiš, ni nikoli tako zanimivo kot tista pokrajina, v katero prideš. Na Krasu spomladi nam je bilo vse zanimivo. Tu pa hodiš vsak dan mimo morebiti celo veliko lepših prizorov, pa jih ne vidiš. Je pa tako: za pokrajino in naravo si moraš predvsem vzeti čas. Se umiriti. Mi, ki neprestano hitimo iz enega v drug kraj, prav gotovo ne moremo tako opazovati naravo vsak dan, kot to lahko narediš poleti, ko zgodaj vstaneš, da bi pričakal sončni vzhod, se nekje umiriš in opazuješ vse spremembe v svetlobi, osvetljenosti, v naravi, poslušaš in gledaš, kaj se dogaja. Tako lahko narediš dobre posnetke.« - Imaš svoje točke, kje in kdaj najraje delaš? »Odkar sem začel fotografirati bolj živali v naravi, veliko zahajam v gozd v okolici Polane in Markišavec, ker je blizu; mimogrede lahko skočim tja zjutraj in zvečer za eno uro, kajti živali se čez dan ne gibljejo kaj dosti zunaj. To mi je blizu in pri roki. Rad grem tudi k Muri, čeprav na žalost že dolgo nisem bil tam. Priprava fotografij za monografijo in za stalno razstavo mi je dve leti dala veliko opravka z Muro; takrat sem jo zelo dobro spoznal in sem veliko hodil tja, zdaj pa pač ni časa. Letos sem se ukvarjal bolj s štorkljami.« - Pred štorkljami pa si »zalezoval« lisice in jih skoraj udomačil, tako da si jim prinašal hrano? »To je bilo tam pri Polani, zadaj pri njivah. Tisto leto sem se usmeril prav k naravoslovnim fotografijam in sesalcem. To meje že ves čas privlačilo, kajti veliko bolj zanimivo je fotografirati živali v naravi kot pa samo pokrajino. Mogoče je v človeku še vedno nekaj lovskega nagona, s tem da jaz raje »ustrelim« s fotoaparatom kot pa s puško. To ne pusti nobenih sledi ali posledic v naravi, moraš pa biti veliko bolj spreten, se jim bolj približati in biti bolj neopažen kot lovci. Lovec ustreli srnjaka Nagrajena fotografija štorklje na natečaja Svoboden kot ptica vdetu 1999 na 100 metrov, fotograf pa z dobrim teleobjektivom na sto metrov ne more kaj veliko. Moraš ga dobiti na 20 metrov. Sicer pa obvladam »lovsko znanje«, kje ima divjad poti in podobno; če se gi-biješ zunaj,-to veš; veliko pa mi je pomagala očetova lovska knjižnica. Vse živali, ki sem jih hotel fotografirati, sem najprej preštudiral. Tako sem prebral vse o lisicah, srnjadi... Brez tega, da imaš nekaj biološkega in lovskega znanja, je skoraj nesmiselno hoditi v gozd in se zanesti samo na golo srečo, to je zapravljanje časa.« - Koliko fotografij si imel do sedaj že objavljenih? Ja, vem, veliko jih je; koliko je takih, na katere si zelo pon-osen?Je to monografija o Muri? »V tej monografiji imam objavljenih le 17 fotografij.« - Te moti, ker ni točno navedeno, kdo je avtor katere od fotografij? »Moti me, poleg tega to ni v skladu z zakonodajo, saj je to del neodtuljivih avtorskih pravic. Največje moje delo je soboška monografija, tam je večina slik mojih. V svoji knjižnici imam sedaj že kar eno polico s knjigami, revijami in prospekti, v katerih so objavljene moje fotografije. Resnejše fotografiranje z diapozitivi in z vsem, kar delam sedaj, se je pa začelo s Pomurjem od A do Ž. Takrat sem slučajno prišel do informacij, da Pomurska založba zbira gradivo, vedel sem’ da Mesarič to pripravlja in oblikuje, pa sem ga šel enostavno vprašat, če kaj potrebuje. Takrat sem imel prve zračne posnetke in on je bil nad njimi tako navdušen, da smo se dogovorili za kup drugih stvari - zdaj že vsak dela te zračne posnetke, zdaj je poslika- na že vsaka hiša in vinograd.« - Kot fotograf se ukvarjaš s tremi vrstami fotografij: službeno z novinarsko fotografijo, nato s komercialno, ko fotografiraš po naročilu in za denar, in osebno, ko slikaš za svojo dušo, fotografiraš tebi ljube trenutke iz narave in živali. »Tudi teh je bilo že nekaj objavljenih, npr. v Lovcu, Gei, reviji Otrok in družina, dvakrat sem imel objavljene fotografije tudi v reviji Adrie Airways, enkrat na temo vode. Precej sem sodeloval z Mladinsko knjigo in drugimi založbami. Ponosen pa sem, da me je Joco Žnidaršič povabil k sodelovanju v kar precej elitno fotografsko druščino, ki so ustvarili monografijo Čudovita Slovenija. Koliko vsega je bilo objavljeno, pa ne vem natančno, to si puščam za penzijo. Hranim pa si izvode, kje je bilo kaj objavljeno.« - Torej se tebi ne more zgoditi, da bi dvema založbama prodal isti posnetek? »Lahko se zgodi, kajti jaz ne prodajam posnetkov z materialnimi pravicami. Prodam posnetek za enkratno uporabo, pravica ostaja meni. Zato je to toliko ceneje. In če je neka stvar dobra, zakaj ne bi bila dvakrat ali trikrat objavljena. Nekateri svetovno znani posnetki so bili kar nekaj deset ali stokrat objavljeni...« - Razlika je, če gre za res za svetovne objave ali pa objave v malem Pomurju - tu mislim na tiste nesmisle, ko se v prleškem in prekmurskem prospektu pojavijo enaki posnetki? »To je drugo, res. Načeloma pa ne vidim nič slabega, če je dobra stvar večkrat objavljena. To je stvar dogovora z naročniki; če je naročnik orinravlien plačati dvakrat ali trikrat več kot za enkratno objavo, mu tako prodam. Zdaj že vsak, ki ima malo bolj soliden aparat, poskuša nekaj delati in prodajati.« - Kdaj je fotograf še fotograf? Zdaj so že te »trotlkamere«, s katero zna vsak fotografirati; potem neseš to razvijat, kjer film kar spustijo skozi stroj... Kdo je fotograf tukaj? »Tehnika je samo sredstvo za dosego cilja oziroma za to, da narediš tisto, kar si zamislil. To je podobno, kot če bi se spraševala, kdo je slikar: ali tisti, ki nanaša barvo na ne vem kakšno podlago s prsti, ali tisti, ki si kupi najdražje čopiče in najboljše barve.Tudi če ima najboljše barve in čopiče, ni nujno najboljši slikar.« - Eno splošno vprašanje: kaj je zate dobra novinarska fotografija? »Splošno, vendar težko vprašanje. Na splošno je zame dobra fotografija tista, ki človeka zadene. Na novinarski fotografiji mora biti res tudi človek, razen če ne gre za kakšne nebesne in druge pojave, naravne katastrofe. Kajti novinarska fotografija se ukvarja z dogodki, v katere so vpleteni ljudje, na vseh področjih in na vseh nivojih. Tu pride najbolj do izraza človek. In dobra novinarska fotografija je po mojem tista, ki kaže ljudi v življenjskih situacijah, ne nastavljene ne portrete, ampak v njihovem okolju in dogajanju, in to v trenutku; to pa je stvar mojstrske fotografije, ki pove največ. Na primer iz teh vojn je Jure Eržen poslal fotografijo, ki je bolj »zadela« kot pa množice fotografij mrtvih. Poslal je fotografijo fantiča, ki se s hlebcem kruha prebija za hrbti vojakov, ki so zadrževali množico. To se mi zdi dobra fotografija, ker ti pove še marsikaj o tem, kako in kaj vse doživljajo ti ljudje.« - Nasploh so vojna in druge izredne razmere Meka za fotografe... Ja, saj to veva oba. Potem se ti zdi nekaj časa vse drugo nepomembno in nezanimivo, nevredno objavljanja.« - Pa bi morali znati najti tudi v »normalnem življenju« take teme, ki zadenejo; ne samo prometne nesreče in socialne probleme? »To, kaj fotografiraš, je odvisno tudi od značaja človeka. Eni pač raje fotografirajo ljudi, drugi samo akte, jaz pa pač najraje naravo. Saj ljudi tudi rad slikam, toda sem tak človek, da se nerad vsiljujem in nerad koga nadlegujem, predvsem pa ne tuje ljudi. In zato grem raje ven. Me na narava oh takšni leni svetlobi ekstra potegne. Redki so takšni ekstra lepi dnevi, ko se da fotografirati in takrat sem prav nervozen, če ne grem ven. Loviti moraš pravi trenutek in pravo svetlobo. Veliko mi pomaga, da imam terensko delo.« - Pa nam izdaj, kako si uspel narediti ta nagrajeni posnetek štorklje, ki stika za hrano? »Morebiti bo zvenelo malo banalno, toda tako je bilo ... Ko je bil objavljen natečaj, sem se vozil po terenu v malo večjih krogih kot običajno. Ko sem se tako peljal skozi Bistrico, sem videl, da ena kroži za Bistrico in se spušča. Imel sem dovolj časa in sem zavil tja do nje. Videl sem, daje pristala na močvirnatem travniku, zavil sem s ceste na kolovoz in jo hotel vsaj opazovati. Glede na to, da je bila precej hladnokrvna, sem se pripeljal še malo bliže, si pripravil aparat, ki ga itak imam vedno pripravljenega, in jo slikal kar iz avta. Opažam, da se vsem divjim živalim dosti lažje približaš z avtom kot pa peš ali če se plaziš. Povsod so ceste, povsod se vozi veliko avtov in živali imajo večjo toleranco do vozil kot pa do človeka. Če stopiš iz avta, odleti. Prav na tak način sem naredil vse svoje najboljše posnetke živali v naravi, vse tiste zajce, lisjake in lisice. Z avtom sem se pripeljal in jim nastavljal hrano, tako da so, potem ko so slišale zvok avta, prišle iz koruze. Za to pa je treba imeti primeren avto; pa teleobjektiv. Jaz še nimam dovolj dobrega.« - S/ pa tudi pobudnik za ustanovitev društva fotografov. Zakaj, saj ti osebno ne potrebuješ kluba, da bi se v njegovem imenu uveljavil? »Uradni naziv je Kulturno društvo Fotoklub Murska Sobota. 4. decembra je bilo dve leti. Moj interes je bil, da bi imeli klub že zaradi tega, da se srečuješ z enakomislečimi ljudmi; lažje je s skupnimi močmi nabavljati literaturo, revije, poleg tega pa na ta način pridemo do vseh informacij. Pobudo mi je dal prav predsednik Foto zveze Slovenije. To je manjkalo v Pomurju. Člani so lahko vsi, ki plačajo članarino in sprejmejo statut. Zato je struktura zelo pestra in januarja bomo začeli z osnovnim tečajem. Druži nas ljubezen do lepe fotografije. V dveh letih se je klub kar močno uveljavil v okolju, tako da ustanovitev ni bila neupravičena.« - Razstave imate v gostinskem lokalu - to ni ravno primerno razstavišče. Imate morebiti željo, da bi prišli do kakega svojega razstavišča? »Ne strinjam se s tem. Meni pa se zdi prav prostor, kjer se obrne veliko ljudi, primeren za razstavo, ne pa neko sterilno izolirano razstavišče, kamor pridejo ljudje le na otvoritev, nato pa samo še šolski otroci, ker pač morajo. S tem razstaviščem v Jelši sem kar zadovoljen, upam da ljudje opazijo napredek v delu. Kakega elitizma, akademizma ali visoke umetnosti v delu pa ne mislimo uvajati, vsaj meni do sedaj to ni bil interes. Kako bo vnaprej, pa ne vem. Jaz se ne počutim pozvanega ločevati, kaj je umetniško in kaj ne. Se pa počasi postavljajo kriteriji s tem, ko se člani prijavljajo na razne natečaje.« - Kaj pa vam pomeni Kološa? »Meni osebno veliko, ne vem, kako je z drugimi, predvsem mladimi. Sprejeli smo ga tudi za častnega člana kluba. Vsekakor je bil to največji fotograf s tega konca Slovenije. Ne samo da je bil, je eden od velikanov slovenske fotografije, tako da si zasluži svoj prostor v muzeju, da bi tudi mlade seznanjali z njegovim delom.« BERNARDA B.PEČEK, fnM- NATAŠA IIIMNHV ■ »II , 6. januar 2000 KULTURA 11 Hoja za Kristusom Zimske urice ali branje za začetnike Tomaž Kempčan (1379-1471) K ot je znano, prihajamo do knjig na različne načine: o knjigi slišimo ali preberemo kaj pohvalnega in si mi- slimo, da jo je gotovo treba prebrati; in tako ravnamo skoraj vedno po ustaljeni navadi. Je pa tudi druga, sicer manj pogosta, bolj nenavadna pot - knjigo želimo prebrati, ker se je v naši zavesti pojavila ali celo ustalila njena negativna podoba iz kakršnihkoli že vzrokov, mi pa iz radovednosti hočemo preveriti, ali je res tako. Nekaj podobnega se mi je dogajalo s knjigo Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom, ki se je vedno pojavljala kot omemba v drugih, imenitnejših knjigah, in sicer kot čtivo, namenjeno preprostim dušam, pobožnjakarjem, tiholazcem s povešenimi pogledi, skratka kot knjiga, ki nikoli ni bila v planu branja, ne dolgoročnega ne kratkoročnega. Pa je vendar naneslo tako, da mi je »prišla v roke«, kar štejem za nadvse srečno okoliščino, saj je bilo njeno odkritje osupljivo. Knjiga, ki jo je napisal menih iz 15. stoletja za svoje sobrate, je nadvse koristen priročnik tudi za sodobnega človeka, hlastajočega po tako imenovani »duhovni literaturi«, ki mu zagotavlja zdravje, bogastvo, kariero, prijatelje, srečo. Število tovrstnih avtorjev pa raste premo sorazmerno s številom bralcev, saj hoče vsak namočiti sekirico v med, dokler ga je še kaj. Ljudje smo pač zmedeni, včasih tudi nesrečni, prestrašeni, iskreno bi radi spremenili svoje življenje in zato potrebujemo nekoga, ki nam bo povedal, kako. In tuje tisto »odkritje«. Tomaž Kempčan ponuja najboljše od vsega, kar je moč dobiti in si želeti, to je mir srca in duha. Z njegovimi nasveti pa si lahko pomagamo prav vsi, tisti, ki zanj že vedo, in tisti, ki še nikoli niso slišali o njem, tako ali drugače verni ali neverni, vsi, ki se želijo v tem kaotičnem svetu malo ustaviti in umiriti, tudi, če se jim zdi, da za to sploh nimajo časa. Knjiga je namreč zasnovana zelo moderno - kjerkoli jo odpreš, najdeš kratko misel, ki je, kot se zdi, namenjena prav tebi in izhaja iz zelo globokega in zelo stvarnega poznavanja (slabe) človeške narave in kaže, da se človek v 500 letih ni še čisto nič spremenil in še vedno tava v mraku svojega srca. Pa poglejmo nekaj izrekov, najnujnejšo prvo pomoč, da se bomo vsaj za hip uzrli v svoji stvarni podobi, brez iluzij, ki jih tako radi gojimo o sebi. Kakšno korist vam prinaša dobro poznavanje samega sebe? Kdor sam sebe dobro pozna, sam sebe malo ceni in ni človeške hvale vesel - pravi Tomaž Kempčan. Ste zadnje čase kaj nejevoljni zaradi prehudih bremen? -Ako voljno nosiš križ, bo tudi tebe križ, nosil. Mogoče ves čas trepetate pred zoprnim, nadutim šefom? Kdo si, da bi se bal umrljivega človeka? Danes je, jutri ga ne bo več. Vas je pogosto strah, ste radi zaskrbljeni? Prazno in brez koristi je razburjati se ali pa veseliti zaradi prihodnjih reči, ki se morda nikoli zgodile ne bodo. Vam je zaradi kakšne preračunljivosti kakšen načrt šel po vodi? Sami ste si krivi. Preprost mora biti naš namen, čiste pa naše želje.Ste radi in pogosto užaljeni? Zakaj te žali besedica, ki jo kdo reče zoper tebe? Ko bi bilo še več, se ne bi smel zbegati. Ni prvikrat, ne novo, ne zadnjikrat, če boš dolgo živel.In še vsem, ki si resnično želijo pravi mir srca: Kdor ne želi ljudem ugajati in se ne boji, da bi jim ne ugajal, ta bo užival velik mir.Tako torej Tomaž Kempčan. Nasvete lahko uporabljamo v obe smeri: Kdor išče mir srca, najde tudi Boga; kdor išče Boga, pa najde tudi mir srca. »Kdor hodi za menoj, ne hodi po temi,« citira svojega Gospoda pobožni zdravitelj, ki pozna učinkovita zdravila za vse naše napake in slabosti. RFA RAROR I CIGAR ■ Piščanček Pik in Soviča Oka v Radencih Za velike in male Dejavni in po društvih zelo razvejani Bubli, kulturnemu društvu iz Radenec, ki deluje že kakšnih pet let, se je pred letom dni kot najmlajša pridružila skupina lutkarjev pod vodstvom mentorice Jožice Zver, ki je dolga leta vodila lutkovni krožek na osnovni šoli v Radencih. Pripravili in odigrali so že dve predstavi: Piščanček Pik Marjana Mančka in Soviča Oka Svetlane Makarovič. S prvo so razveseljevali otroke radenskih in okoliških vrtcev in osnovnih šol pred koncem šolskega leta, z drugo pa so se pojavili v prazničnem decembrskem času - najprej so v nabito polni večnamenski dvorani osnovne šole v Radencih pričakali Božička in dedka Mraza, nato so gostovali še v Moravskih Toplicah. V lutkovno skupino so se povezali mladi starši in študentje (Ines Jakoša, Silvo Koren, Simona Krapše, Katja Bračič, Simona Budja, Smiljana Mir), prvi uspehi so jih opogumili, tako da nameravajo gostovati še kje, sodelovali pa bodo tudi na medobčinskem srečanju lutkovnih skupin. Lutke si izdelujejo sami, pri sceni jim pomaga z zamislimi tudi akademski kipar Mitja Stanek. Da bi bile njihove predstave vedno boljše, se udeležujejo tudi ustreznih seminarjev, kot je povedala ena najbolj aktivnih članic Ines Jakoša, vzgojiteljica v vrtcu Križevci pri Ljutomeru; in ker so se že precej naučili, razmišljajo, da bi za naslednjo predstavo pripravili nekaj novega, drugačnega: igro s senčnimi lutkami. . BBL , foto: DANI MAUKOB Stopinje za tretje tisočletje S topinje 2000 - zbornik, ki ga že 29 let izdaja Pomursko (katoliško) pastoralno področje, so uredili: Jože Ftičar, Lojze Kozar ml., Vilko Novak, Franc Puncer, Jožef Smej in Jože Zdravec. Gradivo je računalniško pripra- vil za tisk Alojz Benkovič. Tokrat so izšle Stopinje na 332 straneh, kar je največ doslej. Vsebina Stopinj je razdeljena v poglavja: Stopinje svetih, Stopinje duha, Oddaljene stopinje. Nepozabne stopinje, Stopinje za mejo, Stopinje za spomin, Stopinje srca, Jubilejne stopinje, Odhojene stopinje. Tiskane stopinje, Tvoje in moje stopinje... Že ti naslovi povedo, kakšna je vsebina branja v posameznih delih Stopinj. Na začetku je na levih straneh klasičen koledarski del, na desnih pa so pod naslovom Luči 2. stoletja kratki orisi življenj: sv. Bernarda, sv. Frančiška Asiškega, sv. Antona Padovanskega, sv. Roka, sv. Janeza Nepomuka, sv. Frančiška Ksaverija. sv. Alojzija, bi. Antona Martina Slomška, sv. Leopolda Mandiča, sv. Terezije Deteta Jezusa, sv. Maksimilijana Kolbeja in Daniela Halasa, nekdanjega župnika v Veliki Polani, kije umrl mučeniške smrti. Na teh (desnih) straneh pa so pod naslovom Zvoki onemele piščalke krajši odlomki iz knjig v letu 1999 umrlega odranskega župnika in pisatelja Lojzeta Kozarja. V letu 1999 smo dobili Slovenci prvega svetnika, zato je seveda več zapisov o blaženem Antonu Martinu Slomšku (tudi v madžarskem jeziku). Morda hip za bralce zanimiv podatek o številu romarjev na razglasitev v Mariboru? Iz dekanije Lendava je bilo 3.600 vernikov, iz dekanije Ljutomer 1.910 in iz dekanije Murska Sobota 1.825, to je skupaj 7.335 vernikov. Nekaj imen piscev in njihovih člankov! Jožef Smej: Jubilejno leto 2000, V perspektivi je luč, Duhovniki iz župnije Bogojina; Peter Štumpf: Kakor otroci; Lojze Kozar ml.: 80 let z roko v roki; Franc Tement: Hvaležen spomin Jožefu Kleklu osemdeset let potem; Franc Puncer: Moja župnija; Franc Kuzmič: Pesmi Viktorja Cernya; Štefan Trajbarič: Pri lončarski peči; dr. Lojze Števanec: Nastanek in razvoj petanjske slatine ... V letošnjih Stopinjah so v besedi in fotografijah predstavljene vse kapele v župniji Križevci pri Ljutomeru. Prav tako je veliko fotografij z beatifikacije Slomška in z drugih, za cerkev in vernike pomembnih dogodkov v Sloveniji. Tudi letošnje Stopinje niso prezrle naših porabskih Slovencev na Madžarskem. Pod naslovom: Ostati in biti Slovenec v Porabju piše o njih Jože Zadravec, Iz Porabja pa je naslov članka Lojzeta Kozarja ml. Soboški župnik Martin Horvat pa objavlja reportažo Med slovenskimi rojaki v Kanadi. O umrlem Lojzetu Kozarju starejšem, ki je bil sicer vrsto let član uredniškega odbora Stopinj, je več zapisov. Napisali sojih: Vilko Novak, Jožef Smej, Franc Kuzmič, Franc Puncer ... V Stopinjah je tudi humoristično pisanje Štrkovega Jožeka, ki se sicer oglaša že ducat let v svoji rubriki S črvivoga prečnjeka edne stare skrinje. Tudi nekaj krajših povesti je in tudi nekaj pesmi. Stopinje prinašajo zapisa ob jubilejih: Vladimirja Kosa in Martina Maroša ter spominske zapise o umrlih: Ludviku Duhu, Alojzu Gaborju, Frideriku Gumilarju, Štefanu Dominku, Mariji Cimerman, Cvetki Osvald in Tereziji Luk. Za bralce pa so še posebno zanimivi zapisi, opremljeni s fotografijam, o življenju in delu v posameznih pomurskih župnijah. Š. SOBOČAN ■ Kulturno društvo Jožef Atilla Kulturno življenje Želja: ustanovitev otroške folklorne skupine rganizirano kulturno življenje na Kapci sega v štirideseta leta, ko so uprizorili več dramskih del, na primer 1942. leta igro v madžarskem jeziku Največja oblast. Potem je bilo nekajletno mrtvilo. Prelomnica je bilo 1981. leto, saj so ustanovili kulturno društvo Jožef Atilla, v katerega seje včlanilo 30 vaščanov, društvo pa je vodila Irena Lebar. Že kmalu so zaživele sekcije: gledališka, plesna, pevska in literarna'. Za kulturne in druge prireditve so preuredili nekdanje šolsko poslopje. Kmalu so se predstavili s prvo in drugo uprizoritvijo (Rekvien, nato Totek). Obe deli je režiral Varga Lajos - Bobak. Laci Lebar pa je režiral delo delo Kutya, a ven Bakacsos. S temi in drugimi igrami so gostovali v Gornjem Lakošu, Dolini, Čentibi, Petišovcih, Lendavi in drugod.Po krajšem odmoru je kulturno društvo na Kapci nadaljevalo 1997. leta, ko je prevzela vodstvo Judita Zagorec Csuka. Kmalu so ustanovili mešani pevski zbor in ob pomoči madžarske narodne skupnosti so dobili strokovno pomoč: Ilono Molnar Gone iz Czesztrega. Pevski zbor se je odlično odrezal na tekmovanju v Dobrovniku, kjer je prejel srebrno odličje. Zbor je bil dejaven tudi v iztekajočem se letu 1999: pevci so nastopali v domačem kraju (ob kulturnem prazniku, dnevu žena, srečanju starejših občanov...), gostovali so v Dolini, Trimlinih ... pa tudi v več krajih na Madžarskem. Ob letošnjem madžarskem kulturnem prazniku in materinskem dnevu so nastopili tudi otroci, ki so pod vodstvom Terezije Varga uprizorili igrico; zaplesala pa je tudi ritmična skupina, ki jo vodi Karmen Lebar. Ta skupina je sodelovala tudi na srečanju ritmičnih skupin na Bistrici. Predsednica KD Jožef Atilla Kapca Judita Zagorec Csuka, ki pe-snikuje, pa je sodelovala na literarnem srečanju v Gutorfoldu pri Budimpešti.Še bi lahko nizali nastope pevskega zbora in drugih sekcij kulturnega društva Kapca, ki se je s svojimi aktivnostmi uvrstilo med najbolj delavne v lendavski občini, kar je seveda vredno pohvale. Ne manjka pa jim tudi načrtov. Upajo, da bodo dobili ustrezno finančno podporo in strokovno pomoč. BLANKA GYURKAČ ■ 0 | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski I i^žzoza^ __ X 103 _ Portreti i ithrtroH Vrh Grahovega tematiziranja razmerja med posameznikom in skupnostjo (družbo) predstavlja roman Deveta nebe- DRAGO GRAH nebesa in tudi ta se sprevračajo v svoje nasprotje, v devetstopenjski dantejevski pekel. Tako razosebljenemu, eksistencial- sa. Osrednji romaneskni lik je Jurij Vukajč, zaradi neugodnih socialnih razmer neuresničen potencial (kljub nadarjenosti ni mogel v šole in mu je preostalo le naključno samoizobraževanje) ter samosvoj in uporen človek (v mladosti se je npr. v izrazito religioznem okolju odločil za udeležbo na mladinski delovni akciji). Ker z delom na domači prekmurski zemlji ne more preživeti družine in postaviti nove hiše, se kst priučen zidar zaposli pri gradbenem podjetju v osrednji Sloveniji. Tam pade v mreže političnega karierista Polaka in »sockapita-lista« Bajuka. Prvemu je orodje za dosego političnih ciljev (njegov sprejem v partijo Polaku prinaša točke za osvojitev položaja sekretarja komiteja), drugemu je cenena delovna sila (po »šihtu« v podjetju zida Bajuku počitniško hišo), oba pa izkoriščata njegovo socialno stisko za osebno pridobit-ništvo (od žene in med delom v Nemčiji tudi od njega kupujeta devize, ki jih preprodajata). Ko se Jurij odloči, da bo prenehal biti orodje, je spopad neizogiben. Ne gre mu več za preživetje, za lepše življenje ipd., ampak za načelo pravičnosti, za načelo dobrega, ki se mora zoperstaviti zlu, ki ga prepoznava v polakovščini in bajukovščini kot družbenih pojavih. Na sodelavčevo pripombo »Aaa, tedaj si tudi ti eden izmed spreobračevalcev sveta! Nisi še nikoli slišal, da le moč obrača svet?