... .. .. .. . . . , ,

Geslo: Za vero in narod — za pravico in re»mco — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUr — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGl IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
ŠTEV. (No.) 56.
CHICAGO, ILL., PETEK, 10. APRILA — FRIDAY, APRIL, 10, 1925.
LETNIK XXXIV.
Obdačenje bogatašev v Franciji.
FRANCOSKEMU PARLAMENTU SE JE PREDLOŽILA PREDLOGA ZA PRISILNO POSOJILO OD KAPITALI-
STOV, PO KATERI BI SE VSEGA IMETJA.
JIM ZAPLENILO 10 ODST.
Pariz. — Dokaz, da preživlja Francija težko finančno krizo, je načrt premirja Herriota, po katerem naj bi se kapitalistom zaplenilo 10 odstot. njih imetja. Brezdvomno bo jok in stok v vrstah bogatašev in vojnih dobičkarjev, kakor tudi med državnikom reakeionar-jev. Ta načrt je predložil premier parlamentu, kateremu je tudi dodal, naj se poviša cirkulacijo papirnatega
HINDENBURG ZOPET KANDIDAT.
Ali bomo prišli do dnevnika?
Tako se bodo vprašali marsikje tekom praznikov. Toda, kakor hitro se tako vprašate, se vprašajte tudi samega sebe: — "Ali sem pa jaz že pridobil (a) za katol. dnevnik kakega (o) novega (o) naročnika (co)" Če še niste, vprašajte se zakaj ne? — Lepše prilike za pridobivanje novih naročnikov ni, kakor bo ravno tekom praznikov. Pošljite svojemu listu kot velikonočni piruh vsaj enega (o) novega (o) naročnika (co) !
Iz neodrešene domovine.
KAKŠNO JE ITALIJANSKO PRIJATELJSTVO. — NAŠI ROJAKI NA OTOKU CRESU. — POGREB DR. ANTON GREGORČIČA IZ GORICE V ST. JANŽ. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Hindenburg, bivši nemški vojni lord se je zopet vrgel v volilno areno kot predsedniški kandidat nemške republike.
KRIŽEM SVETA.
— Washington. — Franci;
UGRABLJENO DETE.
Italijansko "prijateljstvo" v praksi.
V tržaškem pristanišču se je nahajal parnik "Kumanovo."; Ta parnik je last dubrovniške paroplovne družbe, ki je uvedla redno brzo zvezo med Trstom in Kotorom, Parnik je bil
la v Podljubelju društveni dom in ga dala v uporabo narodnim in verskim nasprotnikom.
38. društvih je včlanjenih okrog tri tisoč zavednih Slovencev in Slovenk.
-o-
Berlin. — Poročano je bilo, denarja da bo Hindenburg, bivši vrhov-
Pust v Grebinju.
„ ,	j« .	m „ „	,	1 »A J	v pustnih dneh so tamošni
Jenkins je iznašel pripravo, po Štiriletna hčerka, katere mati: zasidran ob pomolu Audace,	pokazali svojo kulturo
je igralka in ločena od $vo-' 4------^ '
kateri se bo na radio ne le sli- ( šalo, ampak tudi vse tisto videlo. To iznajdbo imenuje "Pri-
jega moža, je bila od neznanega moškega ugrabljena in neznano kam odpeljana.
Chicago, 111. — Pol milje od prostora, od koder sta milijo-
za 4 bilijone frankov. Debata ni poveljnik nemške armade' smatic Ring" in radio se bo i-o tej predlogi se je vršila vče- j kandidiral za mesto predsedni-, me^noval° .radl° s Premika" raj, podrobnosti še niso znane, ka, kar se je pa pozneje izka-p°^m* slikami.
Poročilo pravi, da na načr- zalo kot neresnično, a zadnja) _Steubenville, O. — Izbruhu o prisiljenem posojilu državi tozadevna poročila iz Berlina hnil je ogenj v garaži Stanton	od_ved[a od kapitalistov leži usoda pre- pa pravijo, da je stranka bur- ~ ~ ^ mierja Herriota in njegove via- žuazov-konservativcev in naci-de; ako ne usoda finančnega onalistov imenovala njega kot ustroja Francije. Da bo ta pred- njihovega kandidata za pred-
ki je nekako častno mesto, in ravnateljstvo družbe je povodom prve vožnje hotelo na par-niku prirediti banket, na kate-
Za neumno hujskaško mask* -rado je bilo plaketirano po trgu. Pri tej priliki je bilo napa-
Robert Franksa, katerega sta na brutalen način umorila, je ugrabil štiriletno
neki moški
Motor kompanije. Poslopje je zgorelo do tal in trideset avtomobilov* je popolnoma uniče-
nih. Škoda je cenjena na $200.-, dekl,c0 Efther S>mpson, ter jo
000. sodi se. da je bil ogenj ""S™*?" ^^ , % .
Mala Esther je bila v oskrbi
pri neki ženski z imenom Mrs.
ti republika. Hindenburg je bil —Washington. — Vojnemu J. Clymer na 5647 Dorchester celo svoje življenje vojak, po-! taj"lku Weeksu* kl ^ obolel ave. že več mesecev. Njena ma-tem se ve kaj bi pomenilo, ako™dl Prenapornega dela, sejti, ki je ločena od svojega sobi bil on izvoljen. Gotovo bo !fdf.avJ® le .f0***0?1*. vrača na proga se nahaja kot igralka v nemško ljudstvo uvidelo še za bolje Tajnik Weeks je eden od Seattle, Wash. V sredo dopol-časa volitev, da je nevarnost za|ši*vlln\h	državnih urad-^dne je nekdo pozvonil pri vra-
nikov, katerih možgani preveč tih in oskrbnica male Esther
,	v denih več Slovencev, ker so nr-
rega je povabilo razne odlične "	, .. .
zastonnike pomorstvi v Trstu i šemljem nemskl P°bahni n0Si~ zastopnike pomoistva v iretu.	in sablje. Tulili
V zadnjem hipu je pa dobilo.	, ,
. , , • so pa kakor zverine, pristanisko povelje nalog, naj y	_
"Kumanovo" odstrani od pomo-
loga naletela na velik odpor pri sednika nemške republike — opoziciji, je več kot gotovo, ki bi ako bi bil res ta "pikel-'podtaknjen kar bo dalo povod za napad haubar" izvoljen, prenehala bi-na sedanji kabinet, katerega se bo skušalo prekucniti.
Herriot bi pa rad z debato o temu predlogu počakal tolike časa, da bi videl mnenje ostalega sveta, osobito Amerike in ^Anglije, kaj oni mislijo o njegovem načrtu za zboljšanje finančnega stanja Francije. Herriota pa tudi tare skrb, da zna po njegovem načrtu frank le še bolj oslabeti, kakor tudi, da bodo francoski bogataši investirali svoja imetja v inozemskih vrednostnih papirjih.
Novi finančni minister De
obstoj republike in volilo previdno.
Usoda Karel Radeka.
Moskva, Rusija. — Karel Radek, kateri je igral svoj čas veliko vlogo med boljševiki, je v nevarnosti, da ga ne zadene ista usoda kakor je Leon Tritz-kyja. Centralna kontrolna ko-
; trpijo vsled prenapornega clu-;«nisleč da je pismonoša hiti odsevnega dela. Tudi senator Mc pirat, kako se pa začudi, ko vi-Cormick in Lodge, sta podlegla di pred seboj nekega odurnega prenapornemu delu in bas iz j moškega, ki jo takoj vpraša kje tega vzroka si je končal življe- je otrok. Esther se je tisti čas nje Brandegee iz Connecticut. j igrala zunaj z dvema deklica-— Najglobokejši zlati rud- ma, a oskrbnica je dejala, da nik na svetu se nahaja v Bra-jje ni doma, kar pa neznanec nijima ljudstvo v njem vso moral-ziliji v katerem se koplje ruda j hotel vrjeti in hoteč preiskati, no zaslombo. Sv. maša se poje
v staroslovenskem jeziku. Otro-
la "Audace" in mu odkaže mesto v svobodni luki. Istočasno so dobili italijanski povabljenci obvestilo, da je banket politična prireditev in da naj zato
izostanejo. Na posredovanje	.	,
pri višjih oblasteh je mogel "^J^*!™ parnik "Kumanovo" sicer ostati na svojem mestu, a italijanskih gostov ni bilo na banket. Vselcako so imeli tu vmes svoje prste fašisti.
-o-
S Cre*a.
Iz Belija na otoku Cresa poročajo, da se tamkajšno hrvatsko kmetsko ljudstvo v narodnem oziru vrlo drži. To je v prvi vrsti zasluga tamkajšnjega župnika, ki je domačin in
Smrtna kosa.
V Gradcu je umrl bivši-ptuj-ski župan in deželni poslanec Jožef Ornig. Dasi Slovenec po rodu je bil eden najvnetejših razširjevalcev nemštva na juž-
so-
vražnik lastnega naroda. -o-
Monzie je pripoznal, da je misiia komunistične stranke ga!6726 ,ževlj?^ flobPko- das|	je stopil naprej, a oskrbni-
francoska banka že prekorači- je obdolžila da je nameraval po nekaterih drugih rudnikih ca v strahu za deklico je stopila svojo mejo izdaje papirna- zasejati prepir med člani ko- še globokejši jame vendar ne tega denarja za 41 bilijonov mUnistične stranke v Nemčiji.IVB?b?,?,01 rud?;tollko' da bl se
Posvarilo se ga je, da če bo še,
posojilu bodo nadalje nasprotoval sedanjemuj ' Cincmati, O. — 31 biv-
ske
frankov.
