Tedanslce novice. Orlovski tabor v Celju. V nedeljo, dne 27. t. m., se  bo vršil v Celju orlovski tabor vseh štajerskih orlovSkih  okrožij. Orlovstvo je brezdvomno ena naših najbolje vz-  gojenih mladinskih organizacij, sijajni brnski zlet je  tudi pokazal ,kako velik delež pri delu za krščansko pre osnovo ljudstva ima ravno orlovska misel. Zato naj bi to nedeljo iz vseh krajev pohiteli v Celje, da tako s svo- jo udeležbo pokažejo, da vedo ceniti delo orlovstva med Ljudstvom in da damo Orlom samim močno duševno o- poro. Zlasti okoličani Celja naj bi se pripeljali na o- venčanih vozovih v narodnih nošah in z zastavami. Veliki dekliški tabor se vrši dne 10. septembra y; Rečici ob Savinji in sicer za Šaleško, Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Pričetek ob 10. uri s slovesno sv. mašo in cerkveno propovedjo, katero bo imel g. škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Za tem se prične tabor, kjer nastopijo govorniki in govornice posameznib župnij. Vse se vrši na prostem pred farno cerkvijo. Dekleta, pokažite ta dan, da se zavedate resnega časa, v katerem živimo ter prihitite polnoštevilno v lepo Rečico. Sv. birma bo letos v sledečih župnijah: 26. avgusta" v Hočah, 27. avgusta v Cirkovcah, 28. avgusta v Ljutomeru, 30. avgusta pri Sv. Jurju ob Ščavnici, 31. avgusta pri Sv. Petru pri Gor. Radgoni, 2. septembra v Šoštanju, 3. v Škalah, 4. pri Sv. Martinu v Šaleku, 5. pri Št. Ilju pri Velenju, 7. na Laškem, 8. pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah, 9. v Loki, 10. v Trbovljah in 11. na Dolu. V dijaško semenišče so bili na novo sprejeti četrto-. šolci: Kordež Zdravko iz Prevalja, Vidrajs Jožef iz Vranskega in Zupančič Rudolf iz Loke. Tretješolci: Brenčič Leopold iz Loke, Drozg Franc iz Jarenine ia Mihelič Leopold iz Ptnja; drugošolci: Bezjak Franc od Št. Lovrenca v Slov. gor., Horvat Franc od Sv. Marjete ob Pesnici, Kreutz Rudolf iz Oruoža, Merkač Franc od Device Marije na jezeru in Rojs Karl iz Ormoža. — Mesečno plačilo znaša 800 K, kar pa se more v teku leta ali znižati ali pa tudi zvišati. Plačevati je treba mesečno naprej. Vrh tega je treba v začetku leta vložiti 100 kron za eventuelne poškodbe pri električni luči. Zahvala. Pripravljalni odbor za katoliški shod v Mariboru si šteje v prijetno dolžnost, izreči tem potom najtoplejšo zahvalo vsem udeležencem, zlasti našemu vernemu okoliškemu ljudstvu, ki je v tako ogromnem številu manifestiralo s polnim razumevanjem za pravin  i ce in svobodo sv. katoliške Cerlcve in njenih vernikov. Imenoma pa sc zahvaljujemo predvsem mil. g. kapit, vikarju dr. Mateku, ki je vsestransko pomagal priredkeIjem shoda :n ''aroval pontifikalno sv. mašo na zboroa prusioru. Istotako hvaležno omenjamo vlč. g. stolnega dekana dr. Tomažiča ,ki je izvršil slovesno posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in litanije po sklepa shoda. Dalje se toplo zahvaljujemo preč. g. stol. kanociku dr. Vraberju za lep cerkveni govor in za vspodbud ne besede gg. govornikov: poslancu ia ministru na ra?položenju dr. Korošcu, uredniku Kremiarju iz Liublj *ue ,dr. Leskovarju in prof. Vesenjaku ter predsedsKu sltoda, ziasti g. poslancu dr. Hohnjecu za uspešno vodstvo zborovanja. 