« odgovori kot vernik: »Tudi jaz nisem tako brez moči, kot misliš. Že zato, ker verjamem, da lahko tudi neznaten Vukajč marsikaj spremeni. Zato, ker sploh v nekaj verjamem ...« Tukaj Vukajč prevzema vlogo sv. Jurija, ki se kot lajtmotiv pojavlja skozi ves roman. To je idejni in dogajalni (notranjekompozi-cijski) vrh romana, umeščen v njegovo sredino. Glede na premišljeno dramaturško zasnovo lahko gredo odslej stvari le še navzdol: Vukajč ostane v svojem boju popolnoma sam, ta boj ga potisne v položaj socialnega izobčenca (tudi od žene in družine se odtuji) in ga psihično ter fizično izčrpava. Devetnadstropna stolpnica, ki jo gradi njegovo podjetje in v katero se bodo naselili družbeno uspešnejši od njega, tako ni več simbol družbenega napredka, ampak postaja zanj nedosegljiva deveta no izničenemu »razsemenjencu«, kot se imenuje sam, ne preostane drugo, kot da nadaljuje svoj nadčloveški boj. In le še ta boj mu lahko (po principu antitetičnosti) povrne osebno integriteto. Končni stvarni in simbolični spopad z Bajukom je neizogiben. Takratna literarna kritika je brala Grahov roman Deveta nebesa kot »družbeno politični spis«, pričakovala pa je od njega »jezikovni eksperiment« (primer Dimitrij Rupel: Drago Grah, Deveta nebesa, Naši razgledi, 22. maj 1970), tako da gaje zavrnila kot »branje, ki bo morebiti razjezilo kakšnega partijskega sekretarja«, in kot besedilo, v katerem je »ideološka akcija požrla literaturo«. Grahov roman je družbenokritično prozno besedilo, ki se literarnozgodovinsko umešča v okvir povojnega socialnega realizma, mogoče tudi z nekaterimi potezami socialističnega realizma (v karakterizaciji oseb in še kaki pripovedni plasti). Nujno je dodati, da pa tovrstno pripovedništvo posodablja in v realistično pripovedno zasnovo uvaja notranji monolog in se mestoma približuje toku zavesti. Vsekakor pa ni bila njegova intenca jezikovni eksperiment: način, kako je jezikovna igra vtkana v besedilo, namreč kaže, da le-ta ni larpurlartistična, ampak kombiniranje narečnih prekmurskih izrazov s knjižnimi slovenskimi, nemškimi in srbohrvaškimi, anagramskost in igra pomenov ter stavčna elipsa poudarjajo kritičnost in ironičnost v besedilu. Če torej Deveta nebesa beremo v literarnozgodovinskem kontekstu, lahko dodamo, da je vnesel Grah s tem romanom v izročilo slovenskega socialnega realizma zanimive in pomembne literarno-stilne novosti. Neobremenjeni z literarnozgodovinskim pristopom pa lahko delo danes beremo mnogo širše in v več smeri: npr. kot socialno in sociološko analizo družbenih pojavov, ki so krhali social(istič)no idejo na Slovenskem, ali pa kot nikoli do konca izrečen donkihotski spopad osebnega idealizma z družbenim realizmom, ali pa kot -žal nedokončano - avtorjevo iskanje odgovora na vprašanje razmerja med posameznikom in skupnostjo, ki si gaje v svoji prozi zastavljal, ali kot... (Nadaljevanje nrihodnjič) AKCIJE 6. januar 2000, VESTNIK MOTOR D/MEMOBILPTUJ pftEwoo Ob Dravi 3a, tel.: 062 783 828 PAAM AVTO RAZPRODAJA VOZIL LETNIK ’99! Pohitite... Izbira je vsak dan manjš Krediti že z osebno izkaznico, na položnice. Porokov ne potrebujete. DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ pisarna MURSKA SOBOTA (368 10, 368 11) pisarna LJUTOMER (84 95 80, 84 95 81) DAVČNO SVETOVANJE, VODENJE RAČUNOVODSTVA, POSLOVNA (RAČUNOVODSKA) PROGRAMSKA OPREMA BIROKRAT za Windows, IZOBRAŽEVANJE (RAČUNALNIŠTVO -RAČUNOVODSTVO). Igor Ivajnšič, univ. dipl. ekon, s strokovnimi sodelavci Vaš poslovni in osebni zaupnik VESTNIK NA INTERNETU: Naj Pomurec in Pomurka Milan Kučan petič, Simona Špindler drugič eta 1991 je Murski val začel z izborom Pomurca in Pomurke leta. Ob devetem izboru smo se letos odločili, da damo priložnost tudi bralcem Vestnika. Ob 400 radijskih glasovih smo tako prejeli še 774 glasovnic, ki sojih poslali bralci Vestnika. Na Silvestrovo smo na Murskem valu razglasili Pomurca in Pomurko leta 1999. Pomurec leta število glasov 1. Milan Kučan 362 2. dr. Jožef Smej 202 3. Ciril Pucko 166 4. Anton Slavic (53) - 5. Dušan Radič (43)-6. Bojan Peček (31)-7. Milan Zrinski (20) - 8. Vlado Kreslin (18)-9. Robi Markoja (16) -10. Geza Erni-ša (15) -11. Flavio Dotto (13) -12. Karel Kuzma (12)-13.-15 . Avgust Maučec, Dušan Zagorc (9). Pomurka leta število glasov 1. Simona Špindler 375 2. Smilja Baranja 201 3. Marika Kardinar 140 4. Elizabeta Petek (54) - 5. Dr. Marija Sraka (44) - 6. Simona Prosič (42) -7. Irma Benko (31) - 8. Eva Koltaj Kocan (25) - 9. -10. Marija Perič in Marija Sreš (16) -11. Katarina Koveš Novak (14) -12. Erika Zelko Peterka (12)-13. Karolina Kolmanič (11)-14. Emilija Baranja (10). garažno in dvoriščna vrata z daljinskim upravljanjem Vlado PAVLIČ s.p. UL MikJoša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota O K N A ■F VRATA F SENČILA J Urša 041630898 Lepe želje, čestiteke in pozdravi Vsem članom Društva upokojencev Moravske Toplice in njihovim svojcem veliko sreče in zdravja v novem letu 2000. Vse lepo tudi članom Društva invalidov Murska Sobota z željo, da bi bili še dolgo skupaj - poverjenik Franc Zakoč iz Noršinec. Dragi mami Frančiški Lackovič z Ženika pri Sv. Juriju ob Ščavnici vse lepo za rojstni dan in še veliko srečnih, predvsem pa zdravih let, ostalim domačim pa lep pozdrav -Bernarda z možem in Julia, ki pošilja babici poljube. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri gradnji športnega objekta in obnovi igrišča v Kuzmi ter veliko sreče v novem letu - vodstvo NK Tromejnik - Slovenica. Članom Kluba malega nogometa Šulinci veliko športnih uspehov v novem letu - Zlatko iz Šulinec. Dragi mami Angeli Peček s Kroške ulice v Murski Soboti ob dvojnem prazniku veliko sreče in zadovoljstva, največ pa zdravja - hčerka Jožica z družino (.Lucija in Damjan pa pošiljata 64 poljubčkov. Kseniji, Nataliji, Robertu in Juriju vse najlepše v novem letu želi tehnična služba Vestnika. Dragima sestrama dvojčicama Veroniki Trplan iz Dolenec in Angeli Čuk z Doliča ob srečanju z Abrahamom vse lepo in še na mnoga leta v kroju najdražjih - sestra llonka z možem. Dragemu Alešu Simoniču iz lljaše-vec želimo, da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minuli in da bi se večkrat spomnil na svoje domače -družina Simonič. Dragemu Ivanu Biirgermeistru iz Puconec želimo srečno novo leto, zdravja in uspehov pa v tolikšni meri, kot jih doživljam sama - prijateljica Kora. Dve klicni številki v omrežju Mobitel GSM. KUPON za čestitko v prihodnjem Vestniku Besedilo: ____________________________________________________ fč; ■ - Imenik naših naročnikov: www.mobltel.si, 24-urnl brezplačni informator: 080 4131 in po ceniku SMS info: 41 31. Naslov pošiljatelja: mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S QBM svoboden kot ptica fBI.ll , 6. januar 2000 KMETIJSTVO 13 Izobraževanje kmetovalcev V Gornji Radgoni v gasilskem domu bo v četrtek, 6. januarja, ob 10.00 uri posvet o pripravah in organizaciji Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije. Istega dne bo v Turnišču v dvorani občine ob 14.00 uri posvet o pripravah in organizaciji Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije. V Ljutomeru v hotelu Jeruzalem bo v petek, 7. januarja, ob 9.00 uri posvet o pripravah in organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.Jstega dne bo v Puconcih v dvorani osnovne šole v ob 14.00 uri posvet o pripravah in organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. V Prosenjakovcih v gostilni Jo-šar, bo v petek, 7. januarja, ob 10. 00 uri predavanje: Novosti v vinogradništvu in aktualna problematika v kletarstvu. 10. januarja bo v Lendavi v dvorani KSS ob 9.00 uri predavanje: Zimski krmni obrok pri govedih. V vinogradniškem domu v Ivano-vcih bo 11. januarja ob 10.00 uri predavanje: Škropilna tehnika v sadjarstvu in gnojenje sadovnjakov. V Gornji Radgoni v gasilskem domu bo 13. in 14. januarja ob 9.00 uri dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev. Istega dne bo tudi v Murski Soboti v sejni dvorani ŽVZ za Pomurje ob 9.00 uri dvodnevni seminar o prireji mleka. Sprememba pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost Dovoljenja že pri upravičencih Do konca januarja je potrebno davčnemu organu predložiti obračun pavšalnega nadomestila -------------------------------—।------------------ Že konec lanskega leta smo prejeli nekaj vprašanj v zvezi z uveljavljanje pravic do pavšalnega nadomestila pri davku na dodano vrednost. Upravičencem do tega nadomestila je namreč konec leta 1999 potekla veljavnost dovoljenja za pavšalno nadomestilo, zato so spraševali, kako v letu 2000. Vprašanje smo naslovili na davčni urad v Murski Soboti in dobili ustrezno poja- snilo. V110. številki Uradnega lista, ki je izšel 30. decembra lani, so bile objavljene spremembe Pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost.. V skladu s temi spremembami lahko tistim predstavnikom gospodinjstva, ki jim je bilo lani izdano dovoljenje za uveljavljanje pravic do pavšalnega nadomestila, davčni organ do 31. decembra v letu, za katero je veljalo, podaljša veljavnost dovoljenja za naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti. Davčna uprava Republike Slovenije je tako po uradni dolžnosti podaljšala dovoljenja za pavšalno nadomestilo vsem tistim upravičencem, ki so v letu 1999 takšno dovoljenje imeli. Podaljšanja dovoljenja so bila upravičencem poslana priporočeno s povratnico in vsi so jih po novem letu že tudi dobili. Ta dovoljenja veljajo od 1. januarja do 31 .decembra 2000. Če želi predstavnik gospodinjstva, na katerega se dovoljenje glasi, določiti drugega predstavnika ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga in storitev, za katere ima Slovar grozd - se razvije iz socvetja po končani oplodnji Je s pecljem pritrjen na letno mladiko. Grozd je sestavljen iz peclja, peceljčkov posameznih jagod in jagod. Velikost in teža grozda sta odvisna od sorte. Po obliki je lahko grozd cilindričen, koničast, razvejan, krilat, zbit, prestreljen ... Vinske sorte imajo ponavadi male do srednje velike zbite grozde, dočim imajo namizne sorte srednje velike grozde. Te lastnosti uporabljamo pri spoznavanju sort. Kriza prekmurskega mlekarstva Enoten nastop do države Reševanje problema kakovosti surovega mleka je zaradi razdrobljene reje na tem območju še toliko težje rekmursko mlekarstvo je v krizi, in čeprav rejci in mlekarji na težave že ves čas opozarjajo, se razmere ne izboljšujejo. Pomurske mlekarne so po gibanju odkupa v zadnjih letih na najslabšem, saj je na drugih območjih odkup rasel, medtem ko so se na tem območju količine odkupljenega mleka zmanjševale. Če so Pomurske mlekarne po podatkih iz dolgoletnega povprečja letno odkupile 38 milijonov litrov mleka, ga zdaj na tem območju odkupijo letno le 32 milijonov litrov in ga morajo za potrebe lastne predelave dokupovati na drugih območjih. Manjši odkup je posledica zmanjševanja staleža krav na tem območju, znani pa so tudi vzroki, zakaj je do tega zmanjševanja prišlo. Žal tudi za naprej ni zagotovila, da se odkup ne bo zmanjševal, saj na tem območju še vedno prevladujejo kmetije z manjšim številom krav, večina le-teh bo rejo prej ko slej opustila, medtem ko s sedanjo koncentracijo reje tega izpada ne nadomeščajo. Kriza v mlekarstvu se je posebej zaostrila pred iztekom minulega leta, ko so v slovenskih mlekarnah začeli dosledno izvajati zahteve, ki jih glede kakovosti surovega mleka predpisuje Evropska unija. Pravzaprav so razmere zaostrili veterinarski inšpektorji, ki so kar čez noč pravico do pavšalnega nadomestila, lahko v 15 dneh po prejemu podaljšanega dovoljenja uveljavijo spremembo na pristojnem davč- Ali znamo pravilno uporabljati fitofarmacevtske pripravke?! - I tevilo in količina strupov na svetu se je v zadnjih dveh stoletjih zaradi razvoja in proizvodnje kemikalij močno povečala. Razvoj kemikalij in njihova pravilna uporaba sta v veliki meri botrovala industrijski revoluciji, ki je privedla do višje življenjske ravni. Neomejena prodaja in uporaba kemikalij pa je povzročila precej problemov. Zaradi industrializacije, ki je privedla do centralizacije preskrbe z živili, in urbanizacije je v 19. stoletju vse več ljudi prihajalo v stik s strupenimi snovmi. Izpostavljanje strupom je bilo nekontrolirano in o posledicah stika s strupi ljudje niso bili poučeni. Tako je pogosto prihajalo do množičnih zastrupitev, zato so se (najprej v ZDA) začela gibanja proti rabi kemikalij in za zaščito okolja. ZDA so bile tudi prva država, ki je že leta 1902 začela zakonsko urejati področje zdravil in strupov. Strupi so zelo raznovrstne snovi, lahko so naravni alkaloidi v rastlinah ali pa sintetični bojni strupi. Razdelitev strupov med strupene kemikalije in naravne strupe je samovoljna. Napačno je tudi pojmovanje, da so kemikalije, ki jih sintetizirajo v kemijski industriji, nevarne, kemikalije naravnega izvora pa ne; nekaj najbolj strupenih snovi, ki jih poznamo, namreč izvira iz narave. Če kemikalije uporabljamo v določenih količinah ali na določen način, lahko delujejo neposredno strupeno ali pa izzovejo strupene učinke posredno, z vplivom na okolje. Zaradi tega, ker je strupenost odvisna od načina uporabe in od izpostavljenosti kemikalij, je lahko zelo strupena snov manj nevarna kot druga, ki je relativno strupena. V stik s strupi lahko pridemo na več načinov. Strupi so lahko humana in veterinarska zdravila, dodatki hrani, strupi v naravi, strupi v gospodinjstvu. industrijske kemikalije postali zelo dosledni pri izvajanju kriterijev za kakovost surovega mleka. Po standardih Evropske unije mlekarne v te države ne morejo izvažati mleka in mlečnih izdelkov, katerih osnovna surovina presega vsebnost 100.000 mikroorganizmov v mililitru surovega mleka. Na-enkratna in drastična zaostritev kriterijev je prizadela številne rejce, zato je na nastale probleme opozorila tudi njihova stanovska organizacija - Slovenska kmečka zveza. Na sestanku na Tišini, kamor je Franc Horvat, koordinator Slovem ske kmečke zveze za Prekmurje, konec lanskega leta povabil župane prekmurskih občin, predstavnike mlekarne in kmetijskega ministrstva, najodgovornejših iz ministr- nem uradu. Za to mora izpolniti ustrezno vlogo na obrazcu DDV-VKP4, ta obrazec pa izpolnijo tudi vsi tisti; ki želijo v letu 2000 na novo zaprositi za pridobitev dovoljenja. V skladu s pravilnikom morajo imetniki dovoljenja prejete račune, na osnovi katerih so uveljavljali pavšalno nadomestilo, hraniti in dati na zahtevo davčnega organa na vpo- (izpostavljenost pri delu), strupi v okolju. Strupom smo lahko izpostavljeni naključno ali namenoma, ko jih uporabljamo kot sredstva za umore aji za samomore. Zastrupitvam so izpostavljeni tudi delavci na poljih, ki so pri delu s kemijskimi zaščitnimi sredstvi pomanjkljivo ali sploh niso zaščiteni, nepravilno redčijo pripravke, ne znajo ravnati z odpadki in napačno uporabljajo prazne vsebine teh pripravkov. (1) Kemična sredstva za varstvo rastlin, zlasti insekticidi, so pri nepravilni rabi lahko za človeka nevarna. V času njihovega množičnega uvajanja v rastlinsko pridelavo so bili primeri zastrupitve oseb, ki.so delale s fitofarmacevtskimi sredstvi, in sicer največkrat zaradi nestrokovne uporabe ali neupoštevanja higien-sko-tehnične zaščite pri delu. Če govorimo o strupenosti fitofarmacevtskih pripravkov za človeka, moramo razlikovati: akutno strupenost, kronično strupenost v stva ni bilo, zato opozorila prizadetih tudi niso naletela na prava ušesa. Ustrezno kakovost mleka je moč zagotavljati le s hlajenjem, zato so v Pomurskih mlekarnah pripravili predlog za nakup hladilnih naprav po posameznih občinah. Imele naj bi jih vse kmetije, ki oddajo več kot 20.000 litrov mleka letno, najti bo potrebno le sredstva za njihov nakup. Rejci sami takšne naložbe ne bodo zmogli, za sofinanciranje njihovega nakupa bi se naj poenotile vse občine, zahtevek za sofinanciranje pa bo potrebno nasloviti tudi na kmetijsko ministrstvo. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, kako reševati rejce, ki oddajajo manjše količine mleka. V Pomurskih mlekarnah ti še vedno prevladujejo, saj povprečje pri vseh rejcih, ki oddajajo mleko, komaj presega 10.000 litrov letno. , V zimskem času so težave s kakovostjo mleka manjše, zaostrile pa se bodo z otoplitvami. Zato bodo morali več pozornosti glede kakovosti namenjati rejci sami, ki pa so gled. Za obdobje veljavnosti dovoljenja mora imetnik tudi sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja naslednje leto. V teh dneh bo DURS vsem upravičencem poslal obrazce za obračun pavšalnega nadomestila in ti ga bodo morali izpolnjenega vrniti do 31. januarja. LUDVIK KOVAČI ožjem in širšem smislu ter s tem v zvezi akutno in kronično zastrupitev v ožjem in širšem smislu. Do akutne zastrupitve pride pri občasnem delu delavcev s fitofarmacevtskimi pripravki zaradi nepoznavanja sredstev ali lahkomiselnosti pri delu brez uporabe osebnih zaščitnih sredstev, pa tudi v primerih nesreč pri delu, samomorov in kriminala. Do akutnih zastrupitev pri otrocih pride zaradi malomarnosti odraslih pri skladiščenju sredstev ali pri uničevanju ostankov embalaže. Kemična sredstva prodrejo v človekov organizem skozi kožo, dihala in usta. Sredstva, ki pridejo v neposredni stik s kožo, so različno nevarna. Zelo nevarni so zlasti fosforni rumeni pripravki ter klorirani ogljikovodiki. Če pridejo v oči v koncentrirani obliki, lahko povzročijo oslepitev. Emulzije so v tem primeru nevarnejše od prašiv. Da bi zavarovali uporabnike fitofarmacevtskih sredstev in prebivalstvo nasploh, so uvedeni predpisi o karencah in tolerancah. Pomemben podatek je tudi LD50. Čakalna doba ali karenca je čas (število dni), ki mora preteči od zadnje uporabe kemičnih sredstev do pobiranja plodov oziroma do spravila pridelkov. Karence se določijo na’podlagi raziskav razkroja ostankov fitofarmacevtskih pripravkov, ki se uporablja celo večkrat v presledkih, na podlagi strokovno pravilne rabe. Karence so odvisne od obstojnosti kemičnih sredstev, vrste o tem še premalo poučeni. Pa krivde za to ne gre prevaliti le na svetovalno službo, ki je po mnenju kmetov na terenu premalo prisotna, pač pa jo je treba iskati tudi pri kmetih, ki tovrstna izobraževanja jemljejo premalo resno. Pri reševanju tega vprašanja in seveda tudi drugih pa moramo biti bolj povezani in s svojimi zahtevami skupno nastopati do države. Žal pa je tudi tokratni sestanek pokazal, ba prave povezave med občinami ni, saj smo na njem lahko opazili le peščico prekmurskih županov oziroma njihovih zastopnikov. LUDVIK KOVAČI Turnišče: cene pujskov a zadnjem lanskoletnem sejmu v Turnišču so rejci ponujali le 6 pujskov, starih od 7 do 12 tednov in težkih od 20 do 25 kilogramov. Prihod novega tisočletja so vse živali pričakale pri novih lastnikih, ki so morali za par odšteti od 15.000 do 16.000 tolarjev. rastlin in od toleranc; te so različne pri različnih učinkovinah gojenih rastlin. Potem je še delovna karenca, ki pove, koliko dni od škropljenja nasada ali posevka ne smejo vanj osebe ali domače živali. Za naše razmere veljavni seznam dovoljenih pesticidov je objavljen v Seznamu fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije številka 29, 1999), pomembna je tudi Uredba o monitoringu pesticidov in kmetijskih proizvodov (Uradni list Republike Slovenije številka 13, 1999), Pravilnik o mejnih vrednostih pesticidov v (na) rastlinah oziroma živilih rastlinskega izvora (Uradni list Republike Slovenije številka 54, 1999), itn. Najvišje dovoljene količine ali tolerance ostankov - tolerance so maksimalno dovoljene količine fitofarmacevtskih pripravkov v živilih, ki ne smejo biti presežene v času dajanja živil v promet. Tolerance povedo, koliko mg ostankov kemičnih sredstev sme biti na pridelku ali v njem, tudi v primeru, če bi živilo uživali celo življenje, da ne bi izzvalo zdravstvene motnje. Izražajo se v mg aktivnih snovi na 1 kg živila, to je v enotah ppm. En ppm je en del aktivne snovi na milijon delov živila (1 mg/1 kg). (se nadaljuje) METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. ■ Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Klas Križevci, trgovina Kmečki dvor, Kljnčarmi artikel cena v Sik brzoparilnik, 554itrski 29.321,00 brzoparilnik, 80-litrski 31.504,00 brzoparilnik, 105-litrski 32.237,00 brzoparilnik, 130-litrski 34.022,00 brzoparilnik, 160-litrski 33.716,00 brzoparilnik, 185-litrski 46.220,00 mlin za zrnje, ciklo 100 sip 209.000,00 mlin za zrnje, MD 51 192.666,00 mlin za zrnje, MS 32N_________145.000,00 mlin za zrnje, MČT 200 122.200,00 mlin za zrnje z luščilcem koruze 134.866,00 luščilec koruze, kardanski 89.533,00 luščilec koruze, ročni 7.197,00 luščilec koruze LTŽ, ročni 12.467,00 cisterna za vino, inox, 304itrska 10.660,00 cisterna za vino, inox, 50-litrska 21.522,00 cisterna za vino, inox, 200-litrska 25.320,00 cisterna za vino, inox, 250-litrska 29.329,00 cisterna za vino, inox, 300-litrska 31.650,00 cisterna za vino, inox, 380-litrska 38.651,00 cisterna za vino, inox, 500-litrska 53.278,00 cisterna za vino, inox, 600-litrska 55.915,00 JAL, trgovina Lopert, Turnišče artikel cena v SIT vedro, pocinkano 1,350,00 polnilnik akumulatorja 6.637,00 motorna škropilnica 0M 150 60.918,00 kosilnica na nitko 38.651,00 reagent za žveplo v vinu 788,00 reagent za kislino v vinu 1.210,00 reagent za žveplo in kislino, komplet 5.350,00 zamaški, 3A 14,90 zamaški, 2B 21,80 tulci za buteljke, 100 kosov 580,00 pipa za sod, pvc, št. 2 1.229,00 izcejalnik za steklenice 1.691,00 pipa za sod, pvc, št. 000 745,00 pipa za sod, pvc, št. 00 872 pipa za sod, lesena, gumi, št. 0 969,00 slojnice za filter 20x20 seitz-K 100 3.540,00 slojnice za filter 20x20 seitz-K 200 3.400,00 slojnice za filter 20x20 seitz-K 300 3.428,00 slojnice za filter 20x20 seitz-EK 4.930,00 slojnice za filter 20x20 seitz-EKS 4.730,00 stekleni baloni, 54 I 3.456,00 stekleni baloni, 34 I 3.196,00 stekleni baloni, 10 I 1,200,00 stekleni baloni, 51 600,00 akumulatorji: - 55 Ah, 12 V 8.441,00 - 97 Ah, 12 V 13.184,00 - 100 Ah, 12 V 13.262,00 lopata za sneg, pvc 1.600,00 žveplasta kislina, 11 260,00 žveplasta kislina, 31 851,00 parafinsko olje, 1 I 480,00 bentonit special, 500 gr 740,00 sod za vino inox 22.550,00 ;od za vino inox, 300 I 34.000,00 Agroma, Ljutomer artikel cena v SIT traktor Goldoni 30/50 DT, 50 KS 2.976.309,00 prikolica ETK, 3-tonska, Tehnostroj 451.010.00 predsetvenik 180 KB-3, Kep 153.807,00 predsetvenik, 180 KB-1, Kep 101,800,00 kultivator za peso, Kep, 6-redni 396.100,00 plug 2/12, Kep 111,919,00 plug 3/14, BTP Fužinar 296.000,00 predsetvenik 205 z ježi, Gorenc 121.040,00 atomizer Futura, vlečeni, 1 .0001, Unigreen 827,050,00 atomizer Expo 201, nošeni, 2001 330.820,00 mulčar Berti, 1,35 m z nitko 883.456,00 mulčar Berti, kladivar, 1,45 m z odmično roko 674.730,00 mešalec betona, Liv, 1201 52,687,00 plug Goldoni, 2/8 82.167,00 rotacijska kosilnica Goldoni TP 60 135.660,00 traktorska škropilnica, 4001 + 10 m, Vreček 156.626,00 traktorska škropilnica, 300 I - 8 m, Cerjak 162.800,00 traktorska škropilnica, 4001 + 10 m, Cerjak 175.215,00 traktorska škropilnica, 200 I + 6 m, Agromehanika 140.224,00 traktorska škropilnica, 600 l+10 m, Unigreen 312.800,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 6. januar 2000, M Skok v novo tisočletje Mesto Ljutomer ima šest občanov, ki so dopolnili 90 ali več let, najstarejša med njimi pa je Rozalija Aker-man, ki bo marca prihodnje leto dopolnila 93 let. Rojena je bila kot najmlajša izmed petih otrok v Pristavi na Cvetkovi domačiji. Predstavnici Krajevne organizacije Rdečega križa Ljutomer (Slavica Ščavničar -predsednica in Mira Azeh - namestnica predsednika) ter podžupanja občine so ob novem letu gospo Akerman tudi obiskali in jo obdarovali. Gospa Akerman je obiskovalcem povedala, da zelo rada poje, spije kakšen kozarček rdečega domačega, kuha pa rada domačo hrano, in sicer vse na domači masti, kajti pravi, da je olje zanjo preslabo. Postregla jim je s pravo domačo »kvasenico«, ki jo je sama pripravila. Krajevna organizacija RK Ljutomer obišče vsako leto v decembru tudi socialno ogrožene družine in posameznike ter jih skromno obdaruje, nekaterim pa pomaga tudi finančno. - D. TIBAOT, foto: D. Topolinjak Praznično v Dokležovju 0 b dnevu samostojnosti in prednovoletnem času so v Dokležovju pripravili zanimivo prireditev pod naslovom »Domovina je ena, nam vsem dodeljena«. Pripravile so jo prizadevne članice tamkajšnjega društva prijateljev mladine, ki ga vodi neutrudna Marija Zver. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi pomembnih obletnic iz zgodovine, kot so priključitev Prekmurja k matični domovini in 80. obletnica soboške gimnazije, niso pa pozabili tudi na številne buditelje iz teh krajev. V dokležovski krajevni dvorani so se zbrali številni domačini in gosti, ki so zares uživali v prazničnem in pravljičnem razpoloženju, ki so ga pričarali nastopajoči. V bogatem kulturnem programu so nastopili člani društva prijateljev mladine, pevski zbor Osnovne šole Dokležovje, mladinski pevski zbor iz Bistrice ob spremljavi kitare, ansambel Utrip, ženski pevski zbor, recitacij ska in pevska skupina DPM Dokležovje, pridružile pa so se jim tudi plesalke ritmične skupine druge osemletke iz Murske Sobote. K še vedrejšemu razpoloženju pa je nedvomno prispeval tudi prihod Božička. M. JERŠEB Izkušnje prenaša na mlajše ndrej Zadravec iz Melinec je ob delu na kmetiji skoraj vedno ujel tudi nekaj časa za družbeno koristno delo. Svojčas je bil družbenopolitično dejaven v (stari) soboški občini, po ustanovitvi beltinske občine pa je bil svetnik. Brez njega pa si ni mogoče predstavljati našega gasilstva. Vanj se je »zapisal« 1954. leta, torej pred 45 leti. Ves čas si je prizadeval za razvoj domačega gasilskega društva in gasilske zveze. Bilje povelj- nik PGD Melinci, poveljnik beltinskega gasilskega sektorja; bil je gasilski poveljnik občine Beltinci, član GT Murska Sobota in še kaj. Vrsto let je bil tudi predsednik KS Melinci in delegat nekdanje Skupščine občine Murska Sobota. Za svoje delo je prejel več odličij; letos občinsko priznanje Občine Beltinci. Ker ga je prejel v času 80-letnice priključitve Prekmurja k matici Sloveniji, mu je toliko ljubše. Andrej Zadravec je že upokojenec. Še vedno rad dela na zemlji in tudi delu pri gasilcih se ni odpovedal, ampak znanje in izkušnje prenaša na mlajše rodove. - Foto: J. Žerdin Misijon Pod geslom: Gospod, da bi spregledali je bil v župniji sv. Ladislava v Beltincih desetdnevni misijon (duhovna prenova), ki so ga vodili patri Lojze Markelj, Beno Lavrih in Franc Svoljšak. V času misijona, ki so ga sklenili v nedeljo, 12. decembra, seje zvrstilo več srečanj za mladino, zakonske pare, ovdovele, samske, starše veroučencev... Bilo je tudi farno srečanje bolnikov in ostarelih, šolarjev in predšolskih otrok. Obiskali so tudi bolnike in župljane, ki preživljajo jesen življenja v domovih za starejše. JŽ ' I lani soboškega aerokluba, I ki so že v mesecu oktobru I lanskega leta pripravili, pravi podvig, ko je skupina štirih padalcev skočila z višine 7.920 metrov in postavila novi državni skupinski višinski rekord, so ob prehodu iz starega v novo leto pripravili novi podvig. V organizaciji Pan Adrie iz Murske Sobote in v sodelovanju z Aeroklubom Murska Sobota, podjetjem Resman iz Krškega in Zavarovalnico Triglav iz Murske Sobote sta člana soboškega aerokluba Karmen Kupljen in Marjan Slak na letališču v Rakičanu izvedla skok v novo tisočletje. Iz letala, ki ga je vodil pilot Maks Vaupotič, sta v težkih zimskih razmerah ob 23. liri, 59 minut in 30 sekund skočila z višine 1.100 m in na zemlji pristala 3 minute v novem tisočletju. Tak skok naj bi doslej izvedla le skupina padalcev v Avstraliji. FMI Cerkev nad Benediktom v Slovenskih goricah Trije kralji so med nami Za obnovo cerkve sv. Treh kraljev prispeva denar tudi Evropa ljudski pobožnosti stopajo v ospredje 6. januarja $v. Trije kralji. Leta 1164 so prepeljali njihove dgjnnevne ostanke v Koln. V srednjem veku so nastale liturgične igre o treh kraljih in potem se je pojavilo koledništvo. Gre za običaj zbiranja darov. In pojavil se je običaj blagoslavljanja hiš in še bi lahko naštevali. Tudi cerkve so naši predniki postavljali v čast trem kraljem. Ena najmogočnejših stoji nad Benediktom v Slovenskih goricah. Gre za največjo poznogotsko cerkev, ki stoji v Slovenskih goricah. Do 17. stoletja je bila znana romarska postojanka, ki so jo obiskovali Prekmurci, Avstrijci, Štajerci. V zadnjem obdobju je prispevala denar za njeno obnovo tudi Evropa v okviru projekta celostnega razvoja podeželja in vasi. Grič nad Benediktom, na katerem stoji cerkev sv. Treh kraljev, je visok 305 m. Po listini, ki jo hranijo v avstrijski Radgoni, je dal kardinal in nadškof Solno-graški Matevž Lang leta 1521 takratnemu župniku pri Sv. Benediktu Juriju Prosenjaku in Krištofu pl. Myndorfu, posestniku v Radgoni in lastniku griča, na katerem sedaj stoji cerkev, dovoljenje za gradnjo. Zidali so jo v letih 1521 do 1558. Pozneje je bila še dozidana in leta 1588 posvečena. Posebnost sta njena arhitektura in bogata notranja oprema. Zanimiv je tudi zvonik s stopniščnim prizidkom. Blizu cerkve stoji tudi starožitna mež-narija. Odveč bi bilo naštevati posebnosti cerkve. Potrebno si jo je ogledati in biti pozoren tudi na njeno okolico, ki hrani veliko zanimivega. Naokoli so obno- vljeni starinski vodnjaki, tam stoji tudi rojstna hiša vidnega slovenskega domoljuba Dominika Čolnika, ki je bil v prejšnjem stoletju lastnik zdaj že propadlega dvorca v Drvanji. S pozidavo nove božjepotne ce- Poznogotska mežnarija in cerkev sv. Treh kraljev nad Benediktom v Slovenskih goricah. Foto: F. Š. Posebnost zvonika cerkve sv. Treh kraljev je stop-niščni prizidek. Foto:F. Š. Dobrovniški pevci - pripravljajo se na gostovanja Pred nekaj meseci je začel delovati v Dobrovniku zbor pevcev, v katerem pojejo domačini, vodi pa jih strokovni sodelavec iz Zalaegerszega, ki seveda tudi poje. Pojejo predvsem madžarske ljudske pesmi. Krst so prestali na domačem odru, zdaj pa se pripravljajo na gostovanja po prekmurskih krajih, kjer živijo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Gostovali bodo tudi na Madžarskem. -Foto: B. Bobovec rkve pri bližnji Sv. trojici so začeli Trije kralji izgubljati pomen. Tako se je dogodilo, da so leta 1694 odnesli verniki iz cerkve sv. Treh kraljev v cerkev sv. Trojice stari kip črne Marije. Viri pričajo, daje bilo takrat v procesiji dvanajst tisoč ljudi in da se je vila nepretrgano med obema cerkvama. Leta 1904 je bil kip črne Marije že precej poškodovan. Razžagan je bil na štiri dele in skrit v loretski kapeli. Nadomeščen je bil z novim, ki ga je izdelal trojiški podobar Perko. Kip so včasih oblačili v liturgična oblačila, ki so bogato vezena s srebrnim in zlatim ve-zom. Stari kip je bil pred leti najden, obnovljen in zdaj ga hrani trojiški samostanski muzej. FRANČEK ŠTEFANEC »IH , 6. januar 2000 IZ NAŠIH KRAJEV V KS Cezanjevci imajo dobre izkušnje s samoprispevki Spet na glasovanje: kar bo pa bo Iz šole na igrišče po pločniku Krajevni skupnosti Cezanjevci seje 31.12. 1999 iztekel petletni samoprispevek, vendar za zdaj še niso razpisali referenduma za novo glasovanje. Predsednik KS Cezanjevci Jože Gorjak pravi, da so Cezanjevci, Branoslavci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak in Vidano-vci veliko pridobili v zadnjem referendumskem obdobju: »Največ denarja - dobrih 23 milijonov tolarjev - je bilo porabljeno za gradno nove mrliške vežice na pokopališču v Ceza-njevcih. Delež KS Ceznajevci je znašal 55 odstotkov, delež sosednje KS Stara Cesta pa 45 odstotkov. Asfaltirali smo ceste v Branoslavcih in Vogričevcih, v Vidanovcih in na Kamenščaku pa smo ceste za zdaj utrdili z gramozom. KS je sofinancirala gasilska društva v Cezanjevcih, Branoslavcih in Vogričevcih. Iz blagajne KS smo dali tudi nekaj denarja za zgraditev odra v telovadnici OŠ Cezanjevci, kar je vsekakor kori- stno za naše kulturno društvo, katerega dramska sekcija pripravlja ta čas komedijo Frana Žižka: Jezični doktor Petelin.« Pa nov samoprispevek? Predsednik Gorjak je mnenja, da Občina Ljutomer premalo pomaga Cezanjevcem in sosednjim krajem, zato si morajo pač sami. Že res, da o novem samoprispevku niso pripravili glasovanja brž, ko se je stari iztekel, to pa ne pomeni, da so misel na neposredno izjavljanje opustili. Načrtujejo, da bo referendum 20. februarja 2000; dotlej pa bodo skušali občane dobro informirali z dosedanjimi naložbami in prihodnjimi načrti. V vsaki vasi naj bi dobili nekaj sto novih metrov asfalta, postavili naj bi več avtobusnih postajališč, od stavbe OŠ Ceznajevci do športnega igrišča naj bi (v dolžini 350 metrov) uredili pločnik, v Cezanjevcih in Branoslavcih naj bi razširili kanalizacijsko omrežje, Jože Gorjak, predsednik KS Cezanjevci, je optimist glede uspeha prihodnjega referenduma. - Foto: ŠS v Vogričevcih in Branoslavcih naj bi na novo napeljali ulično razsvetljavo, v Cezanjevcih. pa naj bi jo izpopolnili še z nekaj dodatnimi lučmi ... Seveda ka-nijo z novim samoprispevkom tudi še naprej financirati vsa tri gasilska društva. »Iz naših krajev ni veliko za- poslenih. Mnogi se ukvarjajo s kmetijstvom. Imamo kar nekaj trdnih kmetij. Imamo pa tudi ducat starejših neporočenih fantov,« je povedal predsednik. Tudi to (zadnje) je problem, kajti, če ne bo naraščaja, se bo prebivalstvo v povprečju postaralo. Š. SOBOČAN ■ Pisma prinašajo poštarjem izgubo ošta Slovenije pričakuje tudi v letošnjem poslovnem letu ugodne rezultate, o čemer priča 12-odstotno povečanje obsega storitev, zlasti pri hitri pošti, paketih, tiskovinah in pismih. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da visoke stopnje rasti beležijo že od leta 1991, kar je plod uvajanja vedno novih stori-^v. Letos so za naložbe v obnovo in organizacijo poštnega omrežja namenili 4,2 milijarde tolarjev, pri čemer so imeli večino svojega denarja, kajti le pol milijarde tolarjev je bančnih posojil. Hkrati so dobili od Telekoma letos še zadnjič 1,5 milijarde tolarjev po zakonu o pošti, ki je nastal po ločitvi nekdanjega skupnega PTT-podjetja na Pošto in Telekom. Na ta račun so v minulih petih letih prejeli okrog 15 milijard tolarjev. Za prihodnje leto načrtujejo 4 milijarde tolarjev za posodobitev poštnega omrežja; od tega bodo polovico denarja porabili za gradnjo poštnega centra v Mariboru in posodobitev informacijskega sistema. Kljub omenjenim spodbudnim kazalcem pa se bodo žal zaradi prenizkih cen storitev iz obvezne javne službe (osnovna pisma in dopisnice) skupni denarni rezultati poslovanja izkazali le v pozitivnih ničlah. Pošta Slovenije bo namreč letošnje poslovno leto sklenila z 200 milijoni tolarjev izgube. Sprva so sicer predvidevali veliko višjo izgubo, približno 1,6 milijarde SIT, vendar so z višjimi prihodki od prodaje tržnih storitev in racionalizacijo nekako zapolnili finančne vrzeli. Pri tem so nekaj denarja pridobili tudi s tako imenovanimi izrednimi prihodki, kot so plačane najemnine Telekoma ter prodaja računalniškega centra in poslovnih prostorov. Kot že leta nazaj, prinašajo najvišjo izgubo pisma in dopisnice v notranjem prometu. Sedanja cena namreč zadostuje le za 55-odstot-no pokrivanje stroškov. Zaradi uvedbe davka na dodano vrednost pa so imeli za dobrih 1,1 milijarde tolarjev več stroškov. Bilanca obvezne gospodarske javne službe (pisma in dopisnice) kaže 4,3 milijarde tolarjev izgube, medtem ko druge, predvsem komercialne storitve prinašajo 4,1 milijarde SIT dobička. Znano je, da te cene določa vlada, zato pričakujejo, da bodo prihodnje leto lahko bolj podražili pisma in dopisnice. V Pošti Slovenije se zavzemajo, da vlada ne bi več določala cen pisemskih pošiljk, ampak bi te cene samo spremljala. Zato predlagajo, da bi konec prihodnjega leta za pisemsko pošiljko odšteli 23 tolarjev, pri čemer bi morali ceno dvigniti dvakrat letno po tri tolarje, in sicer marca in oktobra 2000. Kljub temu bodo cene pisemskih pošiljk pri nas še vedno med najnižjimi v Evropi. MILAN JERŠEi Obisk dedka Mraza - Nadvse prijetno smo se počutili v Domu Lukavci, ko nas je obiskal dedek Mraz. Njemu so se pridružili otroci z OŠ Cezanjevci, ki so uprizorili igrico Čarobni novec. Zapeli so tudi nekaj lepih pesmic. Dedek Mraz pa je imel krajši nagovor, in sicer je vsem je zaželel srečno novo leto in razdelil darila. Čeprav so bila skromna, smo se jih vsi razveselili. Ob koncu starega leta je bilo torej prijetno tudi v Domu Lukavci, zato se oskrbovanci sploh nismo čutili prikrajšane ob božičnih in novoletnih praznikih. Izlet na Bled - V Domu Lukavci, kjer živimo ljudje iz raznih krajev in različnih starosti, je življenje tudi zanimivo, saj je popestreno z različnimi dogodki, ki nam lajšajo bivanje. Varovanci seveda lahko odidejo tudi domov in obiščejo svojce. Včasih pa se tudi kam zapeljemo z avtobusi. Eden takih izletov je bil na Bled - biser slovenskega turizma -, kjer smo si ogledali seveda jezero in cerkev na otočku. Od tam smo se odpeljali na Brezje in si ogledali znamenito Marijino cerkev. S tem in podobnimi izleti si marsikdo okrepi svojo dušo za lažje vsakdanje življenje, izleti pa so koristni tudi zato, ker na njih spoznavamo svojo domovino in jo tako še bolj ljubimo. Dr. LADO NEDELJKOVIČ Božiček v Spodnjih Ivanjcih V gostišču Šenekar v Spodnjih Ivanjcih so pripravili zdaj že tradicionalno božično-novoletno obdaritev otrok. Božiček, katerega so spremljali angeli, je razdelil 120 otrokom darila, ki jih je blagoslovil negovski župnik Jože Horvat. Darila so sicer prispevali starši in tudi gostišče. Obdarovanja je spremljal bogat kulturni program. Potekal je po scenariju, ki sta ga napisali Silva Šenekar in Mateja Domanjko, izvedla pa ga je mešana skupina otrok iz Negove, Spodnjih Ivanjec, Cerkvenjaka in Lenarta. - Foto: L. Kr. Zborovodja Leon Kuzma je zbral ob sebi osem nadarjenih pevk ljudskih, ponarodelih in tudi umetnih pesmi in nastal je prijeten oktet. Na repertoarju imajo za zdaj kakih dvajset pesmi, ki so jih doslej zapele zlasti ob raznih prireditvah v domačem kraju, na primer na upokojenskih srečanjih. Seveda so gostovale tudi v drugih krajih. - Foto: J. Ž. V NOVO TISOČLETJE 6. januar 2000, fiHlK Bučno v leto 2000 Komunalci so v glavnem že odstranili »posledice« največjega pomurskega silvestrovanja na prostem K o se je na zemljo spustil mrak, so se na pomurskem nebu pojavile prve rakete, ki so naznanjale, da se Pomurci ne bodo rrfirno poslovili od starega leta. Kljub temu da so po številnih krajih ob Muri organizirali bučna silvestrovanja na prostem, policisti niso imeli veliko dela. Posredovali so namreč le enajstkrat zaradi kršenja javnega reda in miru, kar je skoraj običajno ob dnevih ob koncu tedna. Več dela pa so tudi tokrat imeli komunalni delavci, saj je bilo prvi dan novega leta povsod pravo razdejanje. Prazni plastični kozarčki, ostanki raket in petard so prekrili številne prireditvene prostore. Med mnogimi, ki so bili na Silvestrovo v službi, so se najbolj nagarali gostinci. Ti so gostom ob prehodu v novo tisočletje pripravili vrsto izvirnih jedi. Številni Sobočani so novo leto pričakali na prostem. Pred Pomursko banko v središču mesta ter med galerijo in tržnico, kjer so se gnetli predvsem mladi, se je v najdaljši noči zbralo kar pet tisoč ljudi. Pričakalo jih je oglušujoče pokanje petard in odpiranje tristo steklenic zastonjskega šampanjca, medtem ko so se zabavali ob zvokih treh glasbenih skupin. Ob vstopu v novo leto je vsem zbranim nazdravil župan Anton Slavic. Vrhunec praznovanja je bil brez dvoma velik ognjemet nad mestom. Kdor ni zavil na silvestrovanje na Trgu zmage v Murski Soboti, se je lahko odpravil v bližnja turistična središča. Tako je bilo veselo vzdušje v Moravskih Toplicah in Radencih, kjer so na avtobusni postaji letos prvič pripravili silvestrovanje na prostem z ognjemetom, kakor tudi v-Lendavi, pa v bližnjem Dobrovniku in številnih krajih na Goričkem ter seveda tudi na širšem območju ljutomerske in radgonske občine. . M.JERŠE V novo tisočletje ri Belčevih v Železnih Dverih so ob prelomu tisočletja pripravili edinstveno novoletno trgatev. V soju tridesetih bakel se je malo pred polnočjo 50 trgačev podalo v vinograd na trganje še zadnjega pridelka grozdja letnika 1999. Minus 12 stopinj je pokazal termometer, po zdravici s penino ob polnoči pa so trgači začeli z obiranjem 400 trsov chardonnaya, 340 trsov laškega rizlinga in 60 trsov šipona. Blizu 300 litrov mošta s 124 Eoxlejevimi stopinjami sla- MUMAČIN KUC - VSAK DAN OO 12* OO 20* dkorja je nateklo iz nabranega grozdja, iz njega pa bodo dobili zvrst vina, ki bo dozorelo v pozni jeseni prvega leta novega tisočletja. Napolnili ga bodo v unikatne 2,5-decilitrske steklenice, vsaka bo imela svojo številko, poseben podstavek in certifikat s podatki o vinu in lastniku. Belčevi so prepričani, da bo ta dogodek prispeval k uveljavitvi Slovenije in slovenskih vin v svetu, zato je pokroviteljstvo nad tem projektom prevzel Center za promocijo turizma Slovenije. WII , 6. januar 2000 V NOVO TISOČLETJE/ KRONIKA Pozdrav letu 2000 Ihovi, odpravilo v bližnji vinograd, kjer so pod baklami in nadvse dobre volje opravili trgatev. Kljub mrazu, saj je bila temperatura 12 stopinj pod ničlo, nikogar izmed Kraljevih svojcev, prijateljev in znancev ni posebej zeblo. Kaj kmalu so namreč, v odličnem razpoloženju, potrgali grozdje sorte laški rizling, katerega so Kraljevi pred tem dobro zaščitili pred srnami in ptiči, pozneje pa so stisnili približno 100 litrov izvrstne kapljice. V" eselo in zanimivo je bilo na prehodu tisočletja tudi na Čolnikovih hribih v Ihovi pri Gornji Radgoni, kjer so pripravili posebno nočno novoletno trgatev. Le nekaj minut potem ko so ognjemeti, cerkveni zvonovi in drugi »znanilci« naznanili, da smo prestopili v leto 2000, in potem ko so z radgonsko penino nazdravili novemu letu ter si medsebojno zaželeli vse naj naj..., se je kakšnih 25 ljudi, ki so silvestrovali pri Marjanu Kralju v Grad na Goričkem Policijska tiralica Kje se zadržuje pobegli Marjan? 23. decembra jo je popihal s »psihiatrične« bolnice ot smo že poročali, je senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti obsodil obtoženega 40-letnega Marjana Elemirja Rožmana (s stalnim prebivališčem v Ljubljani) na 11-letno zaporno kazen, kajti spoznan je bil za krivega: umor svoje 62-letne matere Anuške Klenar Rožman iz Gibine pri Razkrižju. Že na razglasitvi sodbe (v juniju lanskega leta) sta obsojenec in njegov odvetnik napovedala pritožbo na Višje sodišče v Mariboru. To sta tudi storila. Višje sodišče je zadevo vrnilo v ponovno obravnavo na Okrožnem sodišču v Murski Soboti. Sodišče je ponovno zaslišalo nekaj prič, ne pa tudi obdolženčeva očeta oziroma moža pokojne Elemirja, ki že več let dela in živi v Nemčji, kajti vabilu na sodišče se ni odzval, zato je bilo ponovno sojenje preloženo. Obtoženi Marjan Elemir Rožman, ki je v priporu od 23. Pobegli osumljenec Marjan Elemir Rožman. Foto: PU Občani in policija Zgodilo se je... Ugriznil je policista -----------------------------.------------ Sta policista presegla pooblastila? jutomerski policisti so 30. decembra obravnavali F. M. iz okolice Ljutomera, kajti osumljen je bil, da je storil tatvino. Med razgovorom pa je napadel policista in ga ugriznil v roko ter mu povzročil lažjo poškodbo. Zoper F. M. bodo podali kazensko ovadbo. 