Prisiljenemu
prizadeti vsi posestniki in last- centralnemu odseku stranke v nik i podjetij: izvzeti so pa de- j Nemčiji, ga bodo izobčili iz ru-lavci, bodisi duševni kakor drugi in tudi kmetje.
V splošnem pravi poročilo, da se ne opaža posebne neVo-lje med francoskim ljudstvom glede te predloge. Kapitalisti
splačalo kopati.
Poleg^ Radeka voditelja nemških
komunistične stranke.
sta tudi dva komunistov dobila prevod, da nesmeta več delovati za komunistično inter-nacionalo. Radek je prišel v molče, in pridno pošiljajo svo- j nemilost pri komunistih največ jo gotovino v inozemstvo. Kar, radi nevspele revolucije v Nem-je pa navadnega ljudstva, ki,čiji.
Radek je poljski jud in znan kot izboren govornik, trdijo celo, da je eden najboljših pisateljev sedanje dobe v Rusiji. Med pristaši je bil imenovan kot "nespraven", ker je
itak nima ničesar za zgubiti, je pa oČividno prav zadovoljno, da se namerava priviti bogataše.
-o-
Dva angleška letalca pogrešana.
London. — V bližini obale Kent pri Birchingtonu je padlo v morje veliko vojaško letalo s štirimi letalci. Dva letalca sta rešena, a se nahajata v bolnišnici, ker sta zadobila težke poškodbe pri padcu, a o dveh ni sledu- in sta najbrže utonila.
-o-
Kitajski banditi spustili ujetnika.
Peking, Kitajsko. — Father Declippele, član belgijskih misijonarjev, katerega so kitajski banditi imeli že od januarja v ujetništvu so po prizadevanju belgijskega in francoskega poslaništva izpustili.
-o-
Ogenj uničil 20 čolnov.
Kopenhagen, Dansko. — Dvajset čolnov, med temi par dragocenih jaht je bilo popolnoma uničenih, ko je iz nepojasnjenega vzroka izbruhnil o-geni v pomolu Uddevala 45 mili od Gottenburga. Škoda je
velika.
_
ših policistov in prohibicijskih agentov je bilo spoznanih krivim prestopka prohibicijske no-stave in "grafta," ker so ščitili butlegerje.
—	5000 družin prizadetih po tornado, ki je divjal po južnem delu države Illinois trpi veliko pomanjkanje. Toliko se žrtvuje in nabira prispevke v dobrodelne namene za Anglijo, domače ljudi se pa pušča v bedi. Škode je $3,000.000, nabralo se je pa šele približno $99.-000.
—	New York. — Od tukaj poročajo, da išče ruska sovjet-
la pred vsiljivca, kateri jo je pa pobil na tla. Ko je preiskal vsi hišo in ni mogel ničesar najti je že hotel oditi, a tisti tre-notek pa veselo priskaklja mala Esther skozi zadnja vrata v hišo, nakar jo neznanec pograbi in naglih korakov izgine.
Policija je bila takoj obve-
ci hodijo k veronauku v cerkev. Šola je seveda italijanska, toda otroci so narodno zavedni.
Pogreb dr. Anton Gregorčiča.
Dne 9. m. m. so ponesli dr. Anton Gregorčiča iz Gorice v Št. Andrež k večnemu počit-
ku. Pred hišo žalosti v Gorici ščena in detektivi so bili posla- so se zbrala zastopstva vseh ni na vse strani. 'slovenskih zavodov, korporacij -o--lin organizacij, ter na tisoče
Kako ženske sodijo.
Atlantic City, N. J. — Rekorder Joseph Corrio je dal Mrs. Clarence Brooks pravico, naj sama obsodi svojega soproga, kateri je bil pripeljan pred sodišče, ker je bil pijan in ženo pretepel. Žena ga je obsodila na pet dni ječe, to je do velike
vedno hotel večjo demokraci- ska vlada P° Ameriki delavcelsobote in ko pride iz ječe jt bo
jo in reforme pri stranki. -o-
Chicaški župan ne odneha.
Chicago, 111. — Kakor je bi lo včeraj poročano, je chicaški župan Dever propadel pri volitvah s svojo transportacijsko predlogo, ni pa še ugnan s tem porazom, ampak si prizadeva, da bi prišel do nekakega sporazuma z opozicijo, namreč, da bi se izdelal novi tozadevni
za na farme, katerim bi se da-|m0gel kupiti nov spomladan-1 lo od vlade kredit in potrebni j klobuk. Sodba je bila ve-J les za začetek. Ti farmarji bi ljavna in vpisana, nakar je pobili neodvisni in svobodni. Sov- parjeni soprog bil odpeljan v jetska vlada je pri volji spre- ječo, kako bo s klobukom, je jeti 23.500 mož. Kdor si želi;pa ge uganka, boljševiških nebes naj gre tja!	0
ljudstva. Mrtvaški voz je bil poln krasnih vencev. V cerkvi sv. Ignacija je cerkvenim obre- SUmljive stvari. Tako ravnanje
Žrtev italijanskega sovraštva.
Malokateri narod se nad podjarmljenimi	narodnimi
manjšinami tako barbarsko,, brezobzirno znaša kakor Italijani, in to takp nad celoto kakor nad posamezniki. Tipičen zgled za to nam je bivši mnogoletni župan v Buzetu in istrski deželni poslanec Fran Flie-go. Dasi je bil mož vedno pravičen tudi nasproti Italijanom in vživa med njimi splošno spoštovanje, ga nepostavno preganjajo. Prvi čas po okupaciji mu odvedli v Sardinijo sira župnika, ki je ondi v bridkosti umrl; potem so Flegu zažgali hišo in uničili vs£ premičnine. Nato so odpustili iz službe hčerko učiteljico. Pred kratkim so mu odvzeli gostilniško koncesijo, edino sredstvo za preživljanje (saj je mož že siv starček). Pa neutolažljivo plemensko sovraštvo še nima miru: v četrtič so poslali v Flegovo hišo celo četo orožnikov, da izvr-še hišno preiskavo, dasi še no-benkrat niso našli najmanjše
dom tudi prisostvoval nadškof dr. Se dej. Od tu je sprevod
nasproti zaslužnemu starčku pač ni vredno naroda in reži-
krenil proti južnemu kolodvo-|ma> ki se ponagata s starorim-ru, kjer je prevzel vodstvo, ijansko tradicijo! štandrežki župnik Kosovel, mrtvaški voz so pa obstopili štandrežki fantje. V župni cerkvi je duhovščina opravila žal-, ne obrede — nato so krsto od-j nesli na pokopališče.	, -o-
— Chicago, 111. — Long Lake v Lake county je imel že tri leta mir pred svedrovci. Kar
IZ KOROŠKEKA.
Trnjeva pot slovenskega učitelja na Koroškem. Nek slovenski učitelj, ki je bil pod jugoslovansko upravo šolski nad-
Avtomobil usmrtil slovenskega dečka.
Chicago. — Nesreča je ho-[zornik v borovljskem okraju, je
so pa do sedaj zamudil so pa tela te dni, da je prišel štiri-j bil šele pred kratkem od koro-
pred par dnevi popravili in ob-(ietm sinček družine Mr. John .	iskali 25 hiš, kjer so pobrali ( Turnerj a pod vozeči avtomo-
nacrtinsetransportacijskipro-iin tatovi obiskali 25 hiš, kjerjbil na ulici. Kolesa avtoja so
blem za vselej rešil.
so pobrali vse od čolna do kra-|zadeia tako katastrofalno ma-vatne igle, vse jim je prišlo iega sinčka, da so mu zmečka-
prav. Policija du.
jim je na sle-
-o-
la glavo in je takoj na mestu obležal mrtev. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Štefana. Po-"L" uradnik usmrten na progi, kojnega družini izrekamo na-Chicago, 111. — A. B. Moul- §e sožalje!
Kurdi dobro oboroženi.
London. — Vsi Kurdi so dobro oboroženi in odločni za boj proti Turkom, v prizadevanju, da bodo instalirali sina
pokojnega Abdul Hamida kotjder, uradnik električne naduli-
kalifa. Za Turke je tako resna | čne železnice je bil na mestu Eksplozija, štiri mrtvi, 20 rate poteza Kurdov, da pozablja-.brtev ko ga je zadel blizu Hal-!	njenih.
jo na sporno vprašanje glede !sted postaje iz Elgina vozeči Rio De Janetro. — Trije čol- ___________________ _
Mosula, kamor so obrnjene oči vlak. Moulder se je nahajal pri ni so nakladali dinamit v pri- nudil leno sliko živahnega
Anglije. Ljufa boji se bijejo pregledovanju tračnic in se ni stanišču, nakar nastane eksplo-1 banja med koroškimi Slovenci.! vfnW'opamVo med upormim Kurdi jn turški- dosti hitro izognil prihajajoče- zija, pri čemer so bili štiri o-1 Protestiralo se je proti zadnji VENSK° BAgNKO , mi četami v bližini Gzendj. mu vlaku.	sebe mrtve in 20 ranjenih. mu zločinu, ker je oblast vze-l 70J£^ *CEŠAREK
ške vlade nameščen kot učitelj. Niso mu pa dali službe, kjer se spodobi, ampak popolnoma v nemškem kraju, ki je po vrhu še protestantovski. V proslavo njegovega prihoda je prebivalstvo demonstriralo: pobili so mu okna in mu grozili na razne načine.
