informator Številka 3 Leto XIX. Titovo Velenje, 23. januarja 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Komunisti Gorenja o izvozni problematiki Kabelska televizija in teletekst V ponedeljek, 21. januarja 1985 so se v Titovem Velenju zbrali na posvetu delegati osnovnih organizacij zveze komunistov delovnih organizacij Gorenja v Sloveniji. Razdrobljenost in nepovezanost slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, ki vse bolj ovirata uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela, nista bili edini slabosti na kateri so opozorili v svojih pripravah na problemsko konferenco komunistov s področja izvoznega gospodarstva in ekonomskih odnosov s tujino, ki bo 24. in 25. januarja v Ljubljani! Komunisti Gorenja so, med drugim ugotovili, da so v tem poslovnem sistemu vse aktivnosti usmerjene v povečanje izvoza in konvertibilnega deviznega priliva. Ni naključje, da je Gorenje lani, v primerjavi z letom poprej, povečalo izvoz za 21 % in prodalo na tuje za 122,5 milijonov dolarjev izdelkov, od tega kar 85 % na najzahtevnejša svetovna tržišča. Načrt konvertibilnega izvoza, dogovorjen v SISEOT, je bil tako presežen za 17,5 %. Se pravi, da Gorenje, v primerjavi z republiškim poprečjem, hitreje povečuje izvoz, prav tako pa v primerjavi z drugimi izvozniki hitreje povečuje delež pozitivnega izvoznega salda. Gorenje, ki ustvari okrog 6 % slovenske konvertibilne prodaje na tuje, tudi dosega izvoz predviden z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije. Več kot 60 % vsega našega izvoza odpade na tržišča EGS, žal pa smo še vedno premalo prisotni na tržiščih dežel v razvoju. Izvozna problematika, s katero se srečujemo v Gorenju, se pravzaprav ne razlikuje od tiste, s katero se soočajo drugi slovenski izvozniki. V Gorenju pa smo, kar velja posebej poudariti, že zastavili vrsto aktivnosti za odpravo notranjih slabosti. Posodobiti bomo morali tehnologijo, da bomo konkurenčni drugim ponudnikom ter se kadrovsko (nadaljevanje na 2. strani) Na tiskovni konferenci v Mariboru so predstavniki DSSS sozda Gorenje, Gorenja El rad in Gorenja Procesna oprema predstavili dosežke na področju kabelske in satelitske televizije, teleteksta in drugih možnostih razvoja prenosa informacij. Kmalu kabelska televizija tudi v Šaleški dolini! Gorenje je začelo proizvajati televizijske sprejemnike leta 1970 in se že tedaj začelo povezovati z delovno organizaci- jo El rad v Gornji Radgoni, ki je predtem že sama razvijala antenske sisteme. Ob pa je bilo za Gorenje Elrad sodelovanje z Gorenjem pomembno tudi za proizvodnjo sklopov in sestavnih delov za televizorje in izdelke bele tehnike (kabelski seti). Hkrati so strokovnjaki v Gorenju Elrad in Gorenju v Titovem Velenju razvijali nove sisteme, kabelsko televizijo z možnostjo satelitskega sprejema tv signala na eni strani in nov informa- Predstavniki Gorenja so v "živo” predstavili delovanje kabelske televizije v Mariboru, preko katere so prisotni lahko videli tudi sliko sovjetske televizije Moskva 1, nato pa še interni teletekst preko kabelske televizije. Na ekranu podatki o kabelski televiziji Gorenje Elrad, prikazani na tiskovni konferenci. cijski sistem, to so televizijski sprejemniki z vgrajenimi de-korderji za sprejem tega sistema (teletekst). Prav v krajevni skupnosti Prežihov Voranc v občini Maribor Rotovž so že preizkusili novo kabelsko televizijo z vgrajenim konverterjem za sprejem satelitskega signala. Postavili so skupinsko antensko napravo in po kablih povezali 250 objektov z več kot 800 odjemalci. Strokovnjaki Gorenja Elrad so že pripravili projekt za celotno mesto Maribor in okolico. Sedaj pa intenzivno delajo na projektu za kabelsko televizijo v Šaleški dolini in drugod. V Titovem Velenju predvidevajo napajanje