1'oplo zahvalo izrekamo tudi čč. šolskim sestram in g. kaplanu Rezmanu za okrasitev zborovalnega prostora, zlasti oltarja, ki je poveličeval celo slovesnost in pomen katoliške manifcstacije. Za blagobotno prepustitev semeniškega vrta za katoliški *hod in vsestransko naklonjenost kličemu g. ravnatelju Zidanšku: Bog plaeaj! — Hvaležno omenjamo tudi pevski zbor iz Sv. Jurja v Slov. gor., ki je pod vodstvom preč. g. slolnega kapeinika Trafenika lepo pel med cerkvenini opravilom. Najtoplejšo zahvalo pa smo dolžni preč. g. ravnatelju dr. Jerovšeku, na katerem je bilo težko brcme vseh priprav sa krasno uspeli katoliški shod v Mariboru. Pozabiti ne smemo niti požrtvovalna dekleta ad Sv. Petra pri Mariboru, ki so pripravile ih spletle vence in zelenje za okrasitev zborovališča in tuai njim veIjaj: Bog plačaj! Končno se toplo zahvaljujemo vsein društvoin in organizacijam za sodelovanje, kakor tudi vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli za tako sijajno uspelo manifestacijsko slovesnost ob sprevodu in na ka toliškem shodu. — Pripravljalni odbor. Splošna stavka slovenskih rudarjev. V nedeljo je izbruhnila splošna stavka v vseh rudniških revirjih Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Šest mescev so bedni rudarji prosili ter se pogajali s Trboveljsko .premogokop no družbo za svoj obstanek ob naporncm in nevarnem delu. Družba, katero predstavijajo bogati in zaliti dunij ski in jugoslovanski judje, pa ni imela obzira in čuta zi delavsko življenje, nili od vlade določene povprečne naj nižje plače ni hotela pripoznati in ko je končno le zvišala šihtne mezde za 20 kron, je takoj podražila življenske potrebščine v svojih magacinih, na katere je delavstvo navezano, za 43 odstotkov in še cene premogu je povišala. Tako je delavstvu z eno roko nekaj dala, z obema pa jemala in ropala ter si še profita nagrabila. Ta vnebovpijoči čin, ta blazno-hudoben zasmeh debelih kapitalistov je spravil delavstvo v obup. Štrajk je splošen in enoten, nima nobenega političnega ozadja in vsa poštena slovenska javnost se z njim strinja ter ga hoče tudi podpirati v zavesti, da je za državo več vredno 40 000 delavcev, žen in nedolžnih otrok, kot pa peščica tujih in domačih izkoriščevalcev, katere samo še policajdemokratsko časopisje, zlasti Ijubljansko «Jutro«, pod-pira in zagovarja. Mnogo delavcev se je razpršilo po vaseh in kmetsko ljudstvo v rudniški okolici rudarje podpira ter oskrbuje v kolikor mogoče. Siromak za siromaka, trpin za Irpina! — Listi naše stranke se toplo zavzemajo za pravično rudarsko stvar, «Slovenec« je prinesel rudarski poziv na slovensko javnost, organiziralo se je nabiranje prispevkov za rudarje med najširšimi sloji slovenskega ljudstva in tako tudi mi pozivarao v imenu Žlovečanstva in pravicc naše čitatelje, da pošljejo darove v ta namen na ntše upravništvo ali pa naravnost na aaslov: Zveza rudarskih delavcev, gostilna Pravdič, Trbovlje. — Pokažimo ljubezen do sočloveka in ne dopustimo, da bi judje ubijali na tisoče nedolžnih z najstrašnejšim sredstvom — smrtjo od lakote in da bi judovska požrešnost v svoji blaznosti uničevala red, delo in mir y državi! Kmetijska družba. To, vsaj do novembra še, privatno Pirc—Pucelj—Lahovo podjetje je čisto brez glave. Puclja povzdiguje za to, ker nas je prodal ameriškemu kapitalu y dolgoletno sužnjost in menda zato, ker ministruje vodam, ki s Pucljevo skvo vedno bolj in bolj padajo, nad