DENARNE P0ŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zrr* s pošto in zanesljivimi bankami * starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali n» zadnjo pošto točno in brez vsaker* odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in Ifr-rah so bile vŠeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500	—	Din	................$ 8.80
1,000	—	Din	.............$ 17.25
2.500	—	Din	................$ 43.00
5,000	—	Din	................$ 85.50
10.000	—	Din	................$170.00
100	—	Lir	...........$ 4.90
200	—	Lir	................$ 9.45
500	—	Lir	................$ 22.75
1,000	—	Lir	................$ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. a * nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovaui, ie absolutno nemogoče določiti efp+ ^ vnaprej. Zato se pošHjatve nakažejr S. K. soc. zveza za Koroško! po cenah onega dne, ko mi spreit»>*
je imela svoj redni občni zbor.! denar-
^ uji-. oq	t dolarje pošiljamo mi Ttm«
Zastopanih je bilo 38 društev v juGOSLAVITO IN SICEF pn po 60 delegatih. Občni zbor je
BRZOJAV
POŠTI KAKOR TUDI NO.
naslovite na—SL*3
_
_
_
_
_
_
_



Prvi in najitarejii slovenski katoliški list ▼ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen •Ma 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
. Edinost Publishing Company
1S49 — West 22nd Street,	Chicago, BL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
■TJBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
__"_For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-»••go. III., under the act of March 3rd 1870-
Naprej s katoliškimi shodi!
Katoliški shodi, kateri so se tako veličastno obnesli lansko leto, se bodo nadaljevali tudi letos po nekaterih slovenskih naselbinah, katere niso imele prilike za shode v lanskem tetu.
Shodi so se obnesli nadvse veličastno in lahko bi se marsikje še bolj, ako bi društva, oz. sklicatelji delali potrebno reklamo, ki jo zahtevajo take prireditve. Danes zavisi vse od reklame. Zato je treba mnogo reklame za vsako prireditev, za vsak shod in sploh za vsako stvar, ki je kdo priredi.
N. pr. ako naselbina sklicuje in prireja katoliški shod ni dovolj to naznaniti s samo enim dopisom in še to morda ravno teden pred shodom. Treba je reklame par mesecev, treba je povdarjati zakaj se prireja shod, potem šele se obrne ljudsko pozornost na prireditev in tej vzbujeni pozornosti sledi «nnogobrojna udeležba.
Kadar se priredi katol. shod, tedaj mora vse kar je slovenskega na shod. Govorniki, ki pridejo od daleč, ki žrtvujejo voj čas in denar ne pridejo zato, da bi govorili kje praznim •odežem, ampak oni hočejo govoriti celi naselbini in vsej okolici. Kajti samo po dobro prirejenem in obiskanem shodu moremo pričakovati od shoda zaželjenega vspeha. Zato naselbine, kjerkoli boste letos prirejali shode, ne pozabite na naj-*, ažnejši del pri predpripravah in to je reklama. Poslužujte se vseh katoliških listov, pišite in vabite mnogo, kajti od vaše reklame je odvisno, kako udeležbo boste imeli na shodu.
Lanski katoliški shodi so obrodili za katoliške Slovence stoteren sad. To menda vidijo sedaj tudi tisti v naših vrstah, ki fo pripisovali katol. shodom zelo malo važnosti. Vprašamo vas, kje bi bila naša ljubljena katoliška Jednota dobila toliko novega članstva v svojo sredo, ako bi ne bili imeli lansko leto dkatol. shodov? Saj ste imeli kampanje tudi prej, pa kaj ste dosegli v primeri z letošnjo kampanjo? Pa mar mislite, da je ta velika pobuda prišla, kar sama od sebe — kaj še! Prišla je iz navduševanja za katoliški Jednoto in njene ideale potom katoliških shodov, potom reklame. Da je pa šla ta reklama — ta val navdušenja od naselbine do naselbine pa ima zasluge slovensko katoliško časopisje, ki je delalo reklamo, ki je pisalo o shodih in s tem dajalo duška in korajže še drugim naselbinam. Tako so brale naselbine o drugih naselbinah, kako so tam vspeli shodi, pa so se pokazali še sami in tako se je delalo v sjogi in edinosti na vseh naših frontah in rezultat vsega je krasen vspeh, ki se ga veseli vsak Slovenec poštenega srca!
Naši sovražniki so seveda o teh shodih klevetali. Zakaj mi prav dobro vemo. Lawndalska in cortlandtska gospoda se katoliških shodov boji, kakor vrag križa. In ni čudno. Toda, ali se naj katoličani menimo kaj za socialistične in liberalne traparije?! Mar naj tem odpadnikom na ljubo ne prirejamo katol. shodov in naj držimo roke križem? Ta bi bila lepa! Mi moramo naprej! Naša katoliška Jednota mora postati prva tudi po številu. In dokler tega ne dosežemo ne smemo mirovati!
Zato naprej s katoliškimi shodi! Naselbine, ki ga lansko leto niso imele, naj ga gotovo prirede letošnje leto. Katoliški duh in zanimanje za katoliške ideale mora vzplamteti po vseh naših naselbinah. Preorjimo vse naselbine in jih ožlahtimo s katoliškim duhom — vsaka naselbina mora biti plodonosno polje za katoliška društva in organizacije, potem šele bo pravi
'AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EDINOST."
""*1 1 1
napredek dosežen med nami.
Polje med ameriškimi Slovenci je dovolj obširno za to delo. Vse zavisi le od nas samih če hočemo. Velikanski napredek lahko dosežemo samo če hočemo. Lansko leto je nanme-ovrgljiv dokaz in porok za to. Zato katoliški Slovenci prirejajte po naselbinah katoliške shode!
So. Chicago, 111.
G. urednik A. S. in E., prosim, da priobčite sledeče vrstice na odgovor gospodu Fr. Gorenjcu v njegovem priljubljenem listu tako zvani ničvredni tetki "Prosveti". Naš g. Gorenje so se ojunačili in napadli našega župnika, da on napada N. S. P. J. in pevsko društvo Triglav. Kakor je meni o tem znano, je to velika laž in zavijanje. Dobro poznam našega Rev. župnika, on ljubi sam vesele ljudi in še posebno slovensko, ker je že večkrat pokazal svoje narodno srce. Vem za gotovo, da Rev. župnik ni noben nasprotnik kakega pevskega društva ali jednote. To pa znam, da je naš župnik proti vsem onim listom, ki napadajo naše najboljše kar imamo, to ie našo sv. vero. Kot tak list je tudi tetka — Prosveta — kot so pripoznali sami g. Fr. Gorenje. Narod čuvati pred protiverskim časopisjem je dolžnost vsakega katoliškega duhovnika, ne samo župnika v So. Chicago. Še pritrdim, da je naloga naših dušnih pastirjev kazati svojemu narodu in tudi razkrinko-vati mišljenje, delovanje, namen protiverskih strank in kam zapeljejo taki ljudje dobro, pošteno liudstvo. Ljudstvo čedalje bolj spregleduje in se čudi kako je moralo tako dolgo spati in biti tako trapasto, da se je dalo za nos voditi od takih brezvestnih ljudi, ki so pa zares v kvar in na škodo narodu in človeštvu sploh. Med te laži-osrečevalce zna, da spada tudi naš >g. Fr. Gorenje. Saj vas vsi prav dobro poznamo. Pred nekaj leti ste nosil bel "lajbelc" in notranjščina je bila pa seveda rdeča. Sedaj sto pa obleko obrnil in se sami imenujete naprednjaka tako ničvredne socijalistične stranke kamor vi tako srčno radi pripadate. Veste kaj g. Fr. G. le ne delajte se prevelikega in preučenega, če ne, bom opisal vse vaše delovanje od časa kar vas poznam. Še vedno je prišlo tako, da kdor se je peljal na vašem vozičku se je potem ke-sal. Ali ste že pozabil, da ste tudi mene hoteli enkrat peljati, pa se vam tisto pot ni posrečilo. Tiste pa, katere ste za-vozil, še do danes niso pozabili.' Saj se še spominjate, ali ne?... J
zato pa vaša "nič koristi armada" ne bo nikoli zmagala, ker rdeča zastava je zelo nevarna, toliko pa zna že vsak Slovenec v Ameriki. Potem pa še hočete, da bi vsi drli pod vašo zastavo. To pa ne in ne! Ako ste že tako napeti in napihnjeni od velike modrosti rdeče potem ste pa še v nevarnosti, da se enega dne ... in potem je v nevarnosti še vaše vzvišeno i-me Hindenburg, da se ne bi' kje brisalo ... Ali ne veste,' da smo v dobi razvedrila. Po-' glejte malo pravila K. S. K. J.' To naj za danes zadostuje. Mo- • ral bi še veliko napisati, pa■ skoraj ni vredno taki osebi odgovarjati. Prijateljski nasvet vam še dam, da se čuvate, daj ne pridete kakemu zdravniku v roke. Drugače boste še v Ken-' kekee prostor zasedli. Torej še enkrat prijateljski nasvet, da se varujte tiste nesrečne hiše. Še tretji prijateljski nasvet vam dam, morda bi vam zdrav-' niki še o pravem času poma-1 gali, ako si daste kar hitro va-i šo glavo in možgane preiskati i dokler je še čas.