glavne postaje s TV in EM signali z linki. V sistem bodo vključeni vsi lokalno sprejemljivi TV in FM programi, dva interna programa, interni teletekst in sprejem satelitskih TV in FM signalov. Zanimanje za predstavitev dosežkov na področju kabelske televizije je bilo na tiskovni konferenci v Mariboru izredno veliko. Poleg predstavnikov krajevne skupnosti, ki (nadaljevanje na 3. strani) Komunisti Gorenja o izvozni problematiki letni sestanki sindikalnih organizacij Skrb za delavca (nadaljevanje s 1. strani) bolje usposobiti za trženje zahtevnejših programov na tržiščih, ki jih sicer že obvladujemo, je bilo slišati na ponedeljkovem posvetu. Pri izvozu je, kot so poudarili komunisti Gorenja, še vedno preveč administriranja, ki še posebej ovira uveljavljanje višjih oblik sodelovanja. Poraja se vprašanje, kako obvladati vseh 300 predpisov, ki naj bi urejali prodajo na tuje. Prepogosto tudi menjamo izvozne pogoje in devizni sistem, premalo pa spodbujamo izvoz izdelkov visoke stopnje predelave. Pogoje zunanjih tržišč bi morali vendarle upoštevati tudi naši dobavitelji. Povezovanja na osnovi določil tako imenovanega 67. člena praktično ni, sklenjene kupoprodajne pogodbe pa temeljijo na devizni participaciji in na domačih ocenah. Nihče od dobaviteljev surovin in sestavnih delov namreč ni pripravljen prodajati po ceni, ki jo doseže finalist na svetovnih tržiščih. Seveda pa s tem spisek težav, ki spremljajo izvoznike, še ni končan. so zagotavljali komunisti Gorenja ter opozorili tudi na omejitve pri uvozu opreme. Te močno ovirajo posodobitev tehnologije Gorenja, ki je sicer z več kot 60 % prisotno na najbolj zahtevnih svetovnih tržiščih. Komunisti in delovni ljudje Gorenja bodo seveda tudi v prihodnje vlagali vse napore, da bi povečevali konvertibilni izvoz ter tako uresničevali dolgoročni program ekonomske stabilizacije. Pričakujejo pa, kot smo lahko slišali tudi v ponedeljek, da bodo pravočasno sprejete sistemske rešitve, ki bodo omogočile uresničitev zastavljenih ciljev. Da bi bila izvozna prizadevanja kar najbolj učinkovita, se bodo po problemski konferenci komunistov s področja izvoznega gospodarstva in ekonomskih odnosov s tujino pri uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in idejnopolitičnih opredelitev ZK, zopet sešli. Sprejete usmeritve in zaključke pa bodo vgradili v svoje akcijske programe. V tozdu Kompresorji Črnomelj, ki sodi v Gorenje Gospodinjski aparati, so med tistimi redkimi sindikalnimi organizacijami, ki so imele svoj letni sestanek že konec prejšnjega leta. Preglede in ocena svojega delovanja! Tudi osnovna organizacija zveze sindikatov v tozdu Črnomelj se je dejavno vključevala v sanacijo Gorenja, saj so se med drugim zavzemali za dodatne delovne sobote, ki naj bi prispevale k uresničevanju proizvodnih načrtov. Delavci so se, kot je v svojem poročilu o delu sindikata v tozdu Kompresorji poudaril njegov predsednik Leopold Panjan, sproti seznanjali z vsemi doseženimi rezultati ter tako tudi preverjali izvajanje sanacijskega programa. Ob vsem tem pa niso zanemarjali ostala področja svojega delovanja, saj so poskrbeli za letovanje, nadzirali so kakovost malice ter bili tudi pobudniki uvedbe jutranjega toplega obroka. V Črnomlju se lahko delavci tozda Kompresorji tudi rekreirajo, bodisi med po- lurnim odmorom ali pa v športni dvorani, ki jo imajo tedensko najeto skupaj z delavci Kovinarja. Nemalo se jih je udeležilo tudi različnih turnirjev in delavskih športnih iger, manj pa so bili dejavni na kulturnem področju. Premalo so tudi, kot je ugotavljal Leopold Panjan, spremljali delo delegatov za zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti. Prav zato so se tudi odločili, da bo poslej sestankom izvršnega odbora prisostvoval tudi delegat za