zvezde. Pri oddelku za kmetijstvo, v vseh strokovnih službah, okrajoih ekonomatih itd. so zasedli službe ljudje, katerih edina kvalifkacija je: agitatorično delo za sarnostojno. Svet se pa obrača in pričakujmo, da se bo skoro obrniL Takrat je pa naša dolžnost, da izčistimo te Avgijeve bleve in postavimo na strokovna mesta strokovne moči. Gospod Pirc naj gre v svojo vilo na Gorenjsko, kjer se bo celo leto lahko klanjal kralju in Pucljevi slavi ter vsako leto sprejemal na Mali šmaren na Bledu samostojne zaslepljence. Gospoda Sancina pa njegovi rojaki gotovo že težko pričakujejp, da se mu zahvalijo za dobre ckšefte«, ki jih je med vojsko, ko se je boril za Jugoslavijo, na račun svojih rojakov delal. Nismo maščevalni, ali kmečkim izdajicam njihovo piačilo ne odide. Samostojna kmetijska slranka pošilja v ptujskem okraju na shode Slov. ljudske stranke nekega Brusa, ki je prevzel v Mariboru politično dedščino znanega Konr. Schnuderla. Mož prihaja na naše shode s svojimi s pijačo plačanimi priganjači in goji vročo željo, onemogočiti zborovanja SLS. Značilno, da tega samostojnega preroka povsod zadene ena in ista usoda, da ga celo nje govi laslni pristaši pustijo na cedilu. Tako je bilo pri Sv. Marku, v Spuhlji in pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Samo miroljubnosti naših ljudi, ki se kažejo usmiljenega srca napram ternu političnemu velikanu, se ima Brus zahvaliti, da ga pri Sv. Marku in v Spuhlji naši fantje niso ohladili v bližnji Dravi in da v Št. Lovrencu ni zletel mimo vaške lipe na juršinske travnike. Da, da, odzvonilo je prešerni politični plesalki Samostojni. Zapuščajo jo njeni plesalki in ljubčeki. Lovci in priganjači, ki jih pošiljata Mermolja in Dobnik na lov, se vra čajo brez plena v svoja laborišča. Držimo se svojih pravic! Od Sv. Križa pri Mariboru nnra pišejo: Neki Sivec, najemnik v Gornji Reki, si prizadeva, da bi dobil dovoljenje za gostilniško obrt. Kolikor je bilo mogoče dognati splošno mnenje o potrebi na :ie gostilae, je značilna izjava nekcga kmeta, ki i ¦ • od tiste grabe. Rekel je namreč: «Ta gostilna je .ivao toLiko potrebna. kakor smet v očesu.« Pri občinski seji, ki je razpravljala o tem, je nek odbornik predlagal: »Gostilna naj bo, če okrajno glavarstvo prevzame odgovornosl in nadzorovanje.« Ta predlog ni bil sprejet ker bi si s podobnimi izjavami občina zapravila svoje pravice, ki jih že itak nima mnogo več. Če bi vse občine prepuščale okrajnemu glavarstvu pravico odločevanja o potrebi gostiln, potem ne bo več okrajno glavarstvo pošiljalo na občiho pozivov za informacije ,teniveč mimo občinskega odbora dovoljevalo gostilniško obrt i tam, kjer bi bila gostilna popolnoma nepotrebna. Torej držimo se svojih pravic, občinski odborniki, in nastopajmo jasno ter odločno tako, da varujemo ljudske in občinske pravice. Vsako klečeplazenje in zavijanje naj izgine iz naših vrst. Ribolov v Dravi. V ptujskem okraju je najemnik ribolova .oziroma lastnik graščak Kerberstein dajal prc bivalcem ob Dravi dovoljenje, da so smeli lovitž nemoteno ribe v Dravi in njenih pritokih .Marsikatera revnejša družina se je preživela z ribolovom, oziroma so ribiči ob petkih in poslnih dneh postavili na trg nalovljene ribe. Po posredovanju okrajnega glavarja g, dr. Pirkmajerja pa je ribolovski zakup nedavno prešel v