Sedaj pa pozdravim vse za-' vedne naročnike A. S. in E. Sirom Amerike jaz
Frank Skulj. > -o--i
Willard
Tioga, Win.
. !
Vidim, da se delate malo preveč velikega, ste mišljenja feldmaršala Hindenburga. Na vašem zemljevidu imate pota in ceste narobe obrnjene,
Društvo sv. Družine št. 136, K. S. K. Jednote je imelo skupno sv. obhajilo na cvetno nedeljo. Skoro vsi člani so opravili velikonočno dolžnost. Nastopili so kot pravi člani Katoliške Jednote in s tem pokazali, da se ne ustrašijo javno pokaza ti, da so praktični katoličani. Vsa čast Vam!
Obeda, katerega so oskrbele članice altamega društva so se vsi udeležili pa ne samo člani, ampak večina faranov.
Gospod župnik kot društveni sobrat je oskrbel, da smo i-meli peto sv. mašo, katera se ie darovala za žive in mrtve člane dr. sv. Družine. Pevci (ke) so z vso pohvalo kaj moj-stersko peli (latinko.) S tem je gosp. župnik pokazal zopet, da mu je vse samo za blagor župnije.
Seja društva je prestavljena na nedeljo po velikinoči (belo nedeljo). Zdravnik-radi-zdravniške preiskave (novopristop-lih članov (ic) pride na Willard v nedeljo po vel. noči. dop. ob 10 uri.
Pridite vsi pravočasno. Člani omenjenega društva so prošeni, da se radi važnih zadev vsi pol-
noštevilno udeleže.
Ludvik Peruiek, zastop.
-o-
Springfield, 111.
. Društvene novice. Članice društvo Sv. Rozalije štev. 140 so na cvetno nedeljo opravile velikonočno svojo dolžnost. Veliko čianic je sicer manjkalo, a katere so se vdeležile, so dajale vspodbuden vzgled svojim otrokom, odrastlim in majh-l nim, ter vsem župljanom. V lepem redu, z društvenimi rega-j lijami na prsih, so zasedle čast-> ne sedeže v prvih klopeh ob t obhajilni mizi ter z vzglednoj pripravo sprejele sv. Obhajilo, j Č. g. župnik Mažir, ki je daro-1 val sv. mašo, je bil vzradoščen nad veselim pojavom verskega življenja.
V	društvo sv. Jožefa štev. 189, sta bila sprejeta dva nova člana, Andrej Vaško in Barbara Nadazdy. Pri zadnji seji se je sklenilo, da bo društvo prirejalo "Card Parties" in druge zabave vsako drugo sredo v mesecu v nakup društvenega j bandera. V sredo, dne 15. apri-j la ob pol osmih zvečer se bo vršila prva Card Party v Klu-j bovi dvorani. Vsi člani bodo prišli s svojimi prijatelji. Na društvu sv. Jožefa je očividen blagoslov. Člani se mesečnih sej radi vdeležujejo, ker so. kratke in stvarne (business- j like). Kjer je pokoj Božji,| tam je zadovoljnost, vspeh in. sreča. Bratje in sestre, čuvajte ( ta dragocen zaklad.
Članice Marijine Družbe so polnoštevilno sprejele velikonočno sv. Obhajilo na cvetno nedeljo. V roki molitvenik, med prsti sv. rožni venec, na prsih družbeno regalijo, tako so klečale pred oltarjem ter pripravljale svoja srca na prihod nebeškega ženina. Častita sestra Rafaela je voditeljica Marijine Družbe naših deklet.
Altarno društvo je pred kratkim nakupilo nove talarje in koreteljne za naše_ministrante, našima gospodoma pa vsakemu [ lepo novo albo za Veliko noč. Altarno društvo tudi vodi častita sestra Rafaela.
V	spomin desetletnice delovanja našega č. g. župnika Mažirja med nami so mu šolski otroci Dodarili srebrni venec na umetno izdelani svileni blazinici.
Vdeležba pri postnih pobož-nostih, ob sredah in petkih zvečer ter pri božjih službah ob nedeljah, osobito na cvetno nedeljo, je bila zelo dobra. Vzla-' sti je naša mladina bila dobro zastopana. Z zadovoljstvom in zadoščenjem napolnjena srca naših župljanov je dejstvo, ka-l ko žlahten sad že sedaj po teh I kratkih letih rodi naša župnijska šola. Mladina, ki'prihaja iz naše šole, je zvesta Bogu in svoii domači slovenski cerkvi.
To so naše duševne radosti ob velikonočnem času. Boga pa prosimo, naj nam vidnega svojega blagoslova tudi v bodoče ne odtegne.
Poročevalec.
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
S an Francisco, Cal.
Kar se tiče delavskih razmer tu v San Franciscu se nimamo prav nič za pohvalit. Brezposelnih imamo veliko, toda u-pam, da se bo v kratkem poboljšalo. Kar se tiče društvenih razmer mi Slovenci tukaj v San Francisci napredujemo še precej dobro, akoravno ni nas veliko število. Imamo slovensko župnijo in svojo cerkev, ki napreduje bolj kot marsikatera v večji naselbini kot je naša. Seveda čast gre onemu, ki jo zasluži in to so naš dušni pastir Rev. Francis Turk. Mi smo lahko ponosni z našim župnikom. Potem imamo tudi šest podpornih društev ter izobraževalno in dramatično društvo. Namreč klub Slovenija.
, Na belo nedeljo dne 19. a-prila bodo tukajšna društva priredila veliko skupno veselico v Eagel dvorani na 275 — Golden Gat Avenue. Kakor se sliši bo to ena izmed največjih in najboljših zabav v zgodovini Slovencev v San Francisco. Klub Slovenija bo priredil ša-loigro "Laži zdravnik" in "Mi-nistrel Show s petjem in godbo. To bo najbrže prva taka predstava pri nas. Peli bodo slovenske in ameriške pesmi. Med temi bodo nastopili znani igralci Judnič bratje, gdč. Pe-trick, Bezek in Tomšič ter Jugoslovanski pevski zbor itd. In vse to samo za"50c. Po vrhu bo še plesna zabava zato bi jaz priporočal vsem Slovencem naj nikar te prilike ne zamude.
Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam Amer. Slovenca — Edinost širom Amerike. Vam cenj. urednik pa želim obilo vspeha in želim, da se uresniči naša in vaša želja za katoliški dnevnik v Ameriki!
Naročnik.
Bridgeport. Conn.
Dragi Slovenci v Bridgeport* Connectiki! — V vsaki številki novin A. S. & Edinost štejemo kako se kat. Slovenci po slov. naselbinah tukaj v Ameriki ve sele, ter zanimajo, da bi prej dosegli svoj cilj Slov. Kat. časopisov. Vsak katol. Slovenec po drugih slov. naselbinah zna več ceniti kakor mi tukai. Bridgepotarji, kaj je časopisje vredno — od katerih nam ie edino pričakovati koristi, pomoči ali dobrih del za našo tukajšnjo zemeljsko življenje, a enkrat pa naši duši v nebesih mir in pokoj. Vprašam Vas! — Ali šemo mi dug v tako po-spani in nevervani, da ne bomo znali še sedaj kaj je naša dolžnost storiti nam za naše slov. kat. liste? Vse vre in hiti na pomoč našim edinim kat. časopisom A. S. & Edinost ter A-ve Marija list. edino mi smo še tako nepremišljeni, da ne vemo kaj da nam je za storiti. Prosim Vas, bodimo tedaj uverjeni, spoznajmo še mi, da nas veže dolžnost podpirati našo kat. (idej o) kateri bomo enkrat hvaležni za sprejete njih dobrote ! Ne imejmo sovraštva do svojih bratov, Štajercev in do (Dalje na 3. strani.)
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj.
"Sedaj razumeš," je rekla, ko se je zdrznil iz spanja. "Odgovornost je bila na mojih ramah in ravnala sem tako, kakor sem najbolje znala. Na smrt obsoditi bi mladega Ra-mesa ne bila mogla, ker so vsa srca bila z njim."
"Gotovo bi ga bila morala spraviti s poti, hči."
"To sem storila, oče. Spravila sem ga v Napato, ki je daleč s poti — mnogo mesecev -lioda, pravijo."
"Toda kaj bo sedaj, Tua? Ali ga kralj v Kešu ubije in z njim mojih dvatisoč vojakov, ali pa on ubije kralja, kakor je ubil njegovega sina, ter se polasti prestola, na katerem so sedeli njegovi dedje mnogo rodov. Ali si mislila na to?"
"Da, oče, mislila sem na to, in če bi se slednje brez naše krivde zgodilo, ali meniš, da bi Egipt žaloval?"