zbor združenega dela. Nedvomno se bodo morali tudi v tozdu Kompresorji še več ukvarjati s problemom nizkih osebnih dohodkov, ki doslej zaradi dodatnih delovnih sobot niso bili tako pereči. Zavedajo pa se, da lahko povečanje dosežejo le z boljšim delom, ki jim ustvarja tudi večji dohodek. V tem času bo tudi sprejeti sistem nagrajevanja pokazal svojo veljavo, morebitne napake pa moramo odpravljati skupno, pri čemer morajo prevladovati le splošni ne pa osebni interesi, so si bili enotni v Črnomlju. novice iz tozdov in dsss V tozdu Štedilniki znova peči na trda goriva V tozdu Štedilniki so prevzeli ob združitvi s tozdom Kuhal-ni aparati tudi nekaj materiala za dodatne peči na trda goriva. Da bi se rešili zalog, hkrati pa tudi trgu ponudili v času energetske krize vse bolj zani- miv program, so se odločili, da bodo izdelali skupno 3000 dodatnih peči na trda goriva, z oznako TGDP 120. Sedaj sestavijo z nekaj delavci le do 20 peči dnevno, pozneje, ko bodo pridobili več delavcev, pa bo dnevna proizvodnja 100 kosov, do marca pa bi naj izdelali vso predvideno količino. Boljše delo sindikalnih skupin Tudi to leto bodo v tozdu Kondenzatorji nadaljevali s sanacijskimi in stabilizacijskimi prizadevanji, z izboljšanim delovanjem sindikalnih skupin poglabljali samoupravni sistem ter seveda sodelovali pri načrtovanju in obravnavi periodičnih in zaključnih računov. Skrbeli pa bodo tudi za rekreacijo in kulturo! Na področju rekreativne in kulturne dejavnosti sicer ne načrtujejo kakšnih dražjih prireditev in srečanj, ampak skušajo v okviru svojih skromnih možnosti poiskati najboljšo. Že lani so v tozdu Kondenzatorji uvedli minipavze, ki so med delavci dobro odmevale, sodelovali pa so tudi na občinskih sindikalnih igrah. Uspešno sodelujejo tudi pri kulturnih prireditvah, pripravili pa so tudi eksurzijo v Beograd, kjer so se poklonili spominu tovariša Tita. Še vedno pa so nezadovoljni s premajhnim odzivom delavcem, še posebno mladih, ki jih zaman skušajo pritegniti k sodelovanju. Z lanskim delom na teh dveh področjih v Rogatcu niso najbolj zadovoljni, nedvomno pa se bodo potrudili, da bi tudi to delo zaživelo, čeprav bodo seveda večino časa namenjali predvsem doseganju plana in izvajanju sanacije. Nezadovoljni so z inventivno dejavnostjo, kjer se zatakne predvsem pri izvedbi predlogov in z disciplino vseh vrst. Da bi poglobili delovanje samoupravnega in delegatskega sistema, bodo skušali bolj spodbujati delo sindikalnih skupin, sedanjo veliko in neučinkovito splošno delegacijo pa naj bi razbili v tri manjše in bolj učinkovite delegacije. Tudi sindikat v tozdu Kondenzatorji spremlja uresničevanje novega sistema nagrajevanja, z večjo produktivnostjo in izvozom pa bodo tudi osebni dohodki in s tem življenjski standard višji Kabelska televizija in teletekst (nadaljevanje s 1. strani) | m hiJ V Mariboru so strokovnjaki Gorenja Procesna oprema predstavili možnosti internega sistema obveščanja (teletekst...) ima bogate izkušnje, pridobljene v kratkem času, so na konferenci sodelovali predstavniki občine in mesta Maribor. Predstavniki Gorenja so jim ponudili nove možnosti nadaljnjega sodelovanja, predvsem pri uvedbi internega prenosa informacij s pomočjo teleteksta. Predstavniki Gorenja Procesna oprema so tudi praktično V razstavnem prostoru Knjižnice v Titovem Velenju razstavlja slike Ludvik Pandur iz Maribora. Razstava bo odprta do 5. februarja 1985. V sredo, 23. januarja, bo ob 17. in 20. uri v domu kulture koncert BELVEDERE EN prikazali te možnosti. Teletekst je eden izmed velikih dosežkov Gorenja, ki ga je uvedlo prav na lanskih zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu in zdaj ta oblika obveščanja že poteka preko RTV Ljubljana. Kot smo lahko slišali, v Gorenju že pripravljajo