31. decembra, na Silvestrovo, okrog 15. ure pa je prišlo do kršitve javnega reda in miru v gostinskem lokalu Vrtnica v Ljutomeru, kajti občan Š. D. je z besedami žalil dva ljutomerska policista, ki sta bila v službi, a tokrat v civilnih oblekah. Ko sta hotela ugotoviti identiteto zgovornega Prleka, ta ni hotel pokazati osebnih dokumentov oziroma dati podatkov o sebi, zato sta ga odpeljala na policijsko postajo. Občan se je čez ravnanje policistov pritožil in Policijska postaja Ljutomer je zadevo odstopila v raziskavo uradu direktorja Policijske uprave Murska Sobota. Pomurski policisti so sicer od 30. decembra do 3. januarja uradno obravnavali 32 kršilcev javnega reda in miru, od tega 11 takih, ki so počeli »vragolije« v javnih prostorih (gostilne in podobno), in 21 kršiteljev, ki jim je prekipelo v zasebnih prostorih. Največkrat (7 krat) so jih poklicali na domove na Silvestrovo, na novega leta dan pa so na domovih posredovali petkrat. Štirih kršiteljev niso uspeli pregovoriti, zato so jih odpeljali za 24 ur na hladno. S kozarčkom preveč pa se ne družijo samo moški, ampak včasih tudi ženske. Tokrat vestička iz Lenarta. Tamkajšnji policisti so pridržali do iztrezni-tve 53-letno domačinko, ki je vozila avto pod učinkom maliganov, a nasveta, naj vožnje ne nadaljuje, ni upoštevala. ŠSI Gornji Petrovci Zaradi razširitve režijskega obrata in javnih del, kjer je skupno zaposlenih okrog 25 delavcev, so se odločili za nakup novega službenega vozila. Poleg tega so v občinski upravi zaposleni štirje ljudje. M J Šulinci Lokacija Šulinci 1 spada, pod poštno številko 9203, medtem ko je v spodnjem delu kraja še ena pošta. Ob povečanem poštnem prometu se zavzemajo za ohranitev pošte v zgornjem delu vasi. MJ januarja lanskega leta, je bil nazadnje na zdravljenju v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu, od koder pa je 23. decembra v dopoldanskem času (natanko po 11 mesecih) pobegnil. Vse do včeraj, ko smo sklenili redakcijo Vestnika, pobeglega obtoženca še niso uspeli izslediti, kar daje slutiti, da ima dobro skrivališče. Zanimivo: tudi po umoru matere je osumljenec »izginil« za mesec dni, potem pa so ga prijeli v Ljutomeru. Urad kriminalistične službe Policijske uprave Murska Sobota prosi vse občane, ki bi kar koli vedeli o mestu zadrževanja pobeglega, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo. ŠSI V Gradišču... ... pri Murski Soboti je nekdo vlomil v Ribiški dom in ukradel radiokasetofon, ojačevalec, mikrofon, fotoaparat in še nekatere druge predmete, zato so ribiči oškodovani za 180.000 tolarjev. V Beltincih... ... sta zagorela ostrešje in lesen strop na praznih govejih hlevih, katerih tloris je 60 krat 20 metrov in so last Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Ogenj, ki je uničil polovico ostrešja, so pogasili beltinski in ižakovski gasilci. Vzrok požara še ugotavljajo. V Murski Soboti... ... se je pojavil ogenj na stopnišču starejše nev-seljene stanovanjske hiše na Lendavski ulici. Ker so hitro posredovali soboški gasilci, ni nastala večja škoda. V Veržeju... ... je zagorelo v novozgrajeni montažni stanovanjski hiši. Ugotovili so, da so lastniki pustili žerjavico v lončeni peči, nakar se je vnel tram, ki je vzidan v steno dimnika. Ogenj je.poškodoval montažno steno in strop. Škode je za 800.000 tolarjev. Ogenj so pogasili gasilci. V Lendavi... ... je nezanec razbil steklo na levi strani tujega osebnega avta Fiat Tipo, zelene barve, registrska številka MSE4 808, ki je bil parkiran v Naselju Prekmurske brigade, nakar je tatič odprl vrata, zagnal motor in. izginil z avtom nezanokam. V Murski Soboti... ... je neznanec stikal po javnem parkirnem prostoru, se opogumil in iz avta ukradel dober avtoradio, saj je oškodovanka prijavila 60.000 tolarjev škode. V Trnovski vasi... ... v Slovenskih goricah se je zgodila nesreča, ki se sicer lahko »pripeti« kjerkoli, kjer ravnajo malomarno pri zamenjavi plinskih jeklenk. 57-letna Marija K. iz Trnovske vaši si ogreva prostor v spalnici s pečjo na plin. Prazno jeklenko je s polno zamenjal sin, ki pa očitno ni dovolj privil plinskega ventila, zato je plin uhajal. Ko je Marija prižgala luč, je prišlo do eksplozije zaradi večje koncentracije plina. Eksplozija je poškodovala celotno stanovanjsko hišo, zato je škode za dober milijonček. Poškodovana je tudi Marija, ki jo zdravijo v ptujski bolnišnici. ŠSi Gornji Petrovci V občini so se odločili za nadaljnje regresiranje nakupa prve-snic. Gre za doma vzgojene telice, ki jih je zdaj že 89. Za vsako bodo odšteli po 15 tisoč tolarjev regresa. M J 18 6- januar 2000, Razmišljanje Pomurka in Arcont dobro delata! Združitev rokometašev Pomurke iz Bakovec in Kroga pred letom in pol je bila zelo koristna, saj so prvo leto tekmovanja v drugi državni ligi vzhod zasedli prvo mesto in se uvrstili v 1. B- ligo, kjer so po jesenskem delu prvenstva z 11 točkami na solidnem šestem mestu. To je lep uspeh, saj za ekipo Pomurke Krog Bakovci nastopajo sami domači igralci kot amaterji, vsi so zaposleni ali hodijo v šolo. Žal pa v tej združeni ekipi ni soboškega Poleta, o katerem se je pred sezono na veliko govorilo, in škoda je, da nekateri napačno razmišljajo. Pogoji za športne aktivnosti na podeželju so pomemben dejavnik, vendar se dajo z veliko volje odpraviti tudi takšne pomanjkljivosti in organizirati enako ali celo bolje kot v mestu. Na startu v novem okolju je imelo strokovno vodstvo Pomurke nekaj težav, saj jim ni uspelo zbrati vseh igralcev, na katere so računali. Tako so opravili priprave v okrnjeni sestavi, kar se je poznalo v igri. Pred začetkom tekmovanja po jesenskem delu prvenstva so si želeli zasesti 8. ali 9. mesto, ki jim zagotavlja obstanek v ligi, zato so z osvojenimi 11 točkami in šestim mestom zelo zadovoljni. V igri je bilo sicer nekaj nihanj in veliko prejetih zadetkov, kar gre pripisati premajhni uigranosti ekipe in odsotnosti študentov (Ritonja, Husar, Bu-zeti, Sedonja) ter vojaka Zanjkoviča. Poleg članskega moštva so zadovoljni tudi s tekmovanjem dečkov in kadetov. S pripravami na spomladanski del so začeli rokometaši Pomurke v ponedeljek, 3. januarja, prvenstvo pa se bo nadaljevalo 12. februarja. Pričakujejo, da se bodo dobro pripravili in si zagotovili obstanek v ligi. Prav tako pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje deležni finančne podpore dosedanjih pokroviteljev Ml Pomurke, Zavarovalnice Triglav, Mestne občine Murska Sobota in drugih ter da bodo lahko rešili finančne težave. Treba je tudi povedati, da si igralci sami kupujejo nekatero opremo. Radgonski rokometaši, ki že drugo leto tekmujejo pod imenom pokrovitelja Arconta, so se zadovoljni poslovili ob jubilejnega leta in tisočletja. Dostojno so proslavili 40-letnico delovanja, saj so pripravili atraktivno mednarodno tekmo med vrhunskima ekipama Pivovarno Laško iz Celja in madžarskim prvoligašem SC Pick Szeged ter organizirali članski turnir in turnir veteranov v spomin na Mateja Klopčiča. Spomnili so se tudi vseh, ki so bili zaslužni za razvoj rokometa in dosežene uspehe ter jim podelili priznanja. Rokometaši Arconta tudi uspešno tekmujejo v drugi državni moški rokometni ligi vzhod, saj so po jesenskem delu prvenstva s 15 točkami zasedli tretje mesto z enakim številom točk kot drugouvščeni Ptuj, s katerim so remizirali. Edini poraz so doživeli s Pyramidio iz Moškanjec, ki je brez poraza in tudi prvi favorit. Najboljši strelci v ekipi so Damjan Javornik z 49 ter Niko Klun in Mitja Smolko s po 46 zadetki. Največji problem radgonskega rokometa je, da so brez potrebne športne dvorane, tako da morajo imeti vse treninge in tekme v Radencih, kar je za klub precejšen strošek, žal pa se pozna tudi pri številu obiskovalcev. Zelo pa so zadovoljni, da uresničujejo zastavljene cilje, ki so jih v klubu sprejeli že pred leti in so na pravi poti. To je vzgoja mladih rokometašev, s katerimi želijo doseči nivo kakovosti, ki bo zagotavljala enakovreden boj prav za vrh v drugi ligi. V ta namen imajo tudi dva centra na osnovnih šolah pri Sv. Juriju in v Radgoni, kjer delajo z mladimi. I/ klubu imajo štiri trenerje: Aleša Mi-Ijeviča (člani), Petra Trbuca (kadeti), Nika Kluna in Gorazda Šica (mlajši dečki). Radgončani si željo, da bi v spomladanskem delu prvenstva zasedli drugo mesto v drugi ligi in igrali v končnici prvenstva. FERI MAUCEC ■ Prvi izbor športnikov Občine Turnišče Plakete in pokali najboljšim športnikom za leto 1999 , Ob iztekajočem se koledarskem letu so v prostorih občine prvič razglasili najboljše športnike, perspektivne športne in klub Občine Turnišče za leto 1999. Za najboljše športnike so bili izbrani: strelec Robi Markoja, član SD Štefana Kovača iz Turnišča, nogometaš Simon Bojnec, član NK Renkovci, nogometaš Marjan Do- Športniki Občine Turnišče za leto 1999. Stojijo od leve: Robi Markoja, Marjan Dominko, Metod Cigiit, Stanko Mujdrica, Simon Bojnec, Andrej Kohek, Dominik Dominko, Alenka Premoša, Aleš Gjura in Boris Mertik. Fotografija: JZ Strelstvo Na 5. tradicionalnem odprtem tekmovanju z MK puško, ki ga je pripravila SD Jezero iz Dobrovnika, je sodelovalo 42 strelcev. Zmagal je Ormož s 486 krogi pred Sebeborci, 496, in Dolino, 480 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Vočanec (Ormož) s 176 krogi pred Balažičem (Sebeborci), 175, in Staničem (Ormož), 170 krogov. (FB) Na tradicionalnem božično-novo-, letnem tekmovanju z zračno puško, ki ga je pripravila SD Sebeborci na novem 6-steznem strelišču, je sodelovalo 35 strelcev. Zmagala je ekipa Jeruzalema s 540 krogi pred Ormožem, 538, in Sebeborci, 532 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Ciglarič (Jeruzalem) s 188 krogi pred Čontalo (Sebeborci), 186, in Atletika Cvetkova in Horvat zmagala V Velikovcu v Avstriji je bil tretji mednarodni zimski kros od sedmih, peti pa bo sredi januarja v M. Soboti. Med 150 tekači so sodelovali tudi mladi člani Atletskega kluba Pomu- Priznanja Značke in plakete športnikom Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez je ob iztekajočem se letu športnikom podelilo značke in plakete za njihove dosežke. Zlati znak je dobil član SD Štefana Kovača iz Turnišča Robi Markoja za osvojeno ekipno drugo mesto na svetovnem prvenstvu v streljanju s samostrelom na 30 m. Srebrni znak je dobil član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga Borut Horvat za osvojeni dve bronasti medalji posamezno in moštveno 3 x C-1 v spustu na evropskem prvenstvu. Zlato značko sta dobila oskrbovanca Qoma v Lukavcih Bojan Grut za osvojeno prvo mesto posamezno in drugo v mešanih dvojicah v namiznem tenisu in Marina Razboršek za drugo mesto v mešanih dvojicah ter tretji mesti posamezno in v ženskih dvojicah na specialni olimpiadi - 10. letnih igrah v Severni Karolini v ZDA. minko, član NK Mura iz Murske Sobote, Stanko Mujdrica, člana NK Turnišče in nogometaš Andrej Ko-hek, član NK Nedelica. Za najboljši klub so proglasili Nogometni klub Renkovci, ki je jesenski prvak v tretji državni ligi vzhod. Za najboljša športnika šolskega športnega društva sta bila izbrana judoista Alenka Preme- Ziškom (Jezero), 184 krogov. (FM) V tretjem krogu regijskega tekmovanja v streljanju z zračno puško so bili najuspešnejši strelci Radgone s 1638 krogi in po treh kolih vodijo s 17 točkami pred SD Kolomana Flisarja Tišina, 16, in SD Štefana Ko-vačaTurnišče, 12 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Slanic s 1685 pred Osvaldom (oba Radgona), 1639, in Maričem (Tišina), 1637 krogov. (FH) Pikado V okviru delavskih športnih iger MO M. Sobota je v pikadu tekmovalo 7 ekip. Zmagala je Vojašnica z 12 točkami pred Območno obrtno zbornico, 10, in Muro, 9 točk. (FM) rje iz M. Sobote in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila Lucija Cvetko, ki je zmagala v teku na 2.000 m, in David Horvat, ki je bil prvi na enaki razdalji med mlajšimi dečki. Danijel Horn - predsednik Športne zveze Križevci Doseči hitrejši razvoj športno* rekreativne dejavnosti Pred nedavnim so v Križevcih pri Ljutomeru ustanovili športno zvezo, sprejeli ustrezne akte in program dela ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika Športne zveze Križevci je bil izbran Danijel Horn, ki je vodil tudi iniciativni odbor za ustanovitev športne zveze. Z njim smo se pogovarjali o namenu, vlogi in pričakovanjih ustanovitve športne zveze. Občina Križevci je sorazmerno majhna. Kakšen je bil namen ustanovitve športne zveze? »V Križevcih smo si že več let želeli ustanoviti športno zvezo, to pa smo lahko uresničili zdaj, ko imajo Križevci samostojno občino. Namen ustanovitve je bil, doseči hitrejši razvoj športne dejavnosti na vseh področjih (šolski šport, rekreacija in tekmovalni šport) pa tudi začeti z novimi panogami, .kot so ša in Dominik Dominko, za perspektivna športnika pa nogometaša Borisa Mertika, člana NK Turnišče, in strelca Aleša Gjuro, člana SD Štefana Kovača iz Turnišča. Ob navzočnosti športnih delavcev Občine Turnišče sta plakete in pokale podelila župan Jože Kocet in podžupan Franc Režonja. (FM) Speedway Tudi v letu 2000 v Lendavi pet dirk Speedway team Lendava je organiziral letos na hipodromu v Peti-šovcih pet dirk v speedwayu od 18 v Sloveniji. Najodmeynej§a jedila mednarodna dtrKa NagradVSnoave) za katero si želijo, da bi bila tradicio^ nalna in bi z leti postala kakovostnejša. Obisk na dirkah je bil pod pričakovanji, to pa pripisujejo dejstvu, da so bile dirke v Lendavi organizirane v času, ko je televizija prenašala dirko za F1. Speedway team Lendava je imel v začetku tekmovalne sezone pet voznikov: Jožeta Korena, Ge-rharda Lekšeta, Kristjana Flaca, Aleša Majhna in Karesa Lechkyja. Po dveh dirkah je končal svojo športno Med st. deklicami je Laura Korčula-nin zasedla tretje, Martina Mauko pa šesto mesto. Pri st. dečkih v teku na 3.000 m je Gregor Marušič zasedel peto mesto. (G. G.) odbojka, košarka, namizni tenis in druge, ki imajo možnosti delovanja, pri tem pa doseči večji vpliv športnikov in športnih delavcev. Temu primerno je sestavljeno tudi predsedstvo športne zveze." Kakšno pa je stanje športno-rekreativne dejavnosti v občini? »Po številu prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom, je naša občina prav na repu, saj se s športom ukvarja le 7 odstotkov prebivalcev (Slovenija 30, Ljutomer 19,3, Veržej 18,16 odstotka). Še slabše pa je financiranje športne dejavnosti, saj je bilo za vsa društva namenjenih le 1,3 milijone SIT ali 0,5 odstotka od občinskega proračuna (Slovenija 3,58, Ljutomer 2,16, Veržej 2 odstotka). V občini imamo tudi samo eno asfaltno igrišče, zato bo ena pomembnih nalog športne zveze pa tudi občinskega sveta, Rokoborba Milan Nenadič v Soboti Rokoborski klub Murska Sobota, ki je v svoji dvajsetletni zgodovini vzgojil številne državne reprezentante, ki so uspešno zastopali našo državo v tujini, in se ponaša tudi s številnimi državnimi naslovi, bo dobil v svoje vrste odličnega in mednarodno uveljavljenega rokoborskega strokovnjaka in inštruktorja File 56-letnega Milana Nenadiča iz Zrenjanina. Gre za večkratnega prvaka Jugoslavije, ki je na evropskem prvenstvu osvojil dve zlati in eno bronasto, na svetovnem prvenstvu eno srebrno in dve bronasti, na olimpijskih igrah pa eno bronasto medaljo. Milan Nenadič je bil 12 let trener članske reprezentance Jugoslavije in z reprezentanco osvojil na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah 22 'medalj in več medalj na sredozemskih igrah. Z ekipo Gavriloviča iz Petrinje je bil večkrat državni prvak Jugoslavije. Sicer pa je delal kot inštruktor File dve leti na Kitajskem, katere re Atletika V avstrijskem Kainachu pri Gradcu je bil tradicionalni Silvestrov tek. Med več kot 200 tekači iz večih držav so sodelovali tudi nekateri člani TS Radenske. Najuspešnejša med njimi sta bila Nina Jakopec, ki je med deklicami do 15 let v teku na 2200 m zasedla drugo mesto in Karli Vrbnjak, ki je bil drugi v teku na 7000 m med veterani. (GG) Na tradicionalnem Silvestrovem teku v avstrijski Radgoni je med sto tekači in tekačicami sodelovala tudi 14-letna Martina Mauko, članica TS Radenske in se dosegla lepo odrezala. V absolutni kategoriji je na 5000 m med ženskami zasedla prvo mesto, kar je izjemen uspeh. (OB) kariero Aleš Majhen, v drugi polovici leta pa še Južnoafričan Kares Le-chky, saj oče, ki je bil glavni pokrovi-te^m M za^^ svo^, je bil Gerhard Lekše, ki je zasedel četrto mesto. Jože Koren je bil osmi, Kares Lechky deveti, Kristjan Flac dvanajsti in Aleš Majhen štirinajsti. V ekipnem delu prvenstva je Speedway team Lendava zasedel drugo mesto, v pokalnem tekmovanju pa tretje. Najboljša Lendavča-na Gerhard Lekše in Jože Koren sta s člansko reprezentanco sodelovala na četrtfinalu svetovnega prvenstva posameznikov v Latviji ter zasedla 10. in 11. mesto, kar je bilo premalo za uvrstitev v polfinale. Za srednjeevropski pokal pa so zasedli Jože Koren, Gerhard Lekše in Kares Lechky ekipno drugo mesto. V Sloveniji bo tudi prihodnje leto 18 dirk, od katerih jih bo pet v Lendavi: državno prvenstvo posameznikov (16. april), klubski pokal (28. maj), mednarodna dirka (1. julij), Nagrada Lendave (20. avgust) in katerega član sem, da to stanje popravimo.« Koliko športnih društev in klubov pa je vključenih v vašo športno zvezo? »Športna zveza Križevci trenutno združuje osem športnih društev. To so: ŠD Križevci, ŠD Stara - Nova vas, ŠD Vučja vas, ŠD LO-KO, ŠD Lukavci, ŠD Zopa Ateks, ŠŠD Križevci in Pikado klub Križevci. Velika želja je, da bi ustanovili šahovsko sekcijo ali društvo in športno sekcijo pri društvu upokojencev.« Kakšne pa so programske usmeritve športne zveze. Katerim vprašanjem boste namenjali največjo pozornost? »Na predsedstvu športne zveze smo izdelali programske usmeritve tako za leto 2000 kakor tudi za mandatno obdobje, ki ga mora potrditi skupščina športne zveze v ja prezentanca je na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah začela osvajati medalje. Rokoborska zveza Slovenije je s Filo sklenila enoletno pogodbo, vendar je dogovor, da se bo ta z Milanom Nenadičem podaljšala najmanj za eno leto, saj bodo leta 2001 sredozemske igre, na katerih nameravajo Sobočani osvojiti najmanj eno zlato medaljo. Mesečno plačo bo Milanu Nenadiču zagotavljala Fila, Rokoborski klub M. Sobota pa ob pomoči Rokoborske zveze Slovenije stanovanje, prehrano in žepnino. Delo v M. Soboti bo prevzel 17. januarja 2000. Priznani rokoborski strokovnjak bo v Sloveniji usposabljal klubske trenerje in mlade tekmovalce (kadete in mladince) pripravljal za evropska in svetovna prvenstva. Državne članske reprezentante (Bačič, Zec, Hemet, Miholič) pa bo tudi pripravljal za sredozemske igre. FERI MAUČEC državno prvenstvo posameznikov (17. september). Najpomembnejša in tudi najkakovostnejša bo vse-Jakor dirka Nagrada±endav^ jj? "Wefr bodo'Sodelovali tudi Vozniki GRAND PRIX. V športnorekreacijskem centru v Petišovcih bo tudi veliko mednarodno srečanje motoristov (od 30, junija do 2. julija), ki je bilo letos v Moškanjcih. Barve kluba bodo v letu 2000 zastopali štirje vozniki: Jože Koren, Gerhard Lekše, Kiristjan Flac in Štefan Horvat, nečak nekdanjega državnega prvaka in odličnega speedwayista Arturja Horvata. V trening pa bodo vključili tudi štirinajstletnega Damirja Lučiča. Načrtovalci letošnjega koledarja prireditev so bili zelo pozorni na dirke F1, tako da bodo vse dirke v Lendavi takrat, ko ni tekmovanj F1. S tem želijo na dirke v Petišovcih pritegniti več ljubiteljev motokrosa, vabijo pa tudi, da se jim pridružijo vsi tisti, ki so jim pripravljeni pomagati, da bodo v Petišovcih v prihodnje še kakovostnejše dirke. FERI MAUČEC nuarju. V program smo zapisali, & bomo načrtno nadaljevali z dosedanjimi že uveljavljenimi športnimi dejavnostmi, uredili asfaltno igrišče s prevleko, organizirali sejem smučarske opreme in avtobusne smučarske izlete, plavalne tečaje z; najmlajše in pripravili izbor najbol-ših športnikov v občini ter zaslonim podelili priznanja. Ustanovti nameravamo tudi občinske lig« v odbojki, košarki in namiznem teii-su." FERI MAUČiC VESTNIK , 6. januar 2000 ŠPORT 19 . Košarka Slovenija - Belgija v Soboti Košarkarski klub Radenska Creativ iz Murske Sobote, ki se je že izkazal z odlično organizacijo kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo, ki je bila decembra 1998 v Murski Soboti, bo bo februarja in aprila gostitelj dveh velikih košarkarskih prireditev. Od sobote, 19. do 26. februarja bo košarkarska reprezentanca Slovenije na enotedenskih pripravah v Murski Soboti, kjer bo trenirala, stanovala pa v Radencih. V tem času (22. februarja) bo odigrala kvalifikacijski tekmi z Ukrajino v Kijevu in z reprezentanco Belgije, ki bo 26. februarja, ob 18. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti. V Murski Soboti bo od 26. do 30. aprila mednarodni seminar košarkarskih sodnikov, ki ga prireja FIBA. Udeleženci seminarja bodo tudi opravljali izpite za mednarodne sodnike. Seminarju bodo prisostvovali najvišji predstavniki FIBE. (FM) Namizni tenis Obe pomurski ekipi zadovoljni Po končanem jesenskem delu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi sta dosegla oba pomurska ligaša Radgona in Moravske Toplice Sobota zadovoljive rezultate. Okrepljena Radgona s Kitajcem je zasedla peto mesto. Njena uvrstitev bi bila lahko boljša, vendar ima od vseh ekip najslabšega tretjega igralca. Kitajec Xu Jia je res prava okrepitev, saj je z rezultatom 13:1 najboljši igralec v ligi in je izgubil le z reprezentantom Tokičem. Rihtarič je z rezultatom 12 : 11 zadovoljil, čeprav je doživel tudi kakšen nepotreben poraz. Solar pa je z rezultatom 3:14 dosegel manj od pričakovanja. Benkovič, ki premalo trenira, je tudi manj igral in dosegel rezultat 1 : 6. Več se je pričakovalo tudi od dvojice Rihtarič-Xu Jia, ki sta dosegla rezultat 2 : 5. Ekipa Moravskih Toplic Sobote je s šestim mestom zadovoljila, saj je ena redkih ekip, ki tekmuje le z domačimi igralci. Najuspešnejši v ekipi je bil Horvat z rezultatom 12 : 9, ki pa v tem letu ni napredoval. Najstarejši v ekipi Unger je dosegel rezultat 11 : 11, ob nekaterih ne- potrebnih porazih bi bil njegov rezultat lahko boljši. Tretji igralec Kocuvan je prav tako z rezultatom 8 : 11 zadovoljil in se razvija v solidnega prvoligaškega igralca. Solidna je bila tudi dvojica Unger - Horvat. V drugem delu Radgončani računajo na uvrstitev med četverieo, Sobočani pa bi bili zadovoljni, če bi na koncu obdržali šesto mesto. Kerna na pragu prve lige Namiznoteniška ekipa Kerne iz Puconec, ki se je okrepila z Benkom, bi lahko uspešno igrala v prvi državni ligi, saj je brez poraza po jesenskem delu tekmovanja zasedla prvo mesto v drugi državni ligi. Najuspešnejši igralec lige je bil Kovač z rezultatom 21:0, Benko je s 17 : 1 na drugem mestu, Smodiš je dosegel rezultat 10:6, Sapač 1 : 2 in dvojica Kovač - Benko 5 : 0. Tako vse kaže, da Pucončani ne bodo imeli večjih težav pri ponovni uvrstitvi na prvo mesto. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je zadovoljila s četrtim me- 3. SNL vzhod Nogometaši Čarde iz Martjanec, ki tekmujejo v 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: Dejan Krpič (fizioterapevt), Ivo Cifer (predsednik), Dušan Vogrinčič (trener), Branko Meničanin, Kristjan Kerec, Štefan Fekonja, Boštjan Cigut, Boštjan Antolin, Simon Vogrinčič, Tomaž Čarni, Kristjan Lang; čepijo: Branko Jaklin, Renato Hajdinjak, Janez Matuš, Robert Titan, Drago Horvat, Kristjan Lepoša, Simon Gjerek in Dejan Cmor; manjkata Franc Horvat in Boštjan Horvat. Fotografija: JZ Kegljanje Končano je bilo tekmovanje v Šah ŠD Radenska Pomgrad je pripravilo decembrski hitropotezni turnir. Med 16 šahisti je zmagal Boris Kovač s 15 točkami pred Jožetom Vučkom, 11, Danilom Harijem, 10,5, Jožetom Gruškovnjakom, 9,5, Alenom Kelemenom in Alojzom Kosom, po 9, Štefanom Režonjo, Denisom furanom in Jožetom Gabrom, po 8,5 točke, Bogdanom Harijem, 6,5 točke. (FM) Na božično-novoletnem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Lendava, je sodelovalo I8 šahistov. Zmagal je Strbad s 15 točkami pred Gaberjem, 14, Žalikom, 13, Hajošem in Žilavcem, po 12,5, ter Todorovičem, 11,5 točke. (FB) Na decemberskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenske Pomgra-da je med 10 mladinci zmagal Aleš Lazar z 8,5 točke pred Denisom Gjuranom, 7,5, Mitjo Kovačem in Boštjanom Hočevarjem, po 6 točk. Pri dečkih do 14 let sta bila najboljša Rok Murat in Jernej Buze-ti, oba sta zbrala po 6,5 točke. (FM) kegljanju v okviru delavskih športnih iger Mestne občine Murska Sobota. Pri moških je med 12 ekipami zmagala Carinarnica s 698 pred Ljubljansko banko, 669, in Telekomom, 659 podrtih kegljev. Med ženskami je bila med 6 ekipami najboljša Mura s. 542 pred Potrošnikom, 535, in Ljubljansko banko, 475 podrtih kegljev. V skupni uvrstitvi je zmagala Ljubljanska banka. (FM) Mali nogomet Rokomet 1. B-liga moški stom, saj nastopajo sami mladi igralci. Daleč najboljši v ekipi je bil Koščak, ki je z rezultatom 20 : 4 zasedel četrto mesto v ligi. Drugi pa so igrali takole: Puhan 9 : 8, Šbul 4 : 7, Zavec 3 : 8, Ropoša 2 : 1, Horvat 1:2, dvojica Koščak -Šbul 3:1, Koščak - Puhan 2 : 2 in Zavec - Ropoša 1 : 0. S četrtim mestom bodo Sobočani zadovoljni tudi ob koncu tekmovanja. M. U. Košarka 1. B liga moški Bežigrad 12 9 3 933:824 21 Nova Gorica 12 9 3 973:898 21 Kemoplast 12 8 4 1070:980 20 Radenska Creativ 12 8 4 965:940 20 Banex 12 7 5 1062:1039. 19 Ten Krško 12 7 5 * 965:975 19 GD Hrastnik 12 5 7 923:948 17 Elektra 12 5 7 943:970 17 Ilirija 12 5 7 925:965 17 Plava laguna 12 3 9 921:965 15 U. Olimpija ml. 12 3 9 797:883 15 Radovljica 12 3 9 876:966 15 1. liga ženske Ingrad Celje 11 11 0 810:602 22 Imos Ježica 11 8 3 891:598 19 SKB Ježica 11 7 4 771:695 18 Legrand BTC 11 5 6 684:779 16 Maribor 11 5 6 612:728 16 ADD Ilirija 11 4 7 743:702 15 Odeja Marmor 11 3 8 671:800 14 Pomurje Skiny 11 110 596:853 12 Kegljanje 2. liga moški Korotan 9 9 0 0 60:12 18 Rudar 9 7 0 2 25:22 14 Rolo Sternad 9 6 0 3 41:31 12 Sl. Gradec 9 5 0 4 36:36 10 Nafla 9 4 1 4 40:32 9 Rudnik 9 4 0 5 35:37 8 Žalec-Rogaška 9 3 1 6 30:42 7 Radenska 9 3 0 6 27:46 6 Fužunar 9 2 1 5 28:44 5 Šoštanj 9 0 1 8 18:66 1 2. liga ženske Šoštanj 6 5 0 1 36:13 10 Korotan 6 4 0 2 18:12 8 Impol 6 3 0 3 23:26 6 Narta 6 3 0 3 22:26 6 Miroteks 6 2 1 3 21:27 5 Komcel Hermi 6 2 1 3 20:28 5 Sremič Krško 6 1 0 5 17:31 2 Odbojka Ob 50-letnici nogometa v Beltincih Plaketa NZS ob zlatem jubileju V letu, ki se je izteklo, je Nogometni klub Potrošnik iz Beltinec praznoval pomemben jubilej - 50-letnico delovanja. Ob tem jubileju je beltinski nogometni klub za uspešen razvoj in dosežene rezultate dobil plaketo Nogometne zveze Slovenije. Žal pa je zlati jubilej minil brez posebnega praznovanja. Nogomet ima v Beltincih dolgoletno tradicijo, saj so ga začeli igrati že konec dvajsetih let, ko je v Beltince prinesel prvo usnjeno žogo takratni dijak tretjega letnika mariborske gimnazije, sicer pa vsestranski športnik in odličen organizator Elemer Sepeši - Panči, kasneje znani lekarnar. Razvojna pot beltinskega nogometa je bila zanimiva, saj so morali nogometne gole kar petkrat premeščati z enega mesta na drugega. Za mejnik jubileja so si izbrali leto 1949, ko je bil v Bel-tincih ustanovljen prvi nogometni klub Mladost. Pravi razcvet nogometa pa se je v Beltincih začel leta 1960, ko je bila v Murski Soboti ustanovljena Nogometna podzveza in organizirano pomursko prvenstvo. Od takrat do danes so nogometaši tekmovali v različnih ligah pod imeni Beltinci, Beltinka in Potrošnik. V času delovanja so beltinski nogometaši dosegli zavidanja vredne rezultate. Kar sedemkrat so bili prvaki pomurske nogometne lige, štirikrat prvaki prve medobčinske nogometne lige, eno leto so sodelovali v mariborsko-soboški ligi, pet let so nastopali v vzhodni conski ligi, tri leta v drugi slovenski ligi vzhod, v samostojni Slovenije pa že deveto leto tekmujejo v prvi državni nogometni ligi. V tem času so si v beltinskem parku uredili igrišče z ograjo, klubske prostore. Pred dvema letoma pa so si zgradili tudi tribune s 1.600 sedeži in vip ložo, ki so ene najlepših v Sloveniji, za kar ima največ zaslug takratni predsednik Marjan Maučec. ■ .............................................. ....... ..... ■ J ■>'- : «®as „ 'taca.' t »-A Squash Na tretjem turnirju za pomursko prvenstvo, ki ga organizira Squash klub Murska Sobota, je sodelovalo 21 tekmovalcev in tekmovalk. Pri moških je zmagal Peter Jerič pred Bojčijem Cvetkom in Benom Štor-nikom, pri ženskah pa Natalija Šiftar pred Ljubico Štornik in Natašo Banič. Po treh turnirjih pri moških vodi Bojči Cvetko z 225 pred Petrom Jeričem, 218, in Zoranom Repijo, 185 točk. Med ženskami je na prvem mestu Natalija Šiftar z 285 pred Ljubico Štornik, 230, in Natašo Banič, 180 točk. (FM) 1. liga Sevnica 9 7 1 1 43:19 22 Lesna Litija 9 7 0 2 51:20 21 Puntar Tolmin 9 6 2 1 32:23 20 Pelikan Celje 9 6 1 2 37:34 19 Mefeorplast 9 4 2 3 40:35 14 Beton Koper 9 3 3 3 32:35 12 Koper 9 1 2 6 26:37 5 V. Stipič 9 1 2 6 26:36 5 Petovia 9 1 2 6 25:47 5 Orkan Zbelovo 9 1 1 7 24:49 4 ŠD Grad je organiziralo drugi božično-novoletni turnir. Med 24 ekipami je zmagala ekipa Vanče vasi pred Finthingom in Vadarci. Najboljši vratarje bil Zver (finthing), najboljši igralec Kovač (Vanča vas), najboljši strelec Cener (Vanča vas), najbolj disciplinirana ekipa pa KMN Grad. (AC) Rudar' 11 10 0 1 325:245 20 Velika Nedelja 11 8 0 3 286:244 16 Sevnica 11 7 1 3 308:271 15 Šmartno 11 6 2 3 289:279 14 Ohio Besnica 11 .5 2 4 283:209 12 Pomurka 11 4 3 4 292:318 11 Nova Gorica 11 5 0 6 295:313 10 Ormož 11 4 0 7 281:281 8 Dol Hrastnik 11 3 2 6 267:278 8 Predvor 11 4 0 7 255:301 8 Krim 11 3 0 8 258:279 6 Atom Krško 11 1 2 8 288:329 4 2. liga moški Pyramidia 9 9 0 0 288:169 18 Ptuj 9 7 1 1 275:162 15 Arčoni Radgona 9 7 1 1 278:212 15 Kras 9 4 0 5 229:234 12 Ormož B 8 3 0 5 211:236 6 Duplje. 8 3 0 5 183:222 6 Jezersko 8 2 0 6 192:234 4 Dom Žabnica 8 2 0 6 168:229 4 Maribor 5 0 1 4 101:146 1 Razkrižje 9 0 1 8 220:301 1 1. liga moški Kamnik 11 8 3 30:12 26 Bled 11 8 3 27:12 25 Salonit 11 8 3 27:13 24 Maribor 11 8 3 26:15 23 Fužinar 11 8 3 25:14 22 Olimpija 11 5 6 22:22 16 Pomgrad 11 4 7 13:23 11 Žužemberk 11 3 8 15:28 9 Granit 11 3 8 11:27 9 Triglav 11 0 11 3:33 0 1. liga ženske Branik 990 27:3 27 Koper 9 7 2 23:11 20 Nova Gorica 9 6 3 23:11 20 ZM Ljutomer 9 5 4 17:13 15 ŠD Šentvid 9 5 4 17:16 15 Rogoza 9 5 4 18:16 14 Novo mesto 9 5 4 16:14 14 Ptuj 9 2 7 10:22 7 Asics Tabor 9 1 8 5:24 ■ 3 Bled 9 0 9 1:27 0 2. liga moški. Brezovica 11 11 0 33:5 32 Šempeter 11 9 2 30:9 28 Šoštanj 11 9 2 28:14 24 Hoče 11 8 3 24:16 23 Ljutomer 11 7 4 24:18 21 Termo Lubnik 11 6 5 22:21 17 Beltinci 11 5 6 20:23 15 Prvačina 11 5 6 18:21 14 Fužinar II 11 2 9 12:29 7 Kovinar 11 3 8 13:30 6 Krka 11 1 10 10:30 6 Črnuče 11 0 11 8:33 2 3. liga ženske Mislinja 1111 0 33:1 33 Comet 11 10 1 30:11 29 Prevalje 11 9 2 29:9 28 Braslovče 11 6 5 22:15 19 Savinja 11 6 5 21:21 16 Sonimex 11 6 5 20:22 16 Črna 11 6 5 21.23 15 Gedeon 11 4 7 18:24 13 Kerna 11 4 7 18:24 12 Dravograd 11 1 0 13:30 7 Ruše 11 2 9 10.29 7 Formis 11 1 0 4:30 3 Tekmovanje nogometašev Potrošnika iz Beltinec v prvi državni ligi Ije za mnoge veliko presenečenje, saj so Beltinci kraj le z okrog 2.400 prebivalci, občina Beltinci pa ima okrog 8.700 prebivalcev. Zato so Beltinci v medijih tudi dobili naziv »naj... nogometna vas«. Kljub majhnosti kraja sodi Nogometni klub Potrošnik med tiste slovenske klube, ki imajo poleg Maribora in Mure največ gledalcev. Največ gledalcev v beltinski športni park vsekakor pritegne prekmurski derbi med Potrošnikom in Muro, saj se je na tekmi zbralo tudi do 5.000 gledalcev. V devetletnem igranju v prvi državni ligi so nogometaši Potrošnika zasedli enkrat peto, dvakrat šesto, dvakrat deveto, enkrat deseto, enkrat trinajsto in enkrat štirinajsto mesto. Neslavno pa so končali jesenski del prvenstva letošnje tekmovalne sezone, ko se je barka začela potapljati, saj so se brez zmage znašli na zadnjem mestu. Svoj največji uspeh so nogometaši iz Beltinec dosegli v tekmovalni sezoni 1994/95, ko so se enakovredno merili tudi z najboljšimi slovenskimi moštvi ter zasedli peto mesto. Po jesenskem delu prvenstva pa so bili celo na četrtem mestu in le 4 točke zaostajali za prvakom Olimpijo. Zlasti so bili uspešni v igri z najboljšimi slovenskimi moštvi, saj so bili po medsebojnih srečanjih s prvimi štirimi moštvi Olimpijo, Gorico, Mariborom in Muro na prvem mestu. Poleg tega so dosegli velik uspeh tudi v pokalnem tekmovanju, saj so izločili večkratne državne prvake Olimpijo iz Ljubljane in se uvrstili v polfinale, kjer so se srečali s soboško Muro. Obe tekmi sta se končali neodločeno, v Beltincih 1 :1 in v Murski Soboti 0 : 0, v finale pa se je uvrstila Mura zaradi doseženega zadetka v Beltincih. V prvoligaški konkurenci so v Beltincih vadili številni trenerji: Nikola Škrbič, Ivan David, Ivan Markovič - Džalma, Vojislav Simeunovič, Zoran Cirkvenčič, Pero Nadoveza, Ivo Šajh, German Slepnov, Jože Sečkar, Ivica Frkič, Janko Irgolič, Milovan Tarbuk, Feri Maučec, Drago Posavec, Borut Jarc in Jedinko Perica. Funkcijo predsednika pa so opravljali Jože Horvat, Viktor Ketler, Marjan Maučec in Adi Erjavec. Za beltinskega prvoligaša so igrali nekateri odlični nogometaši, kot so Štefan Škaper, Vlado Miloševič, Milan Osterc, Marinko Šarkezi, Boško Boškovič in drugi, ki jih štejemo med najboljše slovenske igralce, in številni tuji igralci, med katerimi velja omeniti Jengurazova, Neimana in Vorobjova iz Rusije, Mora in Adjea iz Gane, Leaia iz Brazilije, Popesca in Ivana iz Romunije, Srečka Iliča in Gorana Gutalja iz Bosne in druge. Najboljša strelca pri beltinskem prvoligašu sta bila Štefan Škaper in Vlado Miloševič. Da so nogometaši Potrošnika iz Beltinec ves čas samostojne Slovenije obdržali prvoligaški status, gre pripisati predsednikoma Viktorju Ketlerju in Marjana Maučecu, ki sta znala pritegniti k delu amaterske nogometne delavce in pokrovitelje. Pomembno vlogo pa je odigral tudi glavni pokrovitelj Potrošnik iz M. Sobote. Na dosežene rezultate v minulih petdesetih letih so Beltinča-ni lahko ponosni, saj bodo zapisani z zlatimi črkami v zgodovini beltinskega športa. Ob zlatem jubileju tudi naše čestitke! F. MAUČEC Namizni tenis V tretjem kolu prve medobčinske namiznoteniške lige Ljutomer so igrali: Segrap : SIP II 5:0, Breza bar: SIP I 2:5, SIP III: Kapiral Broker 1 : 5. Vodi kapital Broker s 6 točkami. V drugi medobčinski ligi pa so bili doseženi tile izidi: Demark: Loko 15:1, Branoslavci: TEN 2 : 5, Z/Print : Montaža Lešnik 4 : 5, Demark : Loko II 5:4. Vodi Demark iz Ljutoerrira z 8 točkami. (NŠ) Na novoletnem turnirju ljutomerskega Partizana je sodelovalo 25 igralcev. Zmagal je Sklizovič (Broker) pred Štermanom (Segrap), Fijavžem (Montaža) in Onišakom (SIP). (NŠ) 20 MULARIJA 6. januar 2000, VBIMK Dedek Mraz v prihodnosti • Leta 2000 si bo dedek Mraz obril brado. Namesto sive kučme bo imel kapo s šiitom. Ne bo se pripeljal z jeleni, ampak z motorjem. Darila bo delil samo porednim otrokom, tistim, ki' nikoli ne ubogajo. Namesto novoletne jelke bomo okrasili kaktuse. Jaz pa bom odšel na Luno. UROŠ PAVLOVIČ • Čez sto let bo imel dedek Mraz leteče jelene in bo darila kar metal iz zraka. Imel bo rdečo obleko. Brada mu bo segala do kolen. Imel bo tudi satelitski mobitel. JANEZ KOLAR • Čez dvesto let bo imel dedek Mraz rolke. Izgubil bo koledar, zato bo prišel poleti. Namesto daril bo imel zvezke. ŽAN ROGAN • Dedek Mraz se bo pripeljal z velikim vesoljskim plovilom, ki ga bo upravljal robot. Pomagali mu bodo otroci. ALJOŠA ČRNKO UČENCI 1. B-RAZREDA, OŠ III M. SOBOTA Starši v šoli V decembru smo se z učiteljico dogovorili, da bomo povabili v naš razred tudi starše. Tako smo tudi storili. Prišli so v torek ob desetih in skupaj smo izdelovali novoletne okraske za učilnico. Še prej smo pripravili staršem program, v katerem smo nastopili vsi učenci. Najprej sta Iva in Nina zapeli pesmico, potem je Petra deklamirala pesmico Srečno tisočletje, nato smo zaigrali igrico Kako so živali prihajale k babici Zimi po toplo obleko, na koncu pa smo zapeli pesmico o zimi. Nato smo začeli z delom. Jaz in moja mama sva bili v skupini, kjer smo delali novoletne voščilnice. Preostali so izdelovali verižice, okraske ... Med delom smo se lahko posladkali s keksi in sokom, starši pa so dobili kavo. Na koncu smo vse izdelke razstavili. Lepo je bilo videti! Želim si, da bi se drugo leto to spet ponovilo. DENIS KOCEN, 3. B OŠ PUCONCI Starši so nam bili v veliko pomoč. Vsi otroci imajo pravice 10. december je bil dan človekovih pravic, 11. december pa dan Unicefa. Člani Rdečega križa na naši šoli smo ta dneva obeležili z izdelavo prazničnega plakata. Izrisali smo goloba z oljčno vejico kot simbol miru, prijateljstva, solidarnosti in enakosti - kljub naši drugačnosti glede barve kože, veroizpovedi, narodnostne in kulturne pripadnosti. Zato smo golobčka prekrili z neštetimi obrazi različnih in drugačnih otrok širom po svetu ter ga obogatili z mislijo Vsi otroci imajo pravice. S tako pomembnima dnevoma je sovpadala tudi občinska prireditev za invalide. Člani Rdečega križa smo popestrili prireditev z bogatim kulturnim programom. Bilo nam je toplo pri srcu, saj smo vsi odšli domov bogatejši - invalidi zaradi naše pozornosti in ker so se nanje spomnili tudi krajani ter jih pogostili, mi pa zaradi tega, ker smo lahko svojo ustvarjalnost delili z invalidi in jim polepšali siv jesenski dan. ČLANI RK Z MENTORICO SLAVICO OŠ TIŠINA Želja Čas božiča in bližajoče se novo leto še posebno me razveseli. Takrat pozabim na vse skrbi, saj nekaj lepega se godi. V družini zberemo se vsi, to v meni lepega duha budi. Naj nikoli me ne zapusti, moja želja je za te dni! SARA MIČEV, 6. C OŠ III M. SOBOTA Ostržek in snežinke Ostržek je bil letos zelo priden. Nagajati pa je začel, ko je padal sneg. Bil ga je tako vesel, da se je začel igrati s snežinkami. Ker ga one niso imele rade, so vedno manj letele proti zemlji. Ostržek je postal zaradi tega žalosten in je odšel v hišo. Tam je premišljeval, zakaj ga snežinke ne marajo. Čez nekaj časa je le zvedel, kaj je narobe. Bil je preveč poreden, ker je nagajal očetu in mamici. Sklenil je, da se bo takoj poboljšal. Bele snežinke so kmalu‘pobelile doline in bregove. KAJA JAUŠOVEC, 4. B OŠ GOR. RADGONA VESTNIK NA INTERNETU Na predstavitvi naše občine v Ljubljani V soboto, 18. decembra, smo se v precej vetrovnem in hladnem vremenu odpeljali z avtobusom v Ljubljano. Napotili smo se pred mestno tržnico, kjer smo pripravili kulturni program, s katerim smo predstavili našo občino. Nastopili so folklorna skupina, ansambel Gr-njak, humorist Ivo Žnidarič, pevska Dedi mi je povedal Moj dedi je bil star šest let, ko je začel hoditi v šolo. V učilnici je bilo po od trideset do štirideset učencev, poučeval pa jih le en učitelj. Takrat so govorili v šoli samo po madžarsko. Malice niso imeli, temveč so si jo morali nositi s seboj. Dedi je največkrat jedel le kos kruha, včasih pa zraven še jabolko. Kadar so bili v šoli poredni ali če se česa niso naučili, jih je učitelj tepel. A tudi pohvaliti jih je znal in dati dobro oceno, če so bili pridni. Moj dedi mi je še povedal, da je danes v šolah dosti bolje in lepše. MATEJ HAHN, 3. RAZ. DVOJEZIČNA OŠ PROSENJAKOVCI Če bi skupina Fantje od Male Nedelje, ljutomerska vinska kraljica ter šolska humorista Franček in Micika. Program je povezovala Marija Dolamič. Domači obrtniki pa so ponujali svoje izdelke in spominčke. Predstavitev naše občine si je ogledalo precej ljudi. Prišli so tudi prleški rojaki, ki živijo v Ljubljani, in bila policistka Najraje bi delala na mejnih prehodih. Oblečena bi bila v lepo uniformo. Delala bi skupaj s cariniki. Imela bi izmensko delo. Kontrolirala bi ljudi in njihove dokumente. Čez mejo bi spustila samo brezhibna vozila. Pazila bi tudi, da v našo državo ne bi vstopali begunci. Imela bi službenega psa. Vse zakone bi strogo spoštovala. TJAŠA GOMBOC, 2. RAZ. OŠ SV. JURIJ - PODRUŽNIČNA ŠOLA PERTOČA poklepetali po domače z nami. Vse nas je lepo pozdravila in sprejela ljubljanska županja, naša rojakinja Vika Potočnik. Ta dan nam bo vsem ostal v lepem spominu. METKA MARKOČ in MATJAŽ LOVREC, 8. RAZ. OŠ MALA NEDELJA Palčki so povedali Tak je naslov igrice, ki smo jo zaigrali otrokom, ki so tudi v prazničnih dneh ostali v bolnišnici (na otroškem oddelku). Z njo smo razveseli tudi otroke v rakičanskem vrtcu in naše učence ob novoletnem rajanju. Vsem je bilo prijetno - tudi nam. UČENCI 4. A-RAZREDA OŠ BAKOVCI Kako se ne preveč zrediti? Na svetu ni človeka, ki bi bil popolnoma zadovoljen s svojo postavo. Za najstnike pa je »katastrofa« že to, če imajo kakšen kilogram preveč, čeprav je znano, da se telo med puberteto spreminja. Če pa imate res nekaj kilogramov preveč, se držite teh nasvetov: • Nikakor ne hujšajte z dietami, ki peljejo k stradanju. Telo v času pubertete rabi več maščob za energijo. • Jejte bolj zdravo hrano, se pravi čim več zelenjave, sadja ... • Čim več se gibljite - ali v naravi (tek, kolesarjenje), v telovadnici (ples, tek) ali v kopališču (plavanju). Vse je odvisno od vas. IZ GLASILA »KAJ? KAKO? ZAKAJ?« OŠ II M. SOBOTA Kaj sem napisal Božičku Spet je prišla zima. Upam in želim'si,''da bi zapadel sneg, kajti takrat se lahko otroci sankamo, kepamo in smučamo. Pa tudi ti, Božiček, se lažje pelješ s sanmi. Dragi Božiček, čez celo leto sem se trudil in bil priden, včasih pa sem tudi nagajal. Vseeno te prosim, da mi prineseš teleskop in daljinski avto. Kako je pri tebi doma na severu? Koliko jelenčkov imaš? Upam, da me boš obiskal. Do takrat bom pripravil božično drevo. Doma sem na Ivancih 10. Pozdravlja te tvoj Andrej ANDREJ PETROVIČ, 4. A, OŠ BOGOJINA Običaji ob novem letu Pri nas v Bogojini je navada, da hodijo zadnji dan v letu pevci od hiše do hiše prepevat. Pojejo božične in novoletne pesmi ter voščijo novo leto. Za to dobijo darove. Prvega januarja pa hodijo fantje in možje navsezgodaj voščit srečno novo leto. Nekateri voščijo takole: »Bog vam daj zdravge, veselge, obilge kruja, vijna vsega zadovole, diišnoga zveličanja pa največ. Na zdravge vam Bog daj!« Tudi jaz hodim pozdravljat. VIDŠOMEN, 5.B OŠ BOGOJINA Najlepša pokrajina Narava se mi zdi najlepša, ko je pokrita z debelo snežno odejo. Veje dreves se upogibajo pod težo snega, s streh pa visijo debele ledene sveče. Ptice, ki so ostale pri nas, prihajajo po hrano, ki jim jo nastavljamo. Povsod je polno sledi divjih živali. Na oknih se delajo ledene rože in iz dimnikov se veselo kadi. Na ribnikih in mlakah je led, kjer se veselo drsamo. Zima je zame najlepši letni čas. MATEJ KREBS, 6. RAZ. OŠ STOGOVCI TOlil , 6. januar 2000 NA SCENI 21 (0 Ali lahko v ljubezni pokažeš prava čustva? o oves vsemu svetu, da si zaljubljen/a ali pa to raje obdržiš zase? Lahko svoja čustva spontano poka žeš ali pa se z njimi boriš, saj te je strah priznati, da si zaljubljen/a? Iskreno’ odgovori na spodnja vprašanja, seštej točke in odkrij, kakšen/na si v resnici. 1. Katera izmed naslednjih ljubezenskih izjav ti je najbolj všeč? a) Tako zelo te ljubim, da bi vse naredil/a zate, in še več. b) Tistemu, ki ga/jo ljubiš, moraš vzbuditi občutek zaupanja. c) Začniva znova in naj se nama vsa pričakovanja izpolnijo ... d) ...roke sem nežno položila na njegov obraz, drhtela sva ob dotiku ... 2. Kaj je zate romantika? a) Na primer, če se sprehajava z roko v roki po Parizu in se poljubiva pod Eifflovim stolpom. b) Sedim na samotni klopci v parku, v bližnjem jezeru plavajo labodi, sonce na obzorju počasi zahaja in pišem ljubezensko pismo. c) Menim, da prava ljubezen ne potrebuje nam vseh znanih klišejev: rdeči srčki, sveče, nežna glasba ... Ali sva zaljubljena ali pa ne, vse drugo je odveč..... d) Nekaj, kar ni tako običajnega, nekaj, kar ljubezen naredi še bolj zanimivo, predvsem pa je treba vedno znova skrbeti za presenečenja ... 3. Spremenll/a si svoj stil frizure in vsi so zelo navdušeni, razen tvojega/e najboljše/ga prijatelja/ ice. Kaj si misliš? a) Res mi je zelo pri srcu, vendar pa se ne spozna na nove trende. b) Saj ne misli tako. Pač potrebuje nekoliko več časa, da se navadi. c) Verjetno ima prav. Zdaj mi je že žal, da sem se odločil/a za takšno spremembo. d) Zelo sem razočaran/a. Nisem si misllil/a, da bo moj/a najbolj- ši/a prijatelj/ica nevoščljiv/a. 4. Tvoj/a prijatelj/ica ima velike ljubezenske težave in je zato zelo nesrečen/na. Ali mu/ji lahko pomagaš? a) Seveda. Skupaj bova počela/i stvari, ob katerih bo pozabil/a na vse. Peljal/a ga/jo bom na sladoled, v kino, nato pa v diskoteko, kjer bova spoznala/i nova/e dekleta/fante in se noro zabavala/i. b) Mislim, da ne. V takšnih situacijah ga/jo je bolje pustiti sa-mo/ega. c) Zanj/o imam vedno čas, saj je moj/a najboljši/a prijatelj/ica. Kadar koli me lahko pokliče in si olajša bolečino. d) Najprej streseva jezo na vse fante/dekleta tega sveta, pogle-dala/i bi še dober film, nato pa ga/jo prepričal/a, da pokliče fanta/dekte, da se v miru pogovorita. 