Tedaj je faraon Tuo pozorno pogledal; Tua je pogledala njega in se je nasmehnila.
"Vidim, hči," je rekel počasi, "da je v f tebi kvas za veliko kraljico, zakaj v svileni
- ___—.....—- - ..... .
nožnici ženske nespamefl opažam*, bronasti meč državnika. Le ne teci prenaglo, da sama ne zadeneš ob meč; predrl bi te."
Tua se je, ker je že bila slišala podobno svarilo ofl Aste, zopet nasmehnila, a ni odgovorila.
"Moža moraš imeti, da te bo zadrževal," je nadaljeval faraon; "močnega moža, ki ga boš mogla ljubiti in spoštovati."
"Najdi mi takega moža, oče, in rada ga poročim," je odgovorila Tua s svojim milim glasom. "Le tega nevem," je pristavila, "kje naj ga iščemo, ko je ta božanski Amathel padel pod roko grofa Ramesa, našega generala in poslanika v Kešu.
Ko se je faraon okrepil, je zopet začel iskati soproga egipčanski 'kraljici. Kakor poprej je bilo tudi sedaj snubcev dovolj, njegovi poslaniki in svetovalci so jih ji pošiljali v obilici, toda ko jih je Tua videla, je vedno imela kaj zoper nje, dokler nišo slednjič jeli govoriti, da je gotovo odločena za boga, ko noben človek ne ustreza njenemu nagnjenju. Ko so pa Tui pripovedovali o tem, je samo smehljaje odgovorila, da je odločena za kraljevskega snubca, o katerem je govoril A-men njeni materi v sanjah, ne za boga, marveč za božjega izbranca; če ga bo videla, da ga bo takoj spoznala in zelo vzljubila.
Ko je minilo nekaj mesecev, je faraon,
naveličan te igre, predložil stvar državnemu svetu. Le-ta mu je svetoval, naj odide na potovanje po velikih mestih Egipta, češ-, da bo ta sprememba popravila njegovo božansko zdravje; razen tega je upati, da bo kraljica Neter-Tua srečala na poti kakega potomca kraljevske krvi, ki bi ga mogla vzljubiti. Bi-4o je namreč vsem jasno, da se ne bo omožila, če ne bo ljubila.
Tako je faraon še isto noč povprašal Tuo, ali bi se hotela odpraviti na tako potovanje.
Odgovorila mu je, da bi ji to bilo zelo ljubo, ker je že naveličana Theb in ker želi videti druga velika mesta države, da se seznani z njih prebivalci in se da povsod okli-cati kot prihodnja vladarica. Želela je tudi videti morje, o katerem je bila slišala, da je tako veliko, da se mu vse vode Nila, ki dotekajo vanj noč in dan, nič ne poznajo.
Tako sta začela popotovanje, katerega je Tua pozneje ovekovečila v zgodovini svojega vladanja na stenah čudovitih templjev, ki jih je zgradila. Sama je najprej želela, da bi potovali na južne meje Egipta, ker je upala, da bo tam ujela kaj novic o Ramesu hi njegovi ekspediciji, o katerem ni bilo čuti nobene besede. Vendar so ta načrt zavrgli, ker na jugu ni bilo velikih mest in ker so bili prebivalci obmejnih puščav nemirni in bi utegneli to
priložnost porabiti za napad.
Odšli so torej po Nilu navzdol in ne navzgor in se ustavljali v vsakem večjem mestu, zlasti v Abtu, svetem mestu, kjer je pokopana Osirisova glava in kjer so desettisoči grobov odličnih Egipčanov. Tu so Tuo nanovo 'kronali pred samim Orisovim altarjem sredi vriskanja njenega ljudstva.
Nato so odjadrali v On, solnčno mesto, in k velikim piramidam,* ki so jih bili zgradili kralji, nekdanji vladarji Egipta, da jim služijo za grobove.
Neter-Tua je šla v pramide, da pogleda trupla faraonov, ki so bili umrli pred tisoči leti in ki so njih dejanja bila vsa pozabljena, oče pa je ni hotel spremljati tjakaj, ker je pot bila zelo strma, tako da se ni upal nanjo. Potem je z Asto in majhno stražo arabskih poglavarjev sedla na kamelo in objahala piramide v mesečini, pričakujoč, da bo videla katerega duha onih kraljev in da bo z njimi govorila. kakor je govorila z duhom svoje matere. Toda srečala ni nobenega duha in Asti jih tudi ni hotela klicati iz spanja, dasi jo je Tua prosila.
"Pusti jih. naj počivajo," je dejala Asti, ko so se ustavili v senci največje piramide in si ogledovali nje blesteče površje, na katerem so bila od podnožja do vrha vklesana skrivnostna znamenja.


"AMERIKANSKI SLOVENEC' IN "EDINOST.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.
(THE H O L V FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
"ESTVET SEDEŽ1 JOLIET, ILL.
Naše geslo: *'Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR.
^Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111.
I.	podpredsednik----JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpreds.....JOS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
tainik ................ JOS. SLAPNlCAR, 311 Summit St., Joliet, 111.
-Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, III.
Blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa. III. JOHN PETRIČ 1202 N. Broadway St., Joliet. 111.
POROTNI ODBOR ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENClC.1212 N. Broadway, Joliet. 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa.
Kranjcev. — Tudi ne gučimo: kaj je meni za kranjske no vine : jih ne razumim pa neznam šteti i dragi človek, — jaz Ti pa povem, — da je znaš šteti in je tudi razmiš, samo Ti jih nočeš šteti zato jih tudi razo-me-ti nemoraš. Bethlehemske novine katerih je urednik g. Korpič, katere blatijo in zaničujejo pravo slovenščino še celo z duhovnikov se norčujejo, imate vsi da jih štejete. In gotovo da jih boli nerazumete kakor novine. A S. & Edinost. Sploh reči kaj se tiče politike ji nerazumemo ne v "A. S. & Edinosti, in ne tudi v Bethle-hemskem "Slovenskem Glasu". Omenjeni g. urednik še sploh nežna pri čem da je. Zato pa piše v svojih novinah stvari ka-
in -dobro ločiti! Spoznajmo, da zanimamo za obstanek in raz-
Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam Ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku ?35.993.91.
Prosi mo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo t)ružbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Spre-iemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. ts.o dosežemo število 2000."se i viša zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV, DRUŽINE!
delujemo z istimi brati skupno, kakor naši domačini v starem kraju! Ne mislimo na isto kakor nam g. Korpič piše v svojih novinah, kaj je negdaj bilo, ker isto nikoli več ne bo, ampak mislimo na sedanje razmere in skem bomo skupno delovali. A tedaj pa je naša dolžnost, da spoštujemo brate" Štajerce i Kranjce," kakor pregovor pravi: Spoštuj kakor samega sebe. Ako bi se to — pravo spoznanje, spoštovanje do naših bratov sosedov razlilo med nami, tedaj bi gotovo ne bilo človeka, da bi rekel: Kaj so meni kranjske novine — jih neznam šteti. Zato še Vas enkrat prosim, spoznajmo se tedaj ! Podajmo si bratske roke, da si bomo res, — kot slovenski bratje vsi skupno tukaj v Ameriki in v stari domovini!
voj naše mlade župnije, popolnoma odobravamo vpeljavo reda v župnijskih zadevah; 2. da smo popolnoma v soglasju z vodstvom fare glede načina za vzdrževanje tega reda, in dajemo našemu župniku Rev. Father Bombachu popolno zaupnico.
Kakor že gori omenjeno ni naš namen za enkrat spuščati se v kako osebnost, dovoljuje-
go in uradni prostori v Custom House ne morejo več služiti 'velikemu številu prosilcev. Radi tega se je del urada preselil v Sub-Treasury Building in se je delovanje razdelilo tako, da u-rad v Custom House služi za tukaj rojene Amerikance in o-ni v Sub-Treasury Biuliding za naturalizirane državljane, o
tere nikoli ne bodo in tudi Zato dajte si naročiti novine sploh ne bodo. Samo toliko, daj "A. S. St Edinost in "Ave Ma-gospod meša in prepir dela ria"#list!" To so edini Slov. Kat. med nami. Ako bi tedaj gospod listi tukaj v Ameriki, od kate-
DOPIS.
La Salle, 111.
Na potu srečamo prijatelja ga lepo pozdravimo in vprašamo, kako je še kaj ? odgovori nam po stari navadi. Gospod urednik nam priljubljenega lista, ravno tako je tudi pri nas vse, po stari navadi. Zjutraj vstanemo, se priporočimo našemu stvarniku ter gremo po
urednik spoštoval "Prekmurske Slovence tukaj v Ameriki, — tedaj bi gospod gotovo ne bil v Madžarski fari, ampak bi bil dober faran Slovenske fare kakor vsaki drugi pošteni Slovenec. To tudi izvira iz g. urednika novin, da še so naši Bridgeportski Slovenci tako trdi in nočejo pripoznati besedo. Kadar se jim govori o pravih slovenskih kat. listih, oziroma
bomo vsi opravili svojo veliko
nočno dolžnost in ravno tako (kadar sem agitiral za A. S. & tudi g. glavnemu predsedniku,. Edinost ter Ave Maria list. Ka-
da vsi pojdemo na delo, za kor tudi pevsko društvo, — ka- kat. listov širom Amerike!
rih nam je pričakovati tedaj dobrega za našo življenje tukaj , a enkrat pa naši duši v večnosti.