last ribolovskega društva v Mariboru .To društvo, v katerem je sama mestna gospoda, je oddalo ribolov v ptuj skem okraju nekemu višjemu oficirju Rožiču. Domačinom je sedaj strogo prepovedano loviti ribe. Novi bogati zakupnik noče dati nobenemu domačinu karte za ribolov in da tiste, kateri vlovi kako ribico, tirati z orožniki na sodišča. To je zopet nov dokaz, kako sedanji okrajni glavar ptujski, demokrat dr. Pirkmajer, po očetovsko skrbi za blagor domačega prebivalstva. To je tisti Pirkmajer, ki z uradnhn avtomobilom vozi po ptujskem okraju na agitacijo Puclje, Mermolje in tudi Dobnike. Slovesna lgagoslovitcv križ-a pri Sv. Križu nad Mariborom. Dne 15. avg. je šla lepa procesija vernega ljudstva k Nabaščevem križu, ki je bil ob tej priliki slovesno blago slovljen ter izročen javnemu češčenju, dočim si prizadeva protiverska struja, da meče križ iz šol in iz src zapeljanega ljudstva, opozarjamo med našim vernira kmečkim narodom na to stremljenje, da si postavlja na znamenitejših mestih nove križe in kapelice, kot javen dokaz svoje globoke ver- nosti in svojega zaupanja v božjo pomoč. Gostoljubni in krščanski Nabaščevi hiši bodi na tem mestu izrečena javna zahvala za lep križ, ki bo posredoval božji blagoslov na vso okolico kakor tudi za nesebično pogostitev, katere so bili deležni vsi udeleženci procesije, zlasti pa še bližnji sosedje in prijatelji. Katoliška misel naj procvita med nami le v znamenju sv. Križa bomo deležni svetega blagoslova iD zmage nad telesnimi in dušnimi sovražniki. Naša zmsfga. Iz Loke pri Zidanem mostu se nam po roča: Dne 6. avgusta t. 1. se je vršila v naši občini volitev župana. Proti naši Slovenski Ijudski stranki so se združili samostojneži, demokrati, socijalni demola-ati in narodni socijalisti, toda vsi so pogoreli, kajti dobili so samo 9 odbornikov, dočim jih je dobila naša Slovenska ljudska stranka 15. Vse laži ,vsa obrekovanja in beginje ljudstva jim niso nič pomagale. Za župana je bil izvoljen Franc Koren, načelnik naše krajevne Kmetske zveze, istotako so tudi vsi občinski svetovalci naši vrli pristaši. Slava zavednin*. volilceml Smrt uglednega moža. V Ivanjcih pri Radgoni je umrl tamošnji veleposestnik Anton Trstenjak v starosti 59 let. Rajni je že delj časa bolehal. Blagi pokojnik je bil izvanredno delaven tersplošno priljubljen in spoštovan mož. Bil je poštenjak, junak v boju za ljudske pravice ter osebno ljudomil in pravičen narodni bojevnik. Dolgo vrsto let je bil občinski odbornik, član nač ^lstva posojilnice v Gor. Radgoni, 9 let župan, 4 leta načel nik okrajnega zastopa, cerkveni ključar itd. Njegovega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva od blizu in daleč. Bodi mu zemljica lahka, slava njegovemu spominu, preostalim pa naše odkritosrčno sožalj-. Strašen požar. (Poročilo od Sv. Jurija na Pesnici). Na veliko Gospojnico je strašen požar upepelil kmetu Ivanu Hariču hleve in gospodarsko poslopje ter prešo z vso krmo in vsemi pridelki ter mnogo posode ter 25 glav živine; Le par glav, večinoma opečene, se je rešilo. Ostal je le še samo novi hišni hram, ki pa še ni dogotovljen. Kako je ogenj nastal, se ne ve zagotovo. Ker je kmetija na samem in radi močnega vetra ter pomanjkanja vode je v mali uri postal žrtev ognja ves mnogoleten trud marljivega in skrb nega in skrbnega kmeta. Požar. Včeraj, dne 22. avgusta popoldne je požar upepelil  gospodarsko poslopje Boze Brenčič v Rogoznici pri Ptuju.  