5. Misliš, da življenje samo za poklic in kariero prinaša dovolj sreče? a) Ne, kajti prepričan/a sem, da si vsakdo želi ustvariti družino in z njo tudi polno zaživeti. b) Odvisno od človeka. Nekdo pač raje dela nadure v službi, kot pa doma poseda pred televizorjem. c) Mislim, da se vsakdo mora prej finančno utrditi, šele potem naj si ustvarja družino, če pač čuti Danes pojem sreče zaznamujejo uspešna kariera, dobra služba, hiter avto, razkošno stanovanje ... Nihče ne govori:... srečen sem, ker imata mama in oče tako lep odnos do mene, srečen sem, ker me je prijatelj sprejel kljub temu, da ne spadam v krog njegovih prijateljev... Upam si trditi, da vsak posameznik še hrepeni po teh drobnih dejanjih, ki so potrebna posebnega truda. Življenje si je tako ali tako našlo oblast potešitve za tiste duše, ki hočejo srečo v pravem pomenu besede. Ena izmed oblasti potešitve je tudi denar, ki je staršem dal, da sta kupila igračko za božička svojemu otroku in denar, s katerim smo kupili šopek sprave. Sreča prav gotovo prihaja od znotraj. Čim prej se bomo tega zavedali, hitreje bomo začeli uporabljati drugačno denarno enoto. To je tista valuta, ki je cenjena tudi »gor v nebesih«. In sedaj veselo na delo. Voljo v roke in ne se pustiti, da vas bo kdo kupil. S tem boste tudi svojega prijatelja opozorili na drugačno plačilno sredstvo. To bo trud za boljši odnos in boljšo kvaliteto življenja. ELIZABETA BOJNEC, DOBROVNIK ■ P.S.: Elizabeta je študentka prvega letnika na tehnični fakulteti v Mariboru. Poslala nam je svoje razmišljanje, ki je zelo primerno za božični in novoletni čas. Z objavo prispevkov hoče, da bi se ljudje vsaj malo zamislili nad svojimi dejanji, vedenjem... Drugi prispevek bomo objavili v naslednji številki Vestnika. Rezultati testa Dobrovnik 1.a:15 b: 10 c: 5 d: 20 2. a: 10 b: 20 c: 5 d: 15 3. a: 10 b: 5 c: 15 d: 20 4. a: 20 b: 5 5. a: 5 b: 15 6. a: 15 b: 5 7. a: 10 b: 20 c: 10 d: 15 c: 10 d: 20 c: 10 d: 20 c: 15 d: 5 po tem potrebo. d) Družina je vsekakor na prvem mestu, in če se le malo znajdeš, lahko oboje uspešno vodiš. 6. Čutiš, da te partnerjevi starši ne marajo preveč. Te to moti? a) Nimam takega občutka. Do mene so bili vedno zelo prijazni. b) Da, to me zelo moti, zato pa ga/je ne obiskujem doma. c) To me sploh ne moti in ne bom pustil/a, da vplivajo na najino zvezo. d) Zelo me moti, zato se bom mo-ral/a čimprej z njimi pogovoriti, kajti to lahko najino zvezo uniči. 7. V vajini zvezi ni vse v redu in preko prijateljev izveš, da te je fant/dekle prevaral/ o. Kaj narediš? a) Poskušam ostati miren/na. Premislim, kaj od tega bi lahko bilo res, nato se resno pogovorim s fantom/dekletom. b) Grozno. Kot vedno izvem kaj takšnega zadnji/a. Vsekakor pa bo fantu/dekletu še žal za to. c) Najprej pomislim ali je kaj takega res. Vsekakor bom prej ve-rjel/a dekletu/fantu, nato se bova o tem pogovorila. d) Zelo sem vznemirjen/a, vendar pa ne rečem ničesar, obnašam se, kot da bi bilo vse v redu, dokler se ne prepričam. D. T. ■ a ustanovnem sestanku so se mladi iz občine Dobrovnik odločili za organizirano obliko delovanja v okviru lastnega društva. Opredelili so se tudi za ime, in sicer Društvo mladih Dobrovnik. Predsednik je Danijel Bot, mladi pa se želijo čim bolj aktivno vključiti v življenje in delo kraja. Župan občine Marjan Kardinar je od vsega začetka podpiral pobudo mladih, ki bodo tako ohranili stik s svojim okoljem tudi potem, ko bodo mnogi med njimi odšli na šolanje v druge kraje. Seveda je to za novoustanovljeno občino še kako pomembno, zato so mladim zagotovili tudi prostor v kulturnem domu Dobrovnik, s širitvijo doma pa bodo imeli v prihodnosti tudi stalen prostor za svoje aktivnosti in delovanje. FRANC BOBOVEC! H h Dotikam se tvojega obraza, Edino to možno je, Naj nekdo mi pomaga, In ve, da Samo njega ljubim še! Vedno tvoja Martina! Iščem So solze že pozabljene, pozabil si vse pravljice, poslušam vse, a tebe ne. Do tebe so poti predolge, ceste, ki jih ne poznam, poti so izgubljene, iščem in tavam, ker te, Gregor, rada imam! M. H. r o g o S Do 35 točk: Svoja čustva pokažeš le s težavo, kar pa ne velja samo za ljubezen. Vsekakor pa to ne pomeni, da si brez čustev in da ne poznaš ljubezni. Ravno zaradi tega, ker velikokrat preveč močno občutiš, si postavil/a pred sebe zaščitno steno. Strah te je, da bi bil/a razočaran/a, če bi svoja čustva odkrito pokazal/a. Nikakor pa ni dobro, če svoja čustva dalj časa zadržuješ v sebi. Čez čas lahko postaneš agresiven/a in se boš po nepotrebnem zapiral/a pred svetom. Poskušaj se vsaj malo odpreti, če boš komu pokazal/a čustva, lahko enako pričakuješ tudi od njega. Pozabi na strah, da bi se osmešil/a. Odkrito priznaj, da si želiš ljubezni, da imaš določene potrebe in želje, kar te bo pripeljalo do čudovitih občutkov. Od 40 do 75 točk: Si zelo urejen človek, všeč ti je, če je vse v najlepšem redu. V družbi te sprejemajo kot osebo, ki ji lahko zaupaš, kot dobrega prijatelja, vedno si jim na razpolago. Drugače pa velja za tvoja globlja čustva, ki jih skrivaš tudi pred najboljšimi prijatelji. Sprosti se! Moraš se sprijazniti, da čustev ne smeš pospravljati v nek predal in jih tako skrivati. Včasih je dobro, če jih nekontrolirano sprostiš. Ko si zaljubljen/a, ti lahko sproščanje čustev pomaga pri zvezi. Imel/a boš občutek čustvene svobode in tako boš partnerju še bolj zanimiv/a. V njegovem/njenem objemu bo toplina tvojega srca prevladovala in premagala tvojo zadržanost. Od 80 do 115 točk: Si zelo temperamenten/na in naraven/na, vendar pa imaš svoja čustva še zelo dobro pod kontrolo. Tvoja odprtost privlači veliko ljudi in zato so radi v tvoji družbi. Izžarevaš s svojo pozitivnostjo in fant/dekle, ki si ji/mu podaril/a srce, je lahko zelo srečen/no. Tudi če si v ljubezni še zelo neizkušen/a, imaš poseben dar, da na vse gledaš sproščeno. Zaradi tega boš pozneje s svojim dekletom/fantom imel/a čudovito ljubezensko življenje. Vendar pa, še bolj si zaupaj, saj veš, kaj je dobro zate. Ko boš srečal/a ljubezen svojega srca, boš to takoj začutil/a. Zanesi se na svoja čustva, odločaj iz srca. Od 120 do 140 točk: Svoja čustva lahko zelo dobro pokažeš, včasih zelo lahkomiselno, včasih načrtno. Ampak, ali so to res tvoja prava čustva, ki jih kažeš? V resnici se velikokrat pretvarjaš, da si srečen/na in zadovoljen/na. Raje trpiš, kot pa da snameš »roza« očala, s katerimi korakaš skozi življenje. Roko na srce: kaj pa imaš od tega? Bodi odkrit/a. Seveda ni enostavno govoriti o željah in potrebah v ljubezni, vendar pa verjetno lažje, kot pa kazati nekaj, česar ni. S tem tudi preprečuješ, da bi doživel/a prave globoke občutke sreče. Pokaži svoja prava čustva. Spoznaj se in »roza« očal ne boš več potreboval/a. Strup ljubezni Vedno bolj mi mešaš glavo, vedno bolj me spravljaš v težavo, saj ne vem, kaj naj naredim, da spet normalno zaživim. Popolnoma si me zastrupi,I s svojim strupom si me mučil, ko bi me vsaj toliko ljubil, koliko si strupa v meni pustil, potem ne bi bilo mi treba umreti in bi lahko začela skupaj živeti, množila bi ljubezen, seštevala srečo, odštevala jezo, delila veselje. Mateja Želja, sreča Vse, kar sem si res želela, bilo je, da bi te ob sebi imela; in ni mi mar, kaj pravijo ljudje, moja sreča je drugje. A sedaj živim, kot si želim in srečna zaživim; verjemi vase in v svoje sanje, potrudi se, povej, da ljubiš me; Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! vedno kadar zvezde zažarijo, moje misli poletijo! Teja Adijo pamet Je pamet, je norost, a med njima kratek most, sta kot brat in sestra, kot ženin in nevesta. Je ljubezen, je sovraštvo, uglajenost in bahaštvo, tiha voda, glasen tok, za vsak dan le smeh in jok. Bel obraz, a črna duša, kdo še pametne posluša! Žulj na srcu kot zavist, star dobrotnik - nov rasist. Kje je meja, kje je zid, kdo podpisal bo izvid? Adijo pamet, bog s teboj, sem, kar sem, za vedno svoj! Biserka P. S.: Biserka nam je poslala kar nekaj svojih pesmi, ki jih bomo objavljali v prihodnjih številkah Vestnika. Napisala je, da inspiracijo za pesmi črpa iz vsakdanjega življenja in zato upa, da bodo blizu tudi vam. Za trud bo Biserka prejela praktično nagrado. 22 DOBRO JE VEDETI e. januar 2000, W( Pomurske lekarne razkrivajo OVEN Ona: Prav presenečena boš nad svojimi uspehi v ljubezni, ker se ti obetajo resnično enkratni časi. Zato raje pusti poslovno plat življenja za nekaj časa pri miru in se posveti uživanju, ki ti bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že dalj časa sledijo tvojim, včasih celo smešnim, avanturam. zdravilne skrivnosti Osteoporoza (2. del) BIK Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnost, sedaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj pozabila. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno tvegana zadeva. On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali pa previdno pobereš dobiček. Če boš vztrajen, ti nagrada vsekakor ne more uiti. Nepričakovan obisk. DVOJČKA Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa utegne spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto, kar počneš. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato si je ne razlagaj kot... On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendarle pa bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga v svoji zavzetosti z denarjem vse preveč zapostavljal. Ne bo ti žal. RAK Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar pa ti tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš pristala na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito. On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali pa se držiš sigurnega posla. Vsekakor pa je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel še kako prav. olezen je vedno bolje preprečevati kot zdraviti, še zlasti če je tako razširjena kot osteoporoza in je zdravljenje povsem razvite bolezni manj uspešno. Ukrepi za preprečevanje osteoporoze vključujejo predvsem veliko gibanja, ustrezno prehrano in izogibanje dejavnikom tveganja. Dejavniki tveganja za osteoporozo, na katere ne moremo vplivati, so: - genetski dejavniki (ženske majhne postave, svetle polti in las, bela in azijska rasa), - starost v obdobju klimakte-rija (zgodnji klimakterij in odstranitev jajčnikov zelo povečata tveganje za osteoporozo) in - starost. Dejavniki tveganja za osteo- porozo, ki se jim lahko izognemo ali lahko nanje vplivamo, so: - telesna neaktivnost, - prehrana (premajhna vsebnost kalcija in vitamina D v hrani, prekomerna beljakovinska in vlak-ninska hrana ter živila kot so rabarbara, špinača, kakav, čokolada in otrobi zavirajo absorpcijo kalcija iz črevesja), - alkohol (alkohol zavira absorpcijo kalcija iz črevesja, zaradi oviranja delovanja ledvic je prizadeta tvorba vitamina D, moteno je tudi delovanje osteoblastov), - nikotin (kadilke so nagnjene k zgodnejšemu klimakteriju, estrogeni se pod vplivom nikotina pretvorijo v neaktivno obliko), - kofein (povečuje izločanje kalcija z urinom), - sončna svetloba (posebno pri starejših ljudeh je nujno gibanje na prostem, saj zmerno izpostar vljanje sončnim žarkom (15 minut dnevno) zagotovi primerno količino vitamina D za zdrave kosti), - telesna teža (izogibati se je potrebno preveliki in premajhni telesni teži), - zdravila (dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi pri bronhialni astmi, revmatičnih obolenjih in drugih avtoimunskih obolenjih; dolgotrajna uporaba heparina, ki je zaviralec strjevanja krvi; zdravljenje z metotreksatom; dolgotrajna uporaba odvajalnih sredstev povzroči pomanjkanje kalcija zaradi hitrega prehajanja hrane skozi črevo, kar onemogoči zadostno absorpcijo kalcija; zdravljenje z antikonvulzivi, ki so sredstva proti epilepsiji spodbujajo pa delovanje encimov, ki razgrajujejo vitamin D; čezmerna uporaba antacidov, ki vsebujejo aluminij in nekatera zdravila za odvajanje vode povzročajo povečano izločanje kalcija). Za povečevanje največje kostne mase se začno preventivni ukrepi že v otroški dobi in trajajo tja do 35. leta. Za ohranjanje največje kostne mase med 35. in 50. letom starosti naredimo največ s športom in ustrezno prehrano, in če je potrebno, še s terapijo z nadomestni- d.d MURSKA SOBOTA ŽAJBLJEVE TABLETE LEV Ona: Nikar ne pričakuj spremembe preko noči, ampak se še bolj zagrizi v realizacijo svojih želja. Ob koncu tedna se ti bo nenadejano nasmehnila sreča in ti omogočila velik met, vsaj kar se tiče ljubezenskih reči. On: Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V prihodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne avanture, pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete nasprotnega spola. Klorela v preventivi in zdravljenju bolezni DEVICA Ona: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicenzvest, vendar pa se je začel zanimati za dokaj 'nevarne’ zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne bo prepozno. On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahuj, ampak napadi! K lorela ni zdravilna rastlina. Je visokovredno naravno živilo in poživilo, ki vsebuje visokovredne beljakovine, maščobe, vitamine, rudnine, klorofil, CGF in celično steno, ki skupaj hranijo in krepijo ter razstrupljajo človekov organizem. To pa preprečuje nastanek bolezni in lajša kronične tegobe. TEHTNICA Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, sicer se boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo. On: Moral se boš pošteno potruditi, da boš dosegel tisto, kar bi tako rad imel. Upaš sicer lahko, vendar pa vedi, da se bodo tvoji upi uresničili dokaj počasi. Poskusi izkoristiti svoje skrite adute, dokler so sploh še aduti. ŠKORPIJON Ona: Dobra novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahuj, ampak... On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se. bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo. STRELEC Ona: Nikar se ne uspavaj, saj"se ti še vedno ponuja precej zanimiva ljubezenska rofinanca, za katero ni nobenega razloga, da bi ti ne ugajala. Kdor je zadovoljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosegel tistega, kar si želi. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, ti pa so na tvojo žalost podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva pač ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal iz neprijetne situacije. KOZOROG Ona: Uspelo ti bo nekaj, karti bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo! On: Le kje je tista tvoja sigurnost in prepričanje v svoj prav? Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen, kot pa si bil navajen v preteklosti. Toda romantičen večer ti bo vse to v veliki meri nadoknadil. VODNAR Ona: Dnevni, ki so pred teboj, bodo polni čustvenih zapletov, vendar se nikar ne predaj. Vseeno pa se najprej postavi na čim realnejša tla, ker se ti lahko načrti zapletejo ali celo izjalovijo. On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno tvoja prirojena navada. Pazi, da se ne boš s takim ravnanjem preveč oddaljil od svoje stare družbe, ki te že rahlo pogreša. RIBI Ona: Vse prevečkrat se prilagajaš splošnemu mnenju, pa čeprav marsikdaj misliš popolnoma drugače. Toda kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvari uredijo le tako, da boš ravnala tako, kot ti veleva zdrava pamet. On: Nenadna novica ti bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa ti bo nakopala še cel kup težav. Potrebno se bo obrniti na koga pametnejšega in iznajdljivejšega, drugače ti bo še trda predla. Klorela je zato namenjena vsem : zdravim, za ohranjanje zdravja, nedohranjenim, da napolnijo telesne hranilne zaloge, debelim, kot del shujševalne diete, in akutnim in kroničnim bolnikom, da se hitreje pozdravijo ali da-se jim zdravstveno stanje hitreje izboljša. Najpomembnejšo vlogo v medicini pa ima klorofil pri preprečevanju neprijetnega vonja zaradi zadaha in smrdečih flatusov. Wein-garten in Payson sta zato za preprečevanje smradu pri bolnikih s kolostomo uvedla uporabo v vodi topnega klorofila. Celična stena mikroalge veže nase težke kovine, insekticide, PBC in druge strupe, s katerimi pride človek v.stik zaradi onesnaženja okolja. Klorela oziroma njena celična stena tako vpliva na razstrupljanje organizma. Vpliva tudi na boljšo peristaltiko črevesja in boljšo prebavo. Med vsemi klo-relinimi sestavinami je najbolj zanimiv klorelin izvleček, ki ga danes poznamo kot klorelin faktor rasti (CGF). Ta deluje na vse dele telesa (celice), izboljšuje delovanje organov in povečuje mišično moč. Prav tako deluje na obnavljanje celic. CGF vpliva tudi na rast lak-tobacilov v črevesju, kar ugodno vpliva na boljšo prebavo in hkrati veča odpornost organizma. CGF ni enotna snov, temveč je sestavljen iz različnih aminokislin, peptidov, beljakovin, vitaminov, sladkorjev in nukleinskih kislin, glikoproteinov in drugih snovi. Pri poskusih z živalmi ima antitumor-ski učinek. Izvleček alg naj bi imel v preventivi nastanka raka celo boljši učinek kot karotem in vitamin E. Zaradi faktorja CGF in celične stene klorela spodbuja nastanek makrofagov in.limfocitov oz. celic B in T, ki so sestavni deli imunskega sistema. Ti ščitijo or- ganizem pred infekcijami in nastankom rakastih celic. CGF tudi pospešuje izločanje snovi TNF, ki pospešuje rast fibrobalastov, ki so pomembni pri nastanku vezivnega tkiva oz. pri celjenju ran. Sicer pa ima klorela antivirusni učinek, saj vpliva na pozitivne in negativne bakterije. Vzrok za ta pojav je v izločanju interferona in antibiotiku podobne snovi v izvlečku klorele. Klorela je zato pomembna pri preprečeva- nju in tudi zdravljenju številnih infekcij. Tako npr. preprečuje prehladna obolenja, saj spodbuja izločanje interferona. Prav tako preprečuje ali omili tudi alergična obolenja in revma-tični artritis, in sicer ne samo žara-di povišanje stopnje interferona, temveč tudi zaradi povečane aktivnosti makrofagov, pospešene detoksikacije lastnosti jeter, zaradi večje odpornosti sluznic, preprečevanja lipidne peroksidacije, antiproteotične aktivnosti in še drugih funkcij. Izkazalo se je, da se je pri osebah, ki so zaužile po 50 gramov klorele na dan, povečala sekrecija urične kisline v urinu in njena koncentracija v krvi. mi hormoni. Zdravila za zdravljenje že razvite osteoporoze delujejo kot pospeševalci gradnje (natrijev fluo-rid, rastni hormon in parathormon v nizkih odmerkih) ali kot zaviralci razgradnje kosti (estrogeni, kalcito-nin, bifosfonati in visoki odmerki kalcija). Potrebe po kalciju so največje v obdobju rasti, med nosečnostjo, dojenjem, po menopavzi in v starosti. V naštetih obdobjih mora dnevna prehrana vsebovati vsaj 1500 mg kalcija. Hrana razen mleka in mlečnih izdelkov ni bogata s kalcijem. Pomanjkanje kalcija privede do izgube kostnine, ker telo žrtvuje kost za ohranitev stalne koncentracije kalcija v krvi. Ogroženi so predvsem ljudje, ki mleka ne marajo ali ga ne prenašajo (intoleranca za laktozo). Ti bi morali imeti na svojih jedilnikih vsaj jogurt, sir ali skuto. Kalcij se nahaja tudi v zelenih listnatih povrtninah, školjkah, mandeljnih in majhnih ribah. Če prehrana ne vsebuje dovolj kalcija, ga je potrebno dodajati v obliki kalcijevih pripravkov. Astronavti, ki so bili več kot štiri mesece v breztežnostnem prostoru, so izgubili eno sedmino kostne mase. V breztežnostnem stanju osteoblasti niso vzpodbujeni za gradnje kosti. Tudi večtedensko mirovanje v postelji povzroči opazno izgubo kostne mase. Za preprečevanje osteoporoze je priporočena enourna zmerna telesna vadba 2 do 3 krat tedensko. Vadba mora biti takšna, da je okostje obre-. menjeno s težo telesa. Od telesnih vaj je najmanj priporočljivo plavanje, veliko primernejši sta hoja in telovadba ter tek. Poleg naštetih ukrepov je priporočeno izvajanje izometričnih vaj in vaj za koordinacijo gibov, pri čemer se izboljša spretnost in s tem zmanjša nevarnost padcev in zlomov. MATEJA VELNAR, mag. farm. ■ Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Kremna Juha z vinom Puranja ruladica s suhimi jabolki Proseni hlebčki s sirom Šampinjoni v solati Kremna juha i vinom 50 g moke, 100 g masla, 30 g sladkorja, 1,5 I goveje juhe, 50 cl belega polsuhega vina, 15 cl kisle smetane, 3 rumenjake, muškatni oreh, sol, cimet Maslo v kozici razpustimo, dodamo moko, malo prepražimo, dodamo sladkor, da karamelizira, zalijemo z juho in vinom. Začinimo z muškatnim oreščkom in soljo. Kuhamo 15 minut. Pred serviranjem juho izboljšamo z razmešano smetano in rumenjaki. Juha ne sme več zavreti. Zraven ponudimo opečen bel kruh, posipan s cimetom. Puranja ruladica s suhimi jabolki 720 g puranjih prsi (4 zrezki), 160 g suhih jabolk, 20 cl belega polsuhega vina, skorja cimeta, 15 g škrobne moke, 5 cl olja, 10 cl kisle smetane, sol, poper, perutninska juha Vino damo v primerno kozico, ga odišavimo s cimetovo skorjo in prevremo. Odstavimo, dodamo suha jabolka in mariniramo 1 uro. Med tem si pripravimo puranje zrezke, in sicer zrezke potolčemo, solimo in popramo. Marinirana jabolka vzamemo iz marinade, jih osušimo in razdelimo na štiri dele. Na rob zrezka položimo jabolka, jih zavijemo v rulado in zašpilimo z zobotrebci. Povaljamo v škrobni moki, damo na razgreto olje in z vseh strani opečemo. Opečene ruladice zalijemo z marinado in dušimo 20 minut, po potrebi dolivamo perutninsko juho. Omaka mora biti gladka, a ne pregosta. Postrežemo tako, da ruladice zložimo na krožnik, prelijemo z omako in pokapljamo s kislo smetano. Proseni hlebčki s sirom 120 g prosene kaše, 50 g pora, 3 cl olja, 120 g sira (gauda), 3 jajca, sol, peteršilj, 320 g bučk, 30 g masla Por narežemo na rezance, ga na olju zarumenimo, dodamo dobro oprano kašo in zalijemo z dvakratno količino perutninske juhe. Pokrijemo in dušimo na tihem ognju, da se zmehča. Ko se ohladi, dodamo na drobne kocke narezan sir, jajca, začimbe in dobro premešamo. Oblikujemo hlebčke, jih zložimo na pomaščen pekač in pečemo 10 minut pri 170 °C. Pečene hlebčke damo na krožnik in jih prelijemo z bučkami, ki smo jih naribali, prepražili na maslu in začinili. Šampinjoni v solati 800 g svežih šampinjonov, 5 cl olja, 3 cl kisa, 20 g česna, 50 g čebule, sol, poper, peteršilj Očiščene šampinjone narežemo na tanke rezine, prevremo v slanem kropu in takoj odcedimo. Odcejene in ohlajene damo v skledo, prelijemo z oljem in razredčenim kisom. Potresemo s sesekljano čebulo in odišavimo s poprom, česnom in sesekljanim peteršiljem. za zdravje in dobro počutje ran , 6. januar 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Vedno več otrok pod stresom Zadnja raziskava, ki jo je opravila zdravnica Marjana Šalehar, je pokazala, da tri četrtine otrok, starih od 9 do 11 let, kaže znake stresa. učijo jih glavoboli ter bolečine