Drugo nič kaj posebnega pri nas. Vremensko spremenjenje imamo veliko. Drugo tudi nič kaj posebnega za poročat.
Končno še pozdravljam gg. v uradu A. S. & Ed. ter Ave Maria list in častitam za njeho-vo veliko storjeno delo za nas kat. Slovence v Ameriki.
Bratske pozdrave čitateljem
General civilne vojne mrtev.
Milwaukee, Wis. — Brig, mo si le svetovati vsem tistim, Gen. Arthur R. Curtis, 82 let ki skušajo na lažnjiv način v star, eden od malo še živečih slabo luč devati našega priljub-1 generalov civilne vojne je taljenega župnika Rev. Father kaj v državnem vojaškem do-Bombacha, da ne skušajo več mu preminul.
kaj takega storiti, ker sicer bij	-o-
nas primorali, da bi drugikrat Eksplozija usmrtila štiri vojaka j več in bolj resno sprego-	ke. vorili. Vas pa gospod župnik I Oels, Nemčija. — Od tukaj prosimo, da si ne jemljete pre- poročajo, da je eksplodiralla več k srcu slične napade imej- • zaloga ročnih granat, pri če« te zavest, da farani so z Vami. mer so bili trije častniki in en M&thew Mihelčič, Frank Se- navaden vojak usmrteni.
ga, Joseph Lelcšan, John Šega,!	------o
Stev. Somrak, John Vujovič, Pobeglemu očetu je odpuščeno. Jacob Casserman, Mihael Pri- South Bend, Ind. — Poroča-stov, Paul Palčič, John Lintol, no je bilo, da je Culp, oče de-Alojs Kalčič, Joseph Šega, Ja- setih otrok pobegnil s svojo sva-cob Šabec, Anton Okolish, A- kinjo. Danes pa posnemamo iz loj* Shamrov, J oh an Oton ič ar, nekega poročila od tukaj, da Frank Škerl, John Železnikar, se je vrnil k svoji družini in John Rupert, Štefan Trenta, svakinja k svojemu možu in Anton Ožbolt, John Stopar, Jo- dvema otrokoma. Sodnijsko se zef Hiti, Joe Lukezec, John iu ne bo preganjalo in soproga Vičič, Louis Bruss, Anton Gra-|Culpu odpušča, nakar je ob-disher.	j ljubil, da bo takoj poiskal delo
Naj zadostujejo za enkrat in pošteno preživljal svojo dru-ti-le podpisi, v prihodnje, ako žino. Pripoznam, je dejal ske-
pridobivanje novih članov kar terega ime je: Slov. Kat. pev-bo nam največ mogoče, za na- sko društvo "Domovina," kate-šo mlado in slavno organizaci- ro sem ustanovo leta 1923. ja-'
nuarja na željo vseh skupno,
Udani:
Stephen Šumen.
jo D. S. D.
Še nekaj ! Na naši zadnji se- na podlagi z cerkvenim petjem, ji je naš brat predsednik Fr. katerega pa niso hoteli spreje-svojih delih, si služiti vsakda- Mišjak, ki je tudi član društva ti, zato sem dobil prepoved in njega kruha za se in družine štev. 75, K. S. K. J. omenil, da jih tudi sam bi ne hotel učiti
bi se še kateri drznil obrekova-ti našega župnika je pripravljena protestirati cela fara. Barberton, O. March 27. 1925. -o-
PROTEST.
V štev. 56. Glas Naroda, z dne 9. marca, je bil priobčen gent za potne liste, nastanjen iz Barbertona, O. dopis, kate-jv New Yorku, morajo začenši rega vsebina so bile sDretno iz- j 0d 30. marca in do daljne od
VAŽNO ZA POTNIKE V EVROPO.
Kakor naznanja federalni a- hočem živeti pošteno.
. -o-
sani soprog, da nisem ravnal pravilno, a veliko je še hujših postavolomcev in kar se tiče ječe, tam je gnezdo kjer se človek uči vseh zločinov, tako sem se tudi jaz marsikaj naučil ko sem bil v prisilni delavnici, a
Rusko - nemško - japonski pakt.
iiaše, po dokončanem delu se katoliška društva La Sallske^ko bi neizpolnjevali dolžnosti ražene pol-resnice. Čitateljem, j redbe vsi oni, ki so postali a-1 Harbin, Mandžurija — Vis-trudni vračamo na svoje domo- nasemrneK.S.K.^ želijo pri-(društvenega imena. In sedaj si ki ne poznajo naših razmer inmeriški državljani potom natu-| count Shim pel Goto, bivši mi-
-ielovanja našega župnika, Rev. jralizacije, zaprositi za ameri-1 nister za.zunanje zadeve si pri^ Father Bombacha, so morale §ki potni list v uradu, ki se na-j zadeva, da bi spravil do zveze
ve eden za drugim.	j rediti Slov. katoliški shod v po- j samo kopičijo denar, in prire
Jaz imam navado, ko pri- letnem času? kaj mislimo mi jajo zabave, igre, plese, a za dem domov in ko se dobro vse- o tem, Društvo sv. družine št. (denar pa nikdo nežna kam se dem, vprašam za dnevno po- 3, D. S. D. ni nič premišljeva- bo djal v slučaju razpustitve
što, katero mi takoj prinese, e-
društva. Čuječ od drugih, da
lo, nad tako zlato idejo, am-den ali drugi. Naj prvo pose- pak enoglasno- podpiralo, da se j imajo že na'd $700.00 (sedem žem po bratu "Amerikanskemj vdeležimo, in tudi pomagamo sto dolarjev) prihranjenega Slovencu" in po sestri njegovi če bodo nas potrebovali, ker mi. denarja, a cerkva naša še ni
"Edinosti." Pogledam novice, dopise iz slovenskih naselbin, iz stare domovine, iz drugih krajev sveta, društvene stvari. Ko vse to pregledam, se počutim vse bolj živega in vesele- članica D. S. D. ga, zadovoljnega in za vse sreč- ^ot lipi korenina, se trdno nega.	drži, tako naj tudi sin slo-
Sneg za to leto slovo je že venski za sv. vero stoji! vzel, vse se'zdaj giblje in bolj Prihodnja seja, zaradi veli-veselo živi, eni popravljajo svo- konočne nedelje, bo na veliko-je domove, drugi grade svoje nočni pondeljek ob 7. uri zve-vrtove, kopljejo in sejejo, sa- cer-
de in snažijo, kakor veleva v Anton Kastigar, tajnik. Zraku škrjanček: Delaj, delaj,	—————
or i i. or ji, sej, sej, vrzi, vrzi. j	KRITJE STREHE.
Ni dolgo kar smo brali V zad- 3 — popravila na strehi garantiram
niih številkah, lepe dopise in, » .TJ.^oZZrntl % onomine, namreč od c. g. Kev. Jet. kot največje to zadevno podieti* Zakrajšeka, duhovnega vodje v Chirasi. Uniisk; rMavri. D. S. D. za opomin velikonočne' * * D£™§ C° spovedi, drugi je bil od našega phone Lawndale 0114. g. gl. predsednika Geo Stoni- --
cha za agitiranje ali pridobi- I IfO^lMAPH vanje novih članov, za v to	IwiJOTAVrH
mlado organizacijo, tretji za 1804 W. 22nd St., Chicago. Ill prireditev katoliškega shoda,! Rojakom se priporočam pri slovenskih katoliških društev v	nakupu raznih
La Sallski naselbini, K. S. K. J. BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ in četrti iz spominov življenja. NINE, KLJUČAVNIC IN Vsi so bili v resnici zanimivi, ki	STEKLA
so rosili svoje goreče žarke, na Najboljše delo, najnižje cene našo slovensko La Sallska na-. Prevzamem barvanje hiš zn selbino.	j naj in znotraj, pokladam sten
smo edini društveni bratje in dobila enega dolarja. Vse to je sestre K. S. K. J. tudi na naših I odvisno od slabih razmer med
zvijačne opazke in zavijanja v dopisu dati pač čudne pojme o vodstvu in življenju v naši župniji. Ni naš namen, za enkrat, spuščati se v osebnosti. Pač pa si štejemo v dolžnost kot farani, ki smo se dali vpisati
haja v Sub-Treasury Building med Japonsko, Nemčijo in Ru-(na vogalu Nassau in Pine St.). si jo. Goto pravi, da bi ta zve-To velja tudi za žene in otro-'za bila na podlagi trgovine — ke, ki so postali državljani vs- in ne militarizma. Dalje je deled naturalizacije moža oziro- ial, da je veliko škodovalo Jama očeta.	" j ponski, ker se niso njeni indu-Oni, ki so ameriški držav- (strijci zadosti brigali in inve-ljani po rojstvu, naj se še na- stirali svoj kapital v Rusiji, kar
| J ^	_	IHHIzn ude naše lastne župnije in ____ t_____f__^_________________s	. ^
zastavah vihrajo napisi, opravi j tukajšnjimi Slovenci. Slabe nič io, kot taki, podpiramo in vz-j dalje obrnejo v svrho potnih, je tudi povzročilo, da ni prišlo svojo velikonočno dolžnost, ce vredne novine g. Korpiča ? v držujemo, njeno dobro ime bra-| Hstov na Custom House.	,do organizacije rusko-japonske
niti na gentlemanski način, ga: Ta razdelitev delovanja pas- banke, ohraniti in povečevati med ro-( portnega urada je radi udob-
hočeš biti še nadalje član ali Bethlehemu, Pa. Zato Vas prosim tukaj bivajoče Slovence, pokažimo, da nismo res tako zaostani, da bi ne znali slabo
CLEVELANDČAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi sloven sk: oogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI" 1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in po kličite:
Randolph .1881 ali 4550.
jaki širom Amerike. Zato iz javljamo spodaj podpisani, 1. da kot vzdržujoči farani, ki se
nosti potnikov. Potnikov je
Katoliški Slovenci
LOP STRITAR
se priporoča rojakom za naro čila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pobi štvt oh času selitev in vse ka* spada v to stroko. Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21 st Place
CHICAGO, ILL.