Zgorelo je vse, vozovi, krma, poljedelski stroji, le živina  se je s težavo rešila. Skoda znaša nad 600 tisoč kron, ki je  krita z malenkostno zavarovalnino 12 tisoč kron. Ogenj so baje zanetili otroci. Lastnica je pri reševanju blaga dobila na rokah tako težke opekline, da so morali poklicati zdrav- nika. Kmečko ljudstvo, zvišaj ncmudoma zavarovalnino! Gozdove krčijo v Slavoniji. V Djakovem v Slavoniji so začeli na ta način izvajati agrarno reformo, da so se spravili nad gozdove, ki so last djakovske škofijc. Začeli so prav pridno podirati obširne gozdove, zcmljo požare zakrivili pastirji, ki niso pogasili ognja, kjer so si kuhali jed in pekli kxompir. Nenadoma nastali veter je hipoma spremenil v plamen najlepše gozdove. Med železniškima postajama Rudopolje in Josenico ob liški železnici je pa velikanski go^dr.i oo/«\r zanetila lskra, ki je p;.j ... u. iukoiugJ - iia suho travo. Tukaj je pa požar uničil 80 hektarjev najlepših gozdov. V okraja Modruš na Kapela-planini še sedaj razsajajo silni goždi ni požari, ki jih ni mogoče udušiti. Ogromni gozdni požari. Neznosna suša pospešuje pm naših južnih krajib gozdne požare, ki se širijo z nevzdržljiva brzino. Na kako gašenje pri tej vročini ni niti misliti. O gozdnib požarih javljajo iz Plevlja, da bodo imeli ti po-. žari za gozdne planine v Sandžaku strašne posledice. Ena od največjib gozdnib planin v Sandžaku, ki se razprostira od Sjenice do Nove Varoši, je v plamenib. Iz Varoža, Foj-; nice in drugih bosanskh krajev prihajajo istotako poročila o požarih v šumah. Sume gorijo tudi krog Negotina, Valjeva, Užic, Kraljeva in Bitolja. Pokončana razbojniška banda. Iz Ohrida v najjužneji Srbiji javljajo, da je poskusila banda 7 razbojnikov v noči od 11. do 12. avg. prebresti reko Drimo s 50 ovcami in kozami, katere so pokradli in naropali v vasi Dolgiša. Ravno, ko so stopili razbojniki s plenom iz vode, so zadeli na močna žandarsko patruljo, ki je ustrelila pet roparjev in le dvema se je posrečil pobeg. Razbojuištvo v Vojvodini. Nedavno so napadli raibojniki na javni cesti Stari Kisač kmete iz Starega Futoga ia jim oropali denar. Ves žandarski pogon za tetni zlikovci Jo bil doslej zaman. Dar dijaški knhinji v Mariboru. Na gostiji pri Blajžu LeSniku na Brezoli v Slivnici pri Mariboru se je nabralo za dži jaško kuhinjo v Mariboru K 542. Prisrčna bvala! «tiiiattarusttaai) pa bodo razdefili med" prebivalce bližnjih vasi, pred vsem pa med — dobrovoljce, ki prav gotovo ne bodo &a mi obdelovali zemlje. Listi pišejo, da je greh in škoda za te krasne in mlade gozdove, ki so v polni rasti. Tako se v naši državi izvaja agrarna reforma. Le tako naprej  in iz«inili bodo sčasoma vsi obširni in lepi gozdovi! Gozdni požari na Hrvatskem. Vsled velike in dolgo  trajne suše so letos veliki gozdni požari na Hrvatskern  skoro na dnevnem redu. Ti požari so letos povzročili več milijonsko škodo. Pred dnevi so začeli goreti veliki in  obširni občinski gozdovi pri Ogulinu in Otočacu. Na  pomoč je prihitelo orožništvo in vojaštvo. Ako ne bode hudih vetrov, je upati, da se bo posrečilo udušiti te ve likanske gozdne požare, ki so že dosedaj povzročili več  milijonov kron škode. Skoro v vseh slučajih so gozdae