v trebuhu in prsnem košu, slabo spijo, razdražljivi so, prvošolčki spet močijo posteljo, se pokakajo v hlače. Obremenitev učenca v 5. razredu je enaka obremenitvi odraslega, v srednji šoli pa se poveča celo na 10 ur dnevno. Kdo bi to zmogel brez škode za njegovo zdravje? Kako je šele tistim, ki niso tako bistri in morajo v učenje vložiti še veliko več truda! Poleg tega so prav takrat v težavnem razvojnem obdobju, mučijo jih žalost, depresije, iskanje identitete. Iščejo sebe, pa odgovore v družbi, v svojem razvoju prehajajo s konkretnega na abstraktno mišljenje... Vse to so velike spremembe. Kje naj potem še najdejo čas zase, za svoje vrstnike, za odnose v družini? Opozoriti pa velja tudi na pravo poplavo zunajšolskih dejavnosti. Posebej v osnovnošolskem obdobju starši v strahu, da bi otroci popoldne ne bili prepuščeni sami sebi in da bi ne znali dovolj za višje razrede, vpisujejo otroke v razne zelo zahtevne dejavnosti. Otroci se učijo jezikov, glasbe ... Sedijo in še dodatno napenjajo oči in doživljajo nove strese. Taki otroci se vrtijo v začaranem krogu, hitijo s krožka na krožek, namesto da bi se ukvarjali s športom in družili z vrstniki. Pozabljamo, da sta dom in družina gnezdo, iz katerega mlad ptiček leti vse dalje in dalje, a se Kako obvladati starejše sodelavce? K o kakšno vodstveno funkcijo zasede mlajši vodja, lahko nastopijo težave, če je nekdo od starejših kolegov upal, da bo sam postal vodja in hoče zdaj dokazati, da ni bil iz- bran pravi človek, če starejši podcenjuje mlajšega zaradi prema- lo izkušenj ali če je mlajši vodja z netaktnim odnosom in vzviše- nim pristopom odbil večino sodelavcev. Temu se je mogoče s pravilno taktiko izogniti. Dobro je, da mlajši vodja čim-prej skliče sestanek celotne skupine in predstavi svoj položaj. Sodelavce lahko vpraša, kako bi se oni počutili na njegovem mestu. Predstavi naj jim svoje želje in jih spodbudi, da tudi oni povedo svoje. Dogovorijo naj se za redna srečanja, na katerih bodo obravnavali zadeve, ki se tičejo celotnega tima. Na srečanjih mora vedno povprašati " starejše sodelavce za mnenje šele potem, ko se bodo mlajši »izpeli«. Sledi naj oseben pogovor z vsakim od starejših in bolj izkušenih sodelavcev. Mladi vodja naj bo pri tem prijazen in vljuden, vendar samozavesten in odločen. Poskrbeti mora, da jim bo prijetno, kar najlaže doseže s tem, da jim pove, kaj ceni pri njih. Povedati jim mora tudi, kakšne možnosti sodelovanja vidi in jih povprašati po njihovem mnenju. Avtoriteto si mlajši vodja lahko pridobi s kombinacijo moči strokovnosti (ta je pomembna predvsem na nižjih ravneh vodenja), moči sporazumevanja (najprej naj poskusi razumeti, nato naj se potrudi, da bi ga razumeli), moči zaslug in dosežkov, moči nagrade (materialne in nematerialne) in moči kazni (ko vse druge odpovedo). Ugotoviti mora, katero moč že ima in katera mu še manjka. Starejšim in bolj izkušenim sodelavcem pa glede svetovanja z mladim vodjem svetujejo, da.se, ne glede na to, kaj si mislijo o njem, zavedajo, da je on njihov nadrejeni. Ponuditi mu morajo pomoč, kar jim bo prineslo mnoge koristi, ne le dodatnega dela. Če se z njim ne strinjajo, je bolje, da mu to povedo v obliki sugestij in predlogov, ne pa v obliki kritike. V pogovoru s sodelavci se moramo izogibati kritiziranju, ampak je bolje biti nevtralen. Ljubosumnost in maščevanje povzročata zaslepljenost in nam kradeta energijo. Pripravil M. JERŠE ■ Cenejše in dražje telefoniranje vedno znova vrača vanj po novo energijo in nove vzpodbude. Velika storilnostna naravnanost staršev, strah, da bi njihovi otroci ne dosegli želene izobrazbe, da bi ne mogli dobiti zaposlitve itd., peha starše, da pritiskajo na otroke, čeprav bi doma teh pritiskov ne smelo biti. Če na otroka pritiskata šola in družba, mora v toplem domu najti podporo tudi takrat, ko ni uspešen. Tu mora izvedeti, da je tudi neuspeh del življenja in da se mora s tem sprijazniti in spoprijeti. Če otroke pehamo v hude strese,- iščejo rešitev v drugačnem načinu življenja, posegajo po drogi ali, še huje, posežejo po lastnem življenju. Tu bi morala družba kaj ukreniti, izobraževati starše, jih osveščati, da so otrokom nujno potrebni. Drugače bo otrok odbrzel iz družine, čeprav jb še vedno nujno potrebuje. Poleg tega bi morala biti tudi šola veliko manj zahtevna. Naj za konec navedemo še eno raziskavo. Opravila jo je Nada Turenšek v okviru projekta Zdrava šola. Vzrok za nezadovoljstvo pri četrtini otrok je neuspeh v šoli, sledijo mu nesoglasja v družini. Mlade pa najbolj osrečuje dobro komunikacija. In prav v tem smo Slovenci zelo šibki. Šolski uspeh je za otroke šele na drugem mestu, materialne dobrine pa šele na tretjem mestu. Starši, ki svojo ljubezen in komunikacijo nadomeščajo z materialnimi dobrinami, so torej padli na izpitu. Pripravil M. JERŠE ■ ladni odlok o spremembi tarifnega sistema za prodajo telefonskih storitev vnaša v ceno telefoniranja nekatere spremembe, ki so posledice približevanja Evropski uniji. Tako bo poslej namesto treh le eno tarifno območje, za enotni 60-sekundni impulz pa bo treba po novem odšteti 3,45 tolarja brez davka na dodano vrednost, z davkom vred pa 4,11 SIT. To bo imelo za posledico, da se bodo telefonski pogovori v lokalnem prometu podražili kar za 80,6 odstotka, medtem ko se bodo v krajevnem prometu pocenili za 9,7 odstotka, v medkrajevnem pa celo za 39,8 odstotka. Cenejši bodo tudi mednarodni telefonski pogovori, in sicer od 12 do 20 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati prerazporeditev držav, saj bo pocenitev za države Evropske unije 31,9-odstotna, za ZDA in Kanado pa 60,6-odstotna. Cene dostopa do interneta prek številk 0880 in 0889 bodo ostale nespremenjene, s podražitvijo lokalnih pogovorov pa se bodo močno podražili dostopi do tistih ponudnikov interneta, ki ne poslujejo prek omenjenih številk. Vlada pojasnjuje, da pomenijo spremembe tarifnega sistema znižanje povprečne ravni cen telefoniranja. Zato naj bi imel Telekom sprva za okrog 1,2 milijarde tolarjev manj zaslužka in s tem tudi manj dobička, dolgoročno pa bi taka sprememba prinesla večjo konkurenčnost. Zaradi uravnoteženja cen telekomunikacijskih storitev naj bi priključnino pocenili na 43.000 tolarjev (zdaj znaša 77.000 SIT), mesečno naročnino pa podražili za 12,5 odstotka. Ker sta priključnina in mesečna naročnina v pristojnosti Telekoma, je odločitev v njegovih rokah. M. JERŠE ■ TRAJNO UGODNA PONUDBA PREKO 200 IZDELKOV! Sledite oznakam “NAŠA NAJNIŽJA CENA” in v trenutku vam bo uspelo prihraniti čas in denar! CENA v blagovni skupini ŠE NIŽJA SPAR SLOVENIJA d.o.o., Šmartinska 152G, Ljubljana za zdravje in dobro počutje 24 6. januar 2000, fini F5? /S' «5 ’ •• MM " s' AVTOR: ŠTEFAN | HAJDINJAK NASPROTJE VOJNE OKRASNA ZIMZELENA GRMIČASTA RASTLINA GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU FRANCOSKI SKLADATELJ (JACOUES) VRTINČAST TROPSKI VIHAR LANTAN HIŠA (PREKM.) GLAGOLN1K OD SESTOPATI ZAUPEN PRIJATELJ, ZAUPNIK EVROPSKI SVET ZA JEDRSKE RAZISKAVE SRBSKO MOŠKO IME M^BB POLICIST IZ TV POPRA Ki JER ” ‘t IZOBRAŽEN ČLOVEK ■; ■ | ,^.X IliiM ČEŠKI NOGOMETAŠ BEJBL OKRASNA RASTLINA "J? HOKEJIST ZUPANČIČ S ” , ■■»K - ; B . tis • Ji* < J' 't z KDOR NOSI ZASTAVO RADIONAVIG. POSTOPEK R HRV.PESNIK UJEVIČ OSEBNI ZAIMEK ■ —F— ■ * 1 k 'e GLAVNA ČEŠKA REKA VRSTA POKRIVALA ? < T " ' ' D.PRITOK IRTIŠA » PREJA IZ SVILENIH ODPADKOV VZDEVEK KOŠARKAŠA SAN EPIFANIA KRAJ V GORSKEM KOTARJU, HRVAŠKA SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON) ■ o/ DRUŽBENI SLOJ z VESTNIKOM V NOVO LETO SLOVENSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAMJAN) BLOK Z LISTI ZA RISANJE GEOMETRIJ- SKO TELO HOLANDSKI REŽISER (RENE) NACIONAL. STRANKA V ARABSKIH DRŽAVAH BEL DNEVNI METULJ ANDREJ ŽUPANČIČ KAR JE ZA BRANJE SLOVENSKI VIOLINSKI PEDAGOG LOVSKA PRIPRAVA OVOJ PLODOV ROBERT ČRNKO TISOČINA GRAMA JED IZ MESA IN RIŽA PREBIVALEC ISTRE PREBIVALEC AMERIKE 1 * PRŠEC, PRŠAVICA KORALNI OTOK VISOKA IGRALNA KARTA S L. PRAVNIK (LADO) E AMJGRALKA TURNER JAKOBOV STAREJŠI BRAT DVOJČEK NATAŠA URBANC VOHUNKA HARI VRSTA TESTENIN REDKA KOVINA (Re) RUSKA POSODA ZA PRIPRAVO ČAJA IVAN VIDAV LUČAJ KNJIŽEVNIK STROK.ZA NOVO- TVORBE BARVA KOŽE, POLT NEMŠKO MESTO PRI BERLINU Z VESTNIKOM V NOVO LETO FR.SKLAD. (EDOUARD) HRV.NOGOM. (TOMO) K MAMILO IZ MAKA ZORAN ERJAVEC ENICA FRANCOSKI PLES Z DVIGANJEM KRIL PREDBOŽIČNI ČAS AV.0ZNAKA ANCONE PEVEC PESTNER NEBESNO ZNAMENJE NAPRAVA ZA SPREJEM RTV SIGNALOV NATAŠA LAČEN OKOLJE- VARSTVENIK ZGODOVINAR ŠIFTAR KRAJ PRI PODČETRTKU VELIK STRAH TONSKI SISTEM (DIATONIČNE LESTVICE) NADZEMNI DEL REPE TRGOVSKI LOKAL MESTO V J.ITALIJI PEVEC JUNKAR VELIKA BRITANIJA OSNOVNA ŠOLA SL.PESNIK (VOJESLAV) FR.PESNIK (PIERRE DE) AM.ROCKER BON JOVI ETIOPSKI GOSPOD DOLŽINSKA MERA NEM.SKLAD. (KASPAR) PRAVLJIČNO ŠTEVILO PISATELJICA PEROO KLIC, POZIV FRANCOSKI SKLADATELJ DELIBES NEKD.BENE-DIKTINSKA OPATIJA JANKO KERSNIK OLGA JANČAR ANTON NOVAČAN LUMEN IVO ZORMAN ZNAK ZATON ENOLETNA RASTLINA OBLJUBA POROKE PRED PRIČAMI KRAJ NA OTOKU PASMANU. HRVAŠKA MIŠLJENJE, KI NE DOPUŠČA UGOVOROV HRVAŠKI KOŠARKAŠ KOMAZEC ♦ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 16.12. 1999: BRUSNA PLOŠČA, REZERVNO KOLO, ETANAL, KOGAN, TIN, VIGO, UNI, MOJCA, DOMENA, SAN SALVADOR, ROŠ, PLJUNEK, I0, ITA, IZPOVED, NOAH, CECCHINI, ANDERSON, ENKAR, ALE, SAVICA, LLANO, VD, DUOLA, ST, ADO, JAEN MONOTIPIJA, OŠČEP, EMA, ANALI, ERARIUM, \ OMAR, HAN, DECCA, DARKO, PANEL, TK, CEV, ALBERTA, SPOR, TIARA, IRIS, PRENOČITEV, ANADIR, ARUAKI, RIGAVEC, PLANIKA, NY-STED, OKAN, KA, IKRA, AN 0) 0) 0) Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: (D 11. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Milena Weindorfer, Staneta Rozmana 4, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Marta Kerčmar, Ižakovci 102 b, 9231 Beltinci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Bernarda Varga, Filovci 78, 9222 Bogojina Lojzka Ivajnšič, Užiška 5, 9240 Ljutomer Nada Čerpnjak, Pertoča 36, 9262 Rogašovci Dejan Raj, Gomilica 83 a, 9224 Turnišče Zala Ledinšek, Lešnica 14 c, 2270 Ormož ra CD >o E CD O e CD o TJ n cn 33 ra N ra cn £ >w a> o Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. _______________________________■ Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 14. januara 2000. Ime in priimek: Naslov: ............................. .......................... To smo mi - družina Snob RIŠE IN PIŠE: I. BANFli ^Use nan je bifeu svetfe v tej svetbaj. M4t5jon ga/tnic je go/tefe, domovi so biti osvetfeni, fena nan je bife najMige, mafe bejfega snega je ešče ostafo, pa statistični podatki dob/to bagejo v povpftečji in si tab fejbo gamišJamo svetfe bodočnost, v svetfen feetjon tisočletji, ga štejoga so pa mnougi nej gviišni, či de se gačnofo gdaj afi pa po dvanjsti mejsecaj. oMa vso tou svetfeščo si je ^Defe spopejvo tabši tebst na bogično nouto: MENI DVOJNO! BREZ LEDU! gfej fečbe svetfeee se bfcbajo g vej, Qa delavstvo g defem le Me navggo/t, bleščijo gdaj boij se vodifei pa g davbi bot bdaj boft p/tej. nagaj in navgdof. ^Duhovi pa v sbupščini bfedijo gdaj, 9’i, fena, najMigje si gmis^jajo ^inte, si gem£ji nam gdaj, nam bva/tijo /taj. pov/tni vodifeinr ^i dom naš sfevensbi ti pamet nagaj. ^a ne bi naenhat febbo bif bot /taj, i^Mli vse g nas, če ne bi vampi/tji. dob/tot baj pustijo ga Mii nagaj. v p/tibodnji naj Čas. Petek, 7. 1.2000 TV SLOVENIJA 1 9.30 Oddaja za otroke 9.45 Mladi geniji, mladi ustvarjalci 10.00 Tedi, oddaja za mularijo 10.35 Delo v teku, ameriška serija 11.05 Evropa in ljudje 11.25 Camarenova zgodba, am. drama, 1/3 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Aliča, evropski kulturni magazin 14.05 Somrak stoletja: Bertold Brecht 15.40 Po domače 17.00 Babičina skrinja 17.20 Miškolin 17.30 Oddaja za otroke 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Modro 18.40 Triglavski narodni park 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.35 Vrtičkarji, tv-nadaljevanka 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Polnočni klub 0.10 Modro 0.40 Triglavski narodni park TV SLOVENIJA 2 10.00 Or. duinnova, ameriška nanizanka 10.45 Liza, francoskoatalifanski film 12.15 Videoring 12.45 Amandus, slovenski film 15.35 Krava in ujetnik, francoski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Brušenje diamantov, dokum. oddaja 19.00 Parada plesa 19.30 Videoring 20.05 Nič svetega, ameriška nanizanka 21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.25 Divji konji, argentinski film 23.30 Umori, ameriška nanizanka 0.20 Umor 1. stopnje, am. nadaljevanka 1.05 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 10.30 Divji angel, nad. - 11.30 Moč ljubezni, nad. - 12.30 Raztresena Ally, nan. -13.30 Življenje teče dalje, nan. -14.30 Pasji policist, nan. -15.05 Družina za umret, nan. - 15.40 Maggie, nan. - 16.15 Umazane laži, nad., zadnji del - 17.10 Divji angel, nad. -18.10 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mreža zločina, am. film - 21.50 Odpadnik, nan. - 22.50 Dosjeji X, nan. - 23.50 Popolni spomin, nan. - 0.50 24 ur KANALA 10.30 Uboga Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, pon. - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit’, nan. - 15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah Show: Pomladna moda - 16.45 Uboga Maria, nad. - 17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad.-18.30 Nora hiša, nan. - 19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princz Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Kralj na vasi, am. film - 23.50 MacGyver, nan. IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Edi Berden - Navigator - Aktualno - 16.00 Konan, nan. -17.00 Zvezdne steze, nan. -18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Brez šminke: Regina - 19.00 Aktualno, infor. oddaja - 19.15 Želite, milord?, nan. - 20.00 Fotomodeli, nad., 1. del - 21.00 Fotomodeli, nadaljevanka, 2. del - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Popolna varnost, nan. - 23.50 Južni Brooklyn, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - infor. oddaja, 10.00 - Naj viža stoletja, glas. odd. z Vinkom Ši-mekom - pon., 11.00 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 • Gnes - infor. oddaja, 16.30 - Naj viža stoletja, glasbena oddaja z Vinkom Šimekom - ponovitev, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - infor. oddaja, 20.25 - ZZZS pred, nove zdravstvene kartice, 20.40 - Blues v Caffe Art-u, 21.45 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - pon., 22.45 - Gnes - infor. oddaja, 23.05 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 00.05 - Erotika. 01.10 - Videostrani STUDIO BELLI 8.00 Vremenska panorama Murska Sobota v živo - 9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo -10.00 Videoboom 40, lestvica slovenskih videospotov -11.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča, 18. del -11.30 Videostrani in glasba Radia Viva -15.00 Vremenska panorama. Murska Sobota v živo -16.00 Videostrani in glasba Radia Viva - 19.30 Dnevnik RTV, vreme, šport - 20.00 Uvedba zdravstvene kartice -20.201 feel good, oddajav živo o glasbi in filmu -21.30 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev - 22.00 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 12.35 Umazane laži, nad. -13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 Guldenburgo-vi, nad. -14.40 Poročila - 14.45 Ratari, ameriški film - 16.20 Risanka - 16.30 Doku mentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Po naši lepi - 21.25 Foxov filmski večer TV HRVAŠKA 2 12.10 Kviz - 12.40 Odkrito - 13.45 Pol ure kulture - 14.15 Morje - 14.45J) 3411 000, FAX: (0I.‘» 251 17«, ‘UMKI MORSKA SOBOTA UMNIK , 6. januar 2000 29 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Karel Sukič iz Strukovec 18 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej družinam Bertalanič - Bac iz Strukovec in Kuličevim iz Puževec, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu zadnjič pospremili na njegovi zadnji poti ter mu tako izkazali posebej veliko čast. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste pokojnika obiskovali med njegovo boleznijo in ga ohranili v lepem spominu. Tiha bolečina pa spremlja spomin na 18. avgust 1986, ko seje ustavilo plemenito srce drage Majde Sukič iz Nove Gorice Hvala vsem, ki ste jo ohranili v spominu. Žalujoči vsi njuni najdražji, ki so ju imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka Jožeta Čerpnjaka upokojenega vodja KU in matičarja iz Kuzme se iskreno zahvaljujemo vsem 'sbfodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sredstva nakazali v dobrodelne namene. Posebna hvala dobrim sosedom Gaberškovim in sodelavcem Bank Austria -Creditanstalt. Lepa hvala vsem govornikom in pevskemu zboru Društvu upokojencev iz Murske Sobote za odpete žalostinke, gasilcem in borcem ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Za požrtvovalno in humano delo se zahvaljujemo celotnemu osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu. tvoji hčerki Lučka in Jasna ter vnuka Jure in Katja Hiša tiha pusta je postala, ko od nas si vzel slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. N SPOMIN Z bolečino spremljamo spomin na 2. januar pred letom dni, ko si nas mnogo prezgodaj za vedno zapustil 1 naš dragi Karel Kovač iz Martinja Hvala vsem za prižgano luč, podarjen cvet in za trenutek, ko postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki si jih imel rad. Tiha noč odeta v snežno belino, zavila Te je v večno tišino, dala Ti /e večni mir, nam pa zadala neizmerno bolečino. V SPOMIN naši najdražji Metki 6. januarja mineva 15 let od takrat, odkar Te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina in žalost neizmerni, a v mislih si vedno med nami. V žalosti vsi Tvoji Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da vaju nam je vzela. Ni ure, dneva ne noči, povsod sta v srcu z nami. ■ Solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo hudo boli. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 13. januar, ko nas je pred letom dni zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Ludvik Skledar iz Serdice 135 in 18 let, odkar ni več med nami dragega sina, brata in strica Ludvika Skledarja Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in počastite spomin nanju. Njuni naj dražji Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 65. letu nas je za vedno zapustila ljuba žena in mama Magdalena Lukač iz Murske Sobote Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovane vence, šopke, sveče in za svete maše ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru iz Beltinec, Feliciti Heric in Stanku Peterki za odpete in odigrane žalostinke. Zahvala velja tudi pogrebništvu Banfi in Komunali iz Murske > Sobote. Še enkrat vsem in vsakemu posebej - hvala! Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi Srce tvoje več ne bije, prestale vse so bolečine, delo rok tvojih je ostalo, nam v življenju pot naprej kazalo. ZAHVALA V 55. letu nas je zapustila naša draga hčerka, mama, sestra, tašča in babica Elza Horvat iz Vučje Gomile Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Kako si se veselil življenja, a žalost te je zlomila in si tam, kamor si vedno želel, a mi ti nismo verjeli. Stane V SPOMIN 29. decembra je minilo leto dni, ko je umrl, 2. januarja pa smo se poslovili od moža, očeta, dedka in pradedka Alojza Pasičnjeka 4. 4. 1916-29. 12. 1998 iz Murske Sobote Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, za trenutek postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Čeprav nam nihče ne more vrniti trenutkov razkošja v travi, veličastja v rožah, ne bomo žalovali, temveč si našli pot v tisto, kar nam še ostane. (W. Wordsworth) V SPOMIN naši najdražji Kseniji 1. 1. 1990- 1. 1.2000 Grenak je spomin na 1. januar 1990, ko je med skalami Bogatina zamrl tvoj zadnji nasmeh. Ksenija! Neizmerno te pogrešamo, vendar živiš dalje v vsem, kar je povezano s teboj, saj si bila del nas in boš to vedno ostala. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo! Tvoji dragi: mama, očka in brat Andrej Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lije iz oči. Kamorkoli se ozremo, povsod naokrog so sledovi Tvojih rok. ZAHVALA V 72. letuje tihi in mirno zaspala Ana Žlebič iz Markovec 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, posebno hvala družini Štuhec in Barber za pomoč v času bolezni. - Hvala vsem za cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. Markovci, 21.12. 1999 Te dni mineva leto žalosti, od dne, ko nas je zapustila naša draga Gizela Malačič iz Kančevec in v decembru je minilo 17 let od izgube našega dragega Geze Malačiča iz Kančevec Hvala vsem za lepo misel, za podarjen cvet in prižgano svečko. Vsi njuni najdražji Ko prazniki božični so se poslovili, se tisočletja novega smo veselili, a srca naša z žalostjo so napolnili. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Terezija Koroša iz Kobilja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki sojo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za besede slovesa. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 30 OGLASI 6. januar 2000, VESTNIK ^Zenato & Co. ^02 IN PWMA KURILNEGA OUA VSAK MESEC NAGRADNO ŽREBANJE: 3 x 500 LITROV KURILNEGA OLJA. Naročila po telefonu: 55 91 207, GSM: 041 716 576. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 ekološko kurilno olje premog Horizont vedno dovolj toplo bre. kurilnega olja ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 4G 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. EKOLOŠKO KURILNO OLJE ' CESTA MA STADION wEw K j SŽSOGOMUARADGOm; 0069/648-340 NAROČILA Od a. do19. ur«, MSTAVAi <£*.». Ut. Soždtm, TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel./Fax (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE NOVO NOVO NOVO FRIZERSKI SALON v MALI POLAN1114 Tel. 70 672 041/881 556 Se priporoča s svojimi storitvami! Minicom, d. o. o., Vegova 13, 9000 M. Sobota, telefon 35 010, http://www.minicom.si OBJAVLJAMO PROSTO DELOVNO MESTO vodja servisa programske opreme Od kandidatov pričakujemo - najmanj VI. stopnjo izobrazbe računalniške, ekonomske ali druge ustrezne tehniške smeri, - odlično poznavanje osebnih računalnikov in osnovno poznavanje podatkovnih baz, - prednost je dobro poznavanje knjigovodskih predpisov in dvosta-vnega knjigovodstva, - pasivno zanje angleškega jezika, - samoiniciativnost, - vozniški izpit B-kategorije, - komunikativnost ter veselje do dela s strankami in na terenu, - odslužen vojaški rok. • Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 1 leta s 3-meseč-nim poskusnim delom in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prednost imajo kandidati s praktičnimi izkušnjami, veseljem do računalništva in nadaljnjega izobraževanja. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidatom, ki ne bodo izpolnjevali predpisanih pogojev, ne bomo odgovarjali. za prodajo delnic PUBLIKUM, borzno posredovanje, d. d„ Miklošičeva 38, Ljubljana prodaja 3000 rednih imenskih delnic Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Cena za eno delnico znaša 24.904 SIT. V skladu s 7. členom Statuta Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina NLB, Oddelek za trgovanje (tel. 154 287 in 154 219). LA* ) pomurska banka Pomurska banka dd., Murska Sobota, ban/na skupina Nove Ljubljanske banke ^fPOHIŠTVO ZA VAS X\TR IU M Ljutomer, lel.: 1069) 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, lel.: (069) 35 460, od 9.00 do 17.00 TL T • 1 1 * * 11* * Omrežje GSM 040 s svojim Nikoli 1 7Qllh hem Sianalom pokriva devet od ~ llVV A ± 11 1 desetih prebivalcev v Sloveniji vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... 1 Pokličite nas vsak dan razen nedelje / od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi Jože Horvat SJ1 Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 Mtel: 0609 631 193, GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Veharja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: SPRINKLER GROBELNO Bodrež 2 b, 3231 Grobelno Tel.: 063/ 794 226 GSM:041/652807 K SODELOVANJU VABIMO VARNOSTNEGA INŽENIRJA S STROKOVNIM IZPITOM. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! 20 Kres in ogijjemet v Murskih Črncih 0 krog 200 domačinov in naključnih obiskovalcev je v Murskih Črncih dočakalo novo leto ob velikem kresu in v soju raket. Organizatorji tega slavja so izročili vsem družinam darila: steklenico vina, ki so jo prispevali vinogradniki Murskih Črnec, in steklenico medu, ki ga je vsakemu podaril znani čebelar Franc Ferenčič. Črnske gospodinje pa so ponudile vsem obiskovalcem svoje kulinarične specialitete. Veliko sreče in zadovoljstva je zbraninim zaželel župnik soboške župnije Martin Horvat, ki je sicer daroval v črnski kapeli zahvalno mašo. Lepim željam se je pridružil kaplan Davorin Vreča. Zbrane je nagovorila tudi predsednica krajevnega odbora Marija Ribaš. Vodstvo občine se vabilu ni odzvalo, prišla pa sta dva svetnika. Rajanje je trajalo vse do osme ure zjutraj. f. G.a ŠTIRINAJST DOBRIH RAZLOGOV luiluub, Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si Omrežje GSM 040 je izjemno kakovostno. In to je le eden od dobrih razlogov, zakaj izbrati SI.MOBIL. SI.MOBIL Najsodobnejša tehnologija omogoča izjemno zanesljivost in zmogljivost omrežja, ki sta zagotovljeni tudi v najbolj zasedenih terminih. Poskrbeli smo, da omrežje v območju signala GSM 040 deluje brezhibno, tudi v stavbah in predorih. VBM , 6. januar 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar K O Delimo vstopnice za kino KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 20. januarja, bo ob 19. uri v grajski dvorani koncert Josipe Lisac s skupino - V petek, 28. januarja, bo ob 19. uri v grajski dvorani preddiplomski koncert Felicite Heric in Dejana Prasla RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V kavarni Jelša Murska Sobota bodo v petek, 7. januarja, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Dominika Steinerja, ki pa jo pripravljata Radenska Zvezda - Diana in Fotoklub Murska Sobota. - V petek, 14. januarja, bo ob 18. uri v predprostoru grajske dvorane otvoritev razstave Janeza Bo-.šnaka, in sicer Intarzije iz cikla »Slovenski kraji«. Na ogled bo do 22. februarja. LJUTOMER - V muzeju je na ogled muzejska zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. Ogled je možen vsak dan med 10. in 15. uro, ob sobotah do 12. ure, izven tega časa pa po dogovoru. - Prodajna galerija v Mestni hiši Ljutomer ponuja možnost nakupa slik, grafik in skulptur mnogih umetnikov. - V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice je na ogled priložnostna razstava mladih parlamentarcev OŠ Stročja vas, razstavljena so tudi dela Občinskega društva prijateljev mladine Ljutomer. - V galeriji Ante Trstenjak je razstava likovnih del dijakov Gimnazije Franc Miklošič. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - V ponedeljek, 10. januarja, bo ob 17. uri v grajski dvorani tretja predstava Lutkovnega abonmaja za predšolske otroke 1999/2000. Lutkovno gledališče Maribor se bo predstavilo s Sneguljčico, avtorja Pavla Polaka. - V sredo, 19. januarja, bo ob 19. uri v grajski dvorani četrta predstava Prvega gledališkega abonmaja 1999/2000, in sicer komedija v štirih dejanjih Utva, avtorja A. P. Čehova, ki jo bo zaigralo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Kino Park M. Sobota 6. jnauarja: ob 17.00 ameriška grozljivka Hiša strahov, ob 19.00 pa ameriška romantična drama Srčne igre, 7. januarja: ob 17.00 Srčne igre, ob 19.00 Hiša strahov, 8. januarja: ob 17.00 in ob 19.00 Hiša strahov, 9. januarja: ob 17.00 in 19.00 Srčne igre, 12. januarja: ob 17.00 in 19.00 ameriška srhljivka Globoka modrina Kino Ljutomer 7. januarja: ob 19.30 ameriški film Afera Thomasa Crow-na, 8. januarja: ob 19.30 ameriški film Prvi poljub, 9. januarja: ob 17.15 Prvi poljub, 19.30 Afera Thomasa Crowna K O Na zadnje vprašanje smo prejeli blizu 20 pravilnih odgovorov (Francija), pri žrebanju pa je imela največ sreče Mijca Mesarič iz Ižakovec. Glavni igralev v filmu Prvi poljub je Drew... Odgovor! Kupon št. 1 Odgovore pošljite do 11. januarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA BORZ Z N A N Ji je informa- s pogoji za zasedbo SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR - PRIPRAVA IN PRODAJA SLADOLEDA V SLAŠČIČARNI V BANOVCIH; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ZAINTERESIRANI MOŠKI NAJ SE OGLASIJO PO 15.01.2000 NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 83-053 ALI OSEBNO; do 22. 01. 00; VESELI ELES, S. P., SLAŠČIČARNA PRI PARKU, PREŠERNOVA ULICA 17, LJUTOMER SLAŠČIČAR - PRIPRAVA IN PRODAJA SLADOLEDA V SLAŠČIČARNI V VERŽEJU; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ZAINTERESIRANI MOŠKI NAJ SE OGLASIJO PO 15. 01. 2000 NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 83-053 ALI OSEBNO; do 22. 01. 00; VESELI ELES, S. P., SLAŠČIČARNA PRI PARKU, PREŠERNOVA ULICA 17, LJUTOMER PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 5 0 0 O 5 SLAŠČIČAR - PRIPRAVA IN PRODAJA SLADOLEDA V SLAŠČIČARNI V LJUTOMERU; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ZAINTERESIRANI MOŠKI NAJ SE OGLASIJO PO 15. 01.2000 NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 83-053 ALI OSEBNO; do 22.01.00; VESELI ELES, S. P., SLAŠČIČARNA PRI PARKU, PREŠERNOVA ULICA 1 7, LJUTOMER NATAKAR NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; skupno stanovanje; ostali pogoji: MOŽNOST STANOVANJA, POSKUSNO DELO 2 MESEC. A; do 09. 01.00; HELENA BRU-NEC, S. P., OKREPČEVALNICA BRE- ZA, BREZOVICA 43, VELIKA POLANA NATAKAR; nedoločen čas; jeziki: madžarski jezik - govorno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO j MESEC; do 07. 01.00; HORVAT L. HELENA, DNEVNI BAR ICUKA, V. NAZORJA 14, LENDAVA-LENDVA EKONOMIST RAČUNOVODJA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji:. POZNAVANJE RAČUNOVODSKIH STANDARDOV, OBVLADOVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM; do 06. 01. 00; CENTER ZA SOCIALNO DELO, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitne plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • Išče se oseba, katera želi vaditi nemški pogovorni jezik. • Ponujajo se znanja programiranja v C++. • Ponujajo se praktična znanja iz elektrotehnike. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.rnss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. EXTRAORDINARY - Prince 2. ME MYSELF AND I - Vitamin C 3. ODLAZIM - Plavi orkestar 4. BORN TO MAKE YOU MAKE YOU HAPPY - Britney Spears 5. HEARTBREAKER - Mariah Carey 6. WHEN THE HEARTACHE IS OVER - Tina Turner 7. THE VVORLD IS NOT ENOUGH - Garbage PREDLOGI: ČA BIN DA - Gustafi ROXANNE - George Michael LIFT ME UP - Geri Halliwell LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. OSAMLJENA - Helena Blagne 2. VRTILJAK - H. Blagne, I. Vrčkovnik, L. Leskovar, N. Robič 3. KO TE NI - Lara Baruca 4. BREZ TEBE - Power Dancers 5. NA BOŽIČNI DAN-Š.P.I.K. 6. VZEMI ME - Supernova 7. SILVESTRSKI POLJUB - Silvestrski zborček PREDLOGI: NE JOČITE ANGELI - Zlatko Dobrič VEČNO SONCE - Branka Božič NOVO LETO - Rok’n'band LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. BILA JE POMOTA - Zasavci 2. SREČNO, RUDAR - Fantje izpod Uršlje 3. PRELJUBI FANTIČ MOJ - Ans. Lojzeta Slaka 4. PREKMURSKI SEJEM - Ans. Jožeta Šeruge 5. V NAŠI VASI ZVONOVI ZVONIJO - Primorski fantje 6. 2000 LET - Slovenski muzikantje 7. SVET JE LEP - Igor in Zlati zvoki PREDLOGI: NAVIHANA ŠTAJERKA - Dan in noč ČE MI KRADEL BOŠ POLJUBE - Robert Goličnik s prijatelji SLOVENSKA PESEM - Petovio Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 13. januarja 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 1 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV; Organisti, orgle in cerkveni pevci (20) Orgle pri svetem Benediktu Najprej pojejo starejši, potem mlajši daj 78-letni Alojz Bernjak iz Trstenika je bil tja do 1964. leta le član cerkvenega pevskega zbora župnije svetega Benedikta. Ob njem je pela tudi žena Elizabeta, pozneje pa se je pridružil še sin Lojzek. Vsi trije člani Bernjakove družine se tudi zdaj odpravijo vsako nedeljo k prvi maši, ki je že ob sedmi uri, vendar pojeta v sicer 18-članskem zboru predvsem žena in sin, Alojz pa je v letu 1964 napredoval v organista. Tedaj se je dotedanja organistka Marija Dornik »poslovila«, kajti odšla je delat in živet v Maribor. Za igralnik orgel je hočeš nočeš »moral« sesti najstarejši pevec in tako je ostalo vse do današnjega dne - 35 let. Alojz je zelo skromen mož in ni poveličeval svojih orgelskih veščin oziroma znanja, saj ni obiskoval orglarske ali kake druge glasbene šole, pač pa je samouk. V cerkvi svetega Benedikta pri Benediktu v Slovenskih goricah zato ne igra preludijev, ampak v glavnem z orgelskimi zvoki nakazuje melodijo posamezne cerkvene ljudske pesmi, na primer katere od Marijinih pesmi ali Slomškovo V nebesih sem doma. V župniji svetega Benedikta pa imajo tudi mladinski cerkveni pevski zbor. Nastal je pred 13 leti, ko je profesorica glasbe Slavica Kurbus pripravila osmošolce na prejem zakramenta svete birme. Zbor je ostal naprej. Po odhodu Kurbusove je vodenje prevzel Mitja Markovič, zadnja štiri leta pa vodi zbor, ki poje pri pozni maši ob 10. uri, 27-letni Matjaž Žižek od Svetih Treh Kraljev. Pa ne samo to: Matjaž igra tudi na orgle, čeprav tudi on ni hodil v orglarsko šolo, ampak se je »sam« naučil igranja. No, da, pomagala sta mu kolegica in oče, ki je tudi glasbeno nadarjen. Kako pa je z orglami pri svetem Benediktu. Odgovor na to vprašanje povzemamo iz rokopisa razkriškega župnika g. Marjana Role, ki je kot študent »pretipal« skoraj vse orgle v mariborski škofiji. Zapisal je: »Sveti Benedikt v Slovenskih goricah. Prvotne orgle so imele šest registrov v manualu in dva v pedalu. Inventar (popis) ne omenja, kdaj so bile narejene. Leta 1829 so omenjene kot zelo stare. Enako trdi tudi inventar iz leta 1851. Igralnik.je bil na sprednji strani vgrajen v ohišje, tako da je organist oltarju kazal hrbet. Menda je imel igralnik obliko .vrtalnika' in gaje organist obračal, kakor je hotel. Po letu 1861 so bile orgle za silo restavrirane in povečane na osem registrov. Dodan je bil tudi pedal, ki ga prej ni bilo. Kdaj so te orgle odstranili, ni znano. Nov instrument za to cerkev je naredil leta 1977 mojster Jenko iz Ljubljane kot 159. delo. Nekaj delov iz starih orgel so vgradili v nove. Trakturaje pnevmatska. Leta 1989 jih je mojster Jenko na novo uglasil. - Manual: 01 Principal 8', 02 Salicional 81, 03 Dulcian 8', 04 Flavta 8', 05 Konična flavta 4', 06 Octava 4', Super octava 2', 08 Mixtura 3-4. - Pedal: 09 Subbas 16', 10 Borduval 8', 11 Dolce 4'.« Pa še zapis g. Role o orglah v cerkvi pri bližnjih Svetih Treh Kraljih! »Tukaj najdemo orgle, o katerih ni nobenih avtorskih podatkov. Narejene so bile leta 1860; zdi pa se, da so celo starejše. Podobne so Horbirlgerjevim instrumentom, in sicer po zgradbi manubrijev in enotnem ohišju. Prospekt je enojen, pred njim je zavesa in ga lahko zapremo. Trakturaje mehanska in dobra. Manual ima štiri oktave in poi, pedalna spodnja oktava pa je skrajšana. Leta 1864. jih je popravljal Alojz Halleker, leta 1948 pa Vinko Rebolj. Pomagala mu je organistka Marija Dovnik iz Apač.« Pri Benediktu imajo dva organista in dva cerkvena pevska zbora, zato je bogoslužje resnično prežeto z glasbo in obredi in toliko bolj do-živeto. ŠTEFAN SOBOČAN ■ Alojz Bernjak s Trstenika ne le da igra na orgle, ampak tudi »dirigira« starejšemu cerkvenemu pevskemu zbora. Z njim je povezan (kot pevec in pozneje vodja) že več kot 60 let! 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: I Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka 120 180.... 120 160 Hruške - .... 380.... 350 380 Pomaranče ... 200-220 200 ... 150-200 230 Limone 280 250 290 270 Banane 200 180 ..: 180 170 Kivi 400 400 .. 300-400 400 Suhe slive -. 600 700 700 Orehi-jedrca - 1.000 1.090 950 Solata-puterica .. 500 500 450 500 Solata-endivija... 300 250 250 250 Cvetača .. 300-350 350 350 400 Zeleno zelje 60 80 80 100 Kumare 400 350 330 380 Rdeče zelje 120 140 150 150 Korenček 250 250 240 250 Paradižnik 400 400 400 400 Paprika 350 400 480 500 Čebula 120 ... 80-160 .... 80-120 150 Česen 400 350 400 400 Rdeči radič 400...... 350 400 400 Fižol ... - 350 300 400 Krompir 80 v. 80 70 80 Peteršilj 600 500 490 500 Hren 400 400 450 500 Dateljni - .... 1.000 960 - Beto grozdje .. 300-400 450 450 440 Ananas 400 400 400 Por 400 400 400 Klementine 200 230 /. 180 230 Kitajsko zelje - .... 250 200 250 Zelena -. 250 400 400 Kisla repa 200 200 200 Kislo zelje 200 200 200 250 Kaki , 300 350 300 380 Mandarine 250 250 .. 180-200 250 Bučke 400 400 400 Grenivke 300 300 300 Suhe fige 700 660 750 Ohrovt 250 300 300 Suhe marelice .... ... - .... 1.000 1.200 .... 1.200 Ohrovt brsteči .... - 800 800 ....1.000 VESTNIK NA INTERNETU: HTTP://WWW<^Hf.SI ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 4.1. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 4.1. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,3450 14,3557 14,4979 Francija 1 30,0921 30,1146 30,4127 Nemčija 1 100,9246 101,0000 102,0000 Italija 100 10,1944 10,2020 10,3030 Švica 1 123,0466 121,9071 124,3577 ZDA 1 195,7471 195,8933 197,8329 Hvala, ker ste nam verjeli! Vzneseni in polni pričakovanj smo pričakali leto 2000. Obvestili smo vas o poslovanju banke pred prazniki, o delovanju naših bankomatov in o pripravljenosti banke z informatiko tudi v letu 2000. Danes smo ponosni, da smo mi in vi, komitenti, verjeli stroki in da smo se obranili tako milenijskega kot tudi medijskega hrošča. Za izkazano zaupanje se vam iskreno zahvaljujemo. Vaše zaupanje nas obvezuje, da ga z vso prizadevnostjo ohranimo tudi v prihodnje. ©pomurska banka Pomurska banka d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Prvorojenec je Marcel soboto, 1. januarja 2000, ob 1.05 je v murskosoboški porodnišnici prikukal na svet 48 centimetrov dolg in 3.200 gramov težek prvi letošnji otročiček. Pri rojstvu je pomagala porodnišnična babica Helena Berič, dežurna zdravnica pa je bila dr. Helena Fartek Podlesek. Srečna mamica je 21-letna Bojana Filipič iz Lukavec, srečni očka pa je 23-letni Robert Tivadar od Svetega Martina na Muri. Dala sta mu ime Marcel. Mlada starša sta dobila na novega leta dan drugega sina, saj že imata 15-mesečnega Emanuela. Ob našem obisku v porodnišnici sta povedala, da rojstva nista planirala za prvi dan novega letasoziro-ma novega tisočletja, sta pa seveda nadvse srečna, ker je naključje hotelo, da je njun sin rojen 1. januarja. Predvidoma sredi leta se bosta še zelo mlada starša poročila in se naselila pri Svetem Martinu na Muri. Helena je sicer po poklicu šivilja in je bila zaposlena v firmi v kraju blizu svojega doma; Robert, ki je po poklicu zidar, pa se je te dni vrnil s služenja vojaškega roka, drugače pa je zaposlen v Avstriji. 1. januarja se je rodil v soboški porodnišnici samo en otrok - Marcel. No, naslednji dnevi pašo bili že bogatejši. In prav je tako, drugače bomo Slovenci izumrli. Lani se je narodilo 855 otrok, od tega 436 dečkov in 419 deklic. V preteklem letu je 13 mamic rodilo dvojčke. ŠS, foto: NJ ■ V dvoje je lepše 28-letni Avguštin Horvat, strojni tehnik, iz Dokležovja in Marjana Martinuzzi, samostojna podjetnica, iz Kroga sta se srečala pred 11 leti kot dijaka na centru poklicnih šol v Murski Soboti in čez čas sta začela skupaj živeti. Pred petimi leti se jima je rodil sin Aljoša, pred letom dni pa hčerkica Saša. V več kot desetih letih sta se dodobra spoznala, zato sta malo pred novim letom in novim tisočletjem končno našla čas tudi za formalno potrditev dolgoletne zveze. »Civilno sva se poročila na matičnem uradu v Murski Soboti, cerkveno pa v cerkvi sv. Nikolaja, prav tako v Murski Soboti. Ni bilo kake večje slovesnosti, ampak je vse potekalo bolj v družinskem krogu. Na poročni večerji, ki je bila v gostišču Rajh v Bakovcih, nas je bilo 20. Lepo smo se imeli,« je povedala Marjana, ki se je najprej izobrazila za tekstilno tehnico, pozneje pa se je prekvalificirala in pred štirimi leti je prevzela domačo (kroško) slaščičarno Sacher. Avguštin, ki ga Marjana in mnogi drugi ogovarjajo po domače Gusti, pa je zaposlen v firmi Medicop v Murski Soboti. Pregovor pravi: Bolje pozneje kot nikoli. Marjana in Gusti sta poroko res dolgo »odlagala«, zdaj pa sta pravi par. Odločitve, da se po toliko letih »koruzništva« poročita, so bili veseli tudi njuni najbližji. Š. S., foto: Gerenčer VESTNIKOV KOLEDAR 6. januar, četrtek,___ Trije kralji 7. januar, petek,_______ VALENTIN 8. januar, sobota,_. SEVERIN 9. januar, nedelja,________JULIJA 10. januar, ponedeljek, A GA TON 11. januar, torek,Jezusov krst 12. januar, sreda, TATJANA SKUPAJ PROTI Če so na tri kralje potoki tekli, je bilo tisto leto dosti vina. Tako so nekoč govorili v Gančanih. V sosednjih Lipovcih pa so pričakovali v tem primeru dosti sena. Ali torej letos slabo kaže tako za vino kot seno? Bomo videli. (g) 080-1200 | POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI S čolni po Muri - s seboj ponesli veliko dobre volje Zaplešimo skupaj ri Zvezi kulturnih društev Murska Sobota nameravamo ustanoviti plesni klub. Prav gotovo je med nami veliko ljubiteljev vesele in sproščene družbe ter plesa. Vse ljubitelje vabimo, da se zberemo 18. januarja ob 18. uri v grajski dvorani v Murski Soboti na informativnem in tudi ustanovnem sestanku, kjer bomo položili temelje novega in že dolgo željenega plesnega kluba v Murski Soboti. Pridite, ne bo vam žal. Sami si naredimo življenje lepše in prijetnejše. LVI T 2. januarja se je kar 35 dokležovs-kih gasilcev (med njimi je bilo devet žensk in ekipa mladih gasilcev) spustilo s tremi čolni po Muri. Start je bil pri brodu v Krogu. S seboj so ponesli veliko dobre volje ter seveda reševalne pripomočke. Za varno vožnjo so skrbeli: Simon Horvat, Drago Barbelj in Dominik Gjerek. Šlo je sicer za že četrti tak spust, posvečen vsem umrlim vaščanom, predvsem biijrašem, brodnikom, mlinarjem in ribičem, ki so si nekoč služili na reki vsakdanji kruh. Med plovbo so si tudi gasilci in ostali obnovili znanje o reševanju na vodi in iz vode. S seboj so imeli harmonikarja Jožka Reberška, krstili pa so Zdenko Antolin in Gizela Gjerek. Srečno so pristali pri mostu v Do-kležovju. - Foto: J. Žerdin Hrošč je pojedel direktorja Pomurske založbe g. Kocipra. Temu je zdaj že žal, ker ni upošteval navodil Republiške uprave za zaščito in reševanje. kkk Ciril Pucko - Levo krilo je začel s specialističnim študijem iz vodenja zdravstva. Ker je EP v nogometu vse bližje in tudi nov diplomatski fotelj za dr. Bojana Korošca, je Puckova študijska priprava nujna. Pucko namreč želi zasesti direktorsko mesto bolnišničnega direktorja povsem pripravljen. Ali bo pod Puckovim vodstvom bolnice prišlo do kakih kapitalskih povezav, bomo videli. kkk Holding Gidgrad ima zaenkrat samo dve roki, glavo pa mu še iščejo. Toda ena od teh rok si na vsak način želi prerasti v glavo. kkk V Ljutomerski občini se pripravljajo na nakup plavajočega bagerja, ki ga bodo poklonili babinski gramoznici. Zato bi bilo dobro, da se krajani Babi-nec nekoliko umirijo, saj bodo ob gospodarskem izkoriščanju bager lahko uporabili tudi v turistične namene. kkk Ljutmerski občani bodo sedaj hodili na upravno enoto z urami. Merili bodo namreč, koliko je pospešil učinkovitost upra-v^mavkar ^dŠftljSni ISO standard. kkk Obstajajo realne možnosti, da na lokaciji nekdanje Panonije, ki je postala močan trgovski center, ponovno oživi kovin-sko-predelovalna industrija -bolje proizvodnja kmetijske mehanizacije. To naj bi jamčila »ex-poslovodeča« ekipa Panonije. *** Telekom še ni podpisal pokroviteljske pogodbe z beltinskimi nogometaši. Prav tako se do beltinskega nogometa še ni opredelil direktor kranjskih Živil. Zaradi omenjenih negotovosti in karantene predsednika kluba Adija Erjavca so začetek priprav premaknili za nekaj dni. kkk Franc Huber - Hotelir postaja, potem ko ne vodi več Diane -Zvezde, ekspert za posebne naloge v Radenski. Ni znano, ali je sedaj kaj spremenil svoj odnos do Mirka Čačinoviča, s katerim je nekoč storil nekaj podobnega, kot se je sedaj zgodilo njemu. kkk Razkriški župan Stanko Ivanušič - Razkolnikov je imel nekaj težav s plinskimi pečmi na »gala« silvestrovanju. Nekaj pričakovalcev milenija naj bi bilo močno omotičnih zaradi plina, in ne zaradi alkohola. kkk Pomurski župani so izrazili željo, da bi borzno posredniške . hiše pripravile ponudbo za odprodajo občin razvitejšem občinam v Sloveniji. Tako naj bi interes za nakup deleža v občini Turnišče že pokazala kranjska občina. KONJ