Phone: Rosevelt 8221.
FRANK GRILL
Edina slovenska mlekarna t^ SVOJI K SVOJIM ^
Razvaža mleko na dom
točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje.
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
A. F. WARHANIK -
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2153 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL.
namreč v tej sezoni jako mno- , dobiti svoj katoliški dnevniki
Častitemu g. duhovnemu
ski papir.
vodju D. S. D. obljubi i am o, da Phone: Canal 0490.
IZRAZITE SE S CVETLJICAMI!-
na velikonočno nedeljo dne 12. aprila
V naši cvetličarni imamo na stotine velikonočnih lilij po različnih cenah za vsako priliko, ki jo imate.
Med spomladnimi cvetlicami imamo lepe dišeče hijacinte. tulipane, jonkvile, katere prodajamo po nizki ceni kot $1.00.
In najlepše "Rombles Roses" v rdeči in bledo rdečkasti barvi, ki cvetejo-vse poletje, ako se jih pusti zunaj na prostem.
Vsi ste povabljeni, da pridete in si ogledate naše razstavljene cvetlice v tem velikonočnem tednu.
FRANK JINDRICH
FLORIST 2127 — West 22nd Street,	Chicago, III.
Phone: CANAL 1787
Ne zanemarjajte svojih oči!
Obrnite	se na nas,
ako vam pe-	šajo oči.
Mi vas o- T^ ^JrrJ	premimo
tudi popravljamo in zamenjamo stekla.
Že 40 let pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELEK John Novak-ova lekarna	1724 So. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
t
T. ♦
*
i ♦
* f + *
t
*
s *
* * * * * *
BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV.
Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobo*-zdravnika.
Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bo-
VSE DELO JAMČENO
ste zadovoljni.
Preiščemo in ocenimo zastonji — Postrežnice.
Phone 4854.
BURROWS
ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje.
+ Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. ^ Vogel Chicago in Van Boren ceste.	Joliet, III.
m
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZA'VOD V JOLIKTU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET, ILL.
"NAROBE PRAV"
Kar ste morali po zimi kupiti da je grelo: Tako morate pa spomladi kupiti da bo hladilo: Po zimi je bila peč, in poleti pa bode "LEDENICA". Mi smo dobro pripravljeni zanje. Gospodinje le pridite si jih ogledati: Moda, velikost, vrste, vse to je naša stvar, Vi pridite pogledati in gotovo je, da jo kupite. Potem pa vedite, da je sedaj pravi čas za Pregrinjala "Rugse in Linoleum," pa ne odlošajte!!!
A. GRDINA & SONS
6019 St. Clair Avenue,
CLEVELAND, OHIO.

a.-.-:

"AME*1KANSIC1 SLOVEN EC" IN "EDINOST

....— ..........


Vstaja Skenderbegova
POZDRAVI
" :. Zgodovinska Povest ==
Angleško spisa! Benjamin Disraeli, E. of B. Prevel I. M.
"Le pogum, častiti Musa!" je rekel Šken-der. "Naporno smo jezdili, vendar sedaj u-pam, da dobimo z božjo pomočjo v kratkem dobra bivališča. V bližini se nahaja mesto, ki ga imenujejo Kroja, in v katerem bi sinu mojega očeta ne bilo treba prositi vstopa, kakor nekateri pravijo. Nič zato. Meni se zdi, častiti Musa, da si ti edini človek v naši družbi, ki zna podpisati svoje ime. Pojdi torej in napiši mi za^jivernerja tega mesta povelje, ki naj bo podpisano od Karamgeba; v tem pismu se mu naroča, da izroči mesto hrabremu bojevniku polumeseca, Škenderbegu; ako se to zgodi, boš v prihodnje jezdil tako, kakor je bolj primerno tajniku.
Častiti Musa se je priklonil do tal, vzel iz svojega pasu svoje pisalno orodje, napisal zaželjeno povelje in ga izročil Škendru; ta je pogledal napis in ga utaknil v svoj telovnik.
"Jaz odidem z nekaterimi prijatelji nemudoma proti Kroji," je rekel Škender, "vi pa, moji pogumni tovariši, pojdite za menoj v razdaljenih skupinah in po raznih potih. Jutri se pa v pozni noči zberite vsi pred vrati mesta Kroje."
S temi besedami se je Škender poslovil od svojih čet in odjezdil s svojimi spremljevalci. Kmalu so prekoračili gorovje in stopili na rodovitno ravnino Epira.
Ob solnčnem vzhodu so zagledali Šken-der in njegovi prijatelji lepo mesto, ki se je svetilo na drugem koncu ravnine. Obdano je bilo z visokim zidovjem s štirioglatimi stolpi ob straneh in sezidano na majhni višini: bil je veličasten pogled. Za njim se je vzdi-arovalo visoko slikovito gorovje, čegar najvišji vrhovi so bili pokriti s snegom. Na eni strani mesta se je razprostiralo lepo jezero kakor srebrno polje, na zelenem pobočju bližnjih gor pa so se svetile bele hiše.
"Tam leži Kroja!" vzklikne Škender. "Naši očetje so si znali izbrati svoje bivališče, tovariši. Videti hočemo, ali so tratili svoj čas in svoje zaklade za tujce ali za svoje lastne potomce." Pri teh besedah so vzpodbodli svoje konje in kmalu dospeli do mestni.
Mesto je obdajala lepa pokrajina žitnega polja in sadnega drevja. Nad cesti so visele veje košatih dreves. Na vejah so žvr-golele ptice. Bilo je veselo, krasno jutro. Škender je utrgal oljkino vejico, ko je jezdil mimo. "Dragi prijatelji," je rekel in se ozrl fc navduševalnim nasmehom naokoli, "vzemimo našo prvo žetev!" In nato je vsakdo hitro iztegnil roko, vzel vejico in jo po vzgledu svojega poveljnika vtaknil za svojo čepico.
Kmalu so dospeli do vrat mesta Kroje, kjer se je nahajala močna posadka, in Šken-der je jezdil v spremstvu svojih jezdecev naravnost proti gradu.
Ko je stopil raz konja, so ga peljali v guvernerjev stan, kjer je stari paša sprejel premagalca Karamanije z vso spoštljivostjo, kakor je pristojala tako slovitemu bojevniku polumeseca. Po običajnih pozdravih gostoljubnosti mu je Škender uljudno izročil povelje, da izroči ta grad njemu. Stari paša se je z orijentalsko ponižnostjo udal v svojo usod(r in izročil Skendru ključe mesta in citadele ter ga prosil, da sme nemudoma zapustiti prizorišče svojega poveljevanja.
Ko je Škender zapustil citadelo, se je podal v mesto in popoldne nadzoroval na velikem trgu turško vojsko. Ker je bivši guverner želel še istega dne zapustiti Krojo, je
Škender odredil, da ga spremlja velik del posadke kot častna straža in se povrne naslednjega jutra zopet v mesto. Ostale vojake je razdelil po raznih delih mesta, mestna vrata pa je izročil straži svojih lastnih tovarišev.
O polnoči so dospeli Epirci zvesti svojemu povelju in se združili pod mestnim obzidjem ; ko so dali dogovorjeno znamenje, so se jim odprla vrata. Močna četa se je podala takoj v citadelo in se jo je polastila. Ostali so pod vodstvom določenih vodij, obkolili Turke v njihovih bivališčih. In naenkrat je nastal v velikem mestu tak hrup in vrišč, da so prebivalci prestrašeni planili iz spanja in se spogledovali. V trenutku so se pred vsako hišo zasvetile baklje in postalo je svitlo kakor ob belem dnevu. Čete oboroženih mož so hodile po ulicah; vihteli so scimetarje in jata-gane in klicali: "Križ! Križ! Svoboda! Grška! Škender in Epir!"	^
Meščani so po govorici in obleki spoznali svoje rojake. Škendrovo ime je vplivalo kakor čar. Niso se ustavljali, da bi popraševali. Neka čudna slutnja jih je na mah prepričala, da se je ta velik človek po milosti nebes zo-net povrnil k veri in v deželo svojih očetov. In tako je vsak meščan pograbil najbližje o-icžje in z rodoljubnim navdušenjem planil na ulico in klical: "Križ ! Križ! Svoboda ! Grška ! Škender in Epir!" Da, celo ženske so se otresle bojazljivosti in so vzpodbujale in navduševale svoje gospodarje. Nosile so jim o-rožje. držale baklje, jih pošiljale od doma z obljubami, molitvami in prošnjami; otroci so se oprijemali njihove obleke in navdušeno ponavljali besede, katerih niso mogli razumeti.
Turki so se bojevali z obupanostjo ljudi, ki čutijo, da so izdani in morajo umreti. Male in osamljene čete so Epirci kmalu vse pobili, vse z mrzlim jeklom,'kajti v onih časih še niso uporabljali strašnih iznajdb modernega vojskovanja, četudi so bile nekatere že znane. Na gradu so se pač nahajali topovi, toda večina vojakov je zaupala svojim zakrivljenim sabljam in svojim nezmotljivim kopjem. Glavni oddelek turške posadke je i-mel svoje bivališče v neki stari nadškofovski palači, ki se je nahajala sredi mesta na malo vzvišenem in odprtem prostoru ter je bila zgrajena iz neobdelanega kamena. Tukaj so se branili Turki z največjo obupanostjo, četudi so bili obkoljeni od vseh strani, in rabili svoje samostrele s strašnim vspehom; ko je bilo celo mesto osvojeno, je prišel semkaj tudi Škender, da izpopolni svojo zmago.
Grki so skušali udreti glavna vrata palače, toda vrata so bila tako močna, da so se ustavljala njihovim največjim naporom, in puščice oblegancev so jih primorale, da so se umaknili. Škender je ukazal pripeljati iz gradu dva topova in z njima razstreliti vrata. Dalje je odredil, da so nanesli pred poslopje velikanske kupe vlažnega dračja, da se zažge, tako da bi obleganci vsled dima ne mogli meriti. Navdušenje ljudstva je bilo toliko, da so topi kmalu streljali proti palači in vspeh tega streljanja se je kamlu pokazal. Masivna vrata so se vdala in se po nekoliko udarcih z oblegovalnim ovnom porušila. Skozi odprtino so planili Turki, katere je sprejela ploha grškega ognja, tako, da so se morali med groznim vpitjem umakniti. Nekateri so skušali uteči skozi okna; take so pobili s sulicami ali meči; drugi so se pokazali na ravni strehi in vili roke.
p	fH^ Hj? 4?	fl? hH^ HH?	X
t	Phone : Canal 4172 WESTERN PLAYER	%
t	Ifl^^f ACTION CO.	t
♦	ildSifc^ggl Manufacturers of Player Pianos.	^
IN PRIPOROČI-
LA.
Pred odhodom v staro domovino, pozdravljam vse prijatelje V Johnston City in La Salle, 111. Zahvaljujem se tudi tvrdki Zakrajšek & Česarek, ker so mi vse potrebne reči preskrbeli za potovanje, da nisem imel tukaj v New Yorku nikakih sitnosti.. Rojaki, ki mislite potovati vstaro domovino, obrnite se na to tvrdko, pa bodete najboljše postreženi. Še en pozdrav vsem prijateljem širne A-merike.
Gregor Smolič. * » *
Pred odhodom iz New Yorka v staro domovino z posredovanjem tvrdke Zakrajšek & Če-šarek v New Yorku, pozdravljava vse prijatelje in znance v Johnston City, 111., in se jima zahvaljujeva za njih uljudnost in postrežbo, ker so naju spremili na postajo. Pozdravljam tudi tiste, katerih nama ni bilo mogoče osebno obiskati. Vsem
PLAYER PIANO
Radi selitve moram prodati do 11. aprila $800 vredno player-piano, s klopjo in 98. rola-mi. — Cena:
$100
Zanesljivi stranki tudi na obroke
3323 Lincoln Avenue,
CHICAGO, ILL. 1. nadstr. Mrs. Jesky's Piano.
pa, ki nameravajo potovati v nevem kako bi se mi bilo godf-
stari kraj, priporočava tvrdko |lo. Ker mi je torej tvrdka Za-Zakrajšek & Češarek, ker ti.krajšek & Čežarek potem uro-ljudje se res potrudijo in dajo dila vse kar mi je bilo potrebno za potovanje, se ji prav le-* po zahvaljujem in jo med prijatelji, znanci in rojaki toplo priporočam. — Kadar mislite Cimermančič se'potovati v stari kraj, obrnite
potniku dobro postrežbo. Na svidenje.
Math in Teresa Križman.
Jaz Frank
tem potom javno zahvaljujem se do nje za pojasnila in od nje tvrdki Zakrajšek & Češarek v kupite tudi karto, da ne boste New Yorku, da so mi pomaga-1 imeli toliko skrbi in stroškov, li pri nabavi vsega potrebnega kakor sem jih imel jaz, dokler za potovanje v stari kraj. Jaz nisem prišel do njih. nisem karte kupil pri tej tvrd- j Frank Cimermančič in dru«* ki, temveč v Minnesoti, kjer se žina.
mi je povedalo, da bom imel, j	-o-
ko pridem v New York, vse pri- Smrtna kazen za častnika, pravljeno. Toda jako sem bil Manila, P. I. — Kakor je bi-razočaran, ko pridem v New lo že poročano, da je ameriški York na postajo, pa ni bilo no- poročnik John Thompson v benega človeka, ki bi me bil ljubosumnosti ustrelil do smrti pričakoval, le nekaj agentov se Miss Audrey Burleigh, posne* je prepiralo med seboj, kateri mamo danes po zadnjih toza-me bo vzel. Tako so me zape- devnih poročilih, da je poroča ljali v nek hotel kjer sem moral nik ko je zvedel, da bo nje-
plačati $3.00 za avto in $8.00 za sobo za eno noč, za mene, ženo in dva mala otročička. Da nisem slučajno prišel v roke gori omenjeni tvrdki, sploh
govo dejanje moral plačati ? smrtjo, padel skupaj in jokal kot otrok. Njegova žrtev je bila stara šele 16 let in na glasu kot jako talentirana.
POSOJILO
POSOJILA
na prve in druge vknjižbe.
Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5.000. Lahka odplačila na 6 odstot in zmerna provizija. Kupujemo vrednostne papirje
LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle. St. CHICAGO, ILL.
Še je čas, da se priglasite
Za
skupno potovanje v Jugoslavijo
katero priredi SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešark
70 Ninth Ave.,	New York, N. Y.,
in sicer z najboljšim parnikom francoske linije Paris-om, ki odpljujc iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja.
Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike!
Vedite, da so "Retur-karte" za potnike III. razreda znatno ceneje kakor so bile, istotako so znatno cenejši jugoslovanski potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavljani poseben "PERMIT" na podlagi katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko.
Še danes piiite po nadaljna pojasnila.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko- Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v starem kraju.
NAJBOUŠA BODOČNOST
ZA, SLOVENCE SLOVENSKA NASELBINA
FLORIDI.
Nastavlja se v Melbourne, Fla. slovenska naselbina, zemlja je najrodovitnejša na svetu. 5 milj od mesta in morja na glavni poti, 5 milj od železniške postaje. Prodaja se od 5 akrov do 20 akrov. — Oni, ki so resni ter želijo biti neodvisni, naj se oglasijo pri:
Mr. MARTIN LAURICHU 1900 West 22nd Place.
CHICAGO, ILL. Phone' CANAL 5777 — ali pa pri:
ALBERT D. JANSICK-U 162 N. State Str.
Phone: STATE 4072.
Pot v Florido in nazaj bo plačana tistim, ki si hočejo zemljo ogledati.
+
2055 W. 22nd St., Chicago, III.
Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo.
SLOVENSKE GOSPODINJE
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrst^-drugo «veže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti.
JOHN N. PASDERTZ
Cor. Center and Hutchins Street,	JOLIET, ILL.
Chicago telefon 2917.	^


VAŽNO NAZNANILO
Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj-Pojasnila dajem zastonj.
Anton Zbašnik
JAVNI NOTAR,
PITTSBURGH, PA.
. _
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELE2NINO V MESTU CHICAGO JE:
. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614.
Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprav^. električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za posta vi j e-jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih ( predmetov v zalogi. Naše cene so naj-| nižjeI
Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji.	(S. & P.)



Prihranite nekaj svojega zaslužka
vsak plačilni dan in u~ ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro važji prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naga banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar.
J0LIET NATIONAL BANK
CHICAGO AND CLINTON STS. —
Wm. Redmond, preds.	Chas- G.
Joseph Dunda, pomož. kasir.
JOLIET, ILL.
Pearce. kasir.
•^Ha
Phone: CANAL 5087
Res. SEELEY 3629
Zobozdravnik z X žarki
DR.
FINCH
vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi.
PREPRIČAJTE SE
CENE NIZKE
DELO PRVOVRSTNO
O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih ali pa pri Mr. Leo Jurjovcu.
V poslopju IUington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8.

PRVI
JOSEPH PA VLAK
SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili grebe, krste in ženi*ovanja. — Cene zmerne.
za p*-
1814 — So. Throop Street, Phone«: CANAL 5903 in 5666.
Chicago.