nove možne oblike posredovanja informacij Teletekst, faksimile, teletekst terminal itd.). SEMBLE godalnega kvinteta z Dunaja. Na sporedu bodo stari dunajski plesi W.A. Mo za rta in J. Straussa. Vstopnice so po 150 dinarjev. V petek, 1. februarja pa bo ob 19. uri v petkovem kulturnem večeru X. jubilejni festival Kino kluba Gorenje. Letos 1.102 Gorenjevih malih gospodinjskih aparatov V temeljni organizaciji združenega dela Mali gospodinjski aparati Nazarje Gorenje Gospodinjski aparati so lani izdelali 990.220 malih gospodinjskih aparatov v vrednosti 1 milijardo 67 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1983 so povečali fizični obseg proizvodnje za 5 %. Na najzahtevnejše tuje tržišče pa so lani prodali 392.309 Gorenjevih malih gospodinjskih aparatov, največ električnih mešalnikov in mlinčkov za kavo. Za letos načrtujejo povečanje fizičnega obsega proizvodnje za dobrih 11 %, saj želijo v Nazarjih izdelati 1,102.000 malih gospodinjskih aparatov. Posebej spodbudno pa je načrtovano 61,5 odstotno povečanje proizvodnje za izvoz. V Avstralijo bodo začeli prodajati mlinčke za kavo, povečali pa bodo prodajo električnih mešalnikov, občutno pa bodo povečali tudi dobave stenskih tehtnic, kavnih mlinčkov in električnih mešalnikov kupcem v Veliki Britaniji. Večje količine Gorenjevih malih gospodinjskih aparatov pa bodo poslali še v Romunijo in Bolgarijo. izobraževanje JEZIKOVNI TEČAJI Prihodnji mesec organizira Center srednjih šol začetni in nadaljevalni tečaj angleščine ter nadaljevalni tečaj nemščine, pripravili pa bodo tudi tečaj angleškega jezika za zunanjetrgovinske delavce, če bo zadosti prijav. Delavci Gorenja se lahko za vse tečaje prijavijo v Izobraževalnem centru Gorenje, kjer dobijo tudi posebno prijavnico. Prijave sprejemajo do 1. februarja 1985, podrobnejša pojasnila pa lahko dobite v Izobraževalnem centru, interna 435! IZPITI TEČAJNIKOV Delavce Gorenja, ki so obiskovali tečaja Uvod v informatiko in AOP, I. in II. del, pa še niso opravili preizkuse znanja, obveščamo, da ga lahko opravljajo 31. januarja 1985 ob 14.30 v sejni sobi sozda št. 99. Zanimiv program črnobe-Iih televizorjev iz tozda Poslovna oprema Ptuj V tozdu Poslovna oprema na Ptuju so lani dosegli lepe proizvodne dosežke, precej dela pa so opravili tudi na razvojnem področju in uvajanju novih izdelkov. V programu biro tehnične opreme so novi kopirni stroji in risalne deske. V razvoju računalnika RGB, za male poslovne sisteme so razvili napajalno enoto za računalnik in monitor. Seveda pa največ pričakujejo od razvoja črnobelih televizijskih sprejemnikov, ki jih bodo v kratkem začeli izdelovati v treh različnih izvedenkah. Tako bodo ti sprejemniki imeli v prvi izvedbi vgrajen radijski sprejemnik, v drugi video vhod za računalnik in v tretji z daljinskim upravljalnikom. gorenje -leto kakovosti Objava Na podlagi sklepa 12. redne seje delavskega sveta tozda Galvana, Gorenje Gospodinjski aparati, Titovo Velenje, z dne 11. decembra 1984, se vsem preostalim tozdom Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Notranja Oprema, Gorenja Procesna oprema in Gorenju Elektronika Široka potrošnja brezplačno ponudijo naslednja osnovna sredstva: — 3 centrifugalni ventilatorji — električni agregat zrač. hale — mazutni gorilec klock — 2 ventilatorja klima — usmernik 12 V — usmernik 25 V — bencinski agregat Ponudba velja 30 dni po ' objavi. V kolikor v tem roku ne bo interesentov, bodo osnovna sredstva prodali na javni dražbi. Vse informacije vam lahko posreduje skrbnik opreme v tozdu Galvana, Ivan Logar, interna 544! Moskva 1 — program že spremljajo v krajevni skupnosti Prežihov Voranc v Mariboru. kultura • kultura-kultura •kultu 23.1.1985 - številka 3 gorenje informator — stran 3 naši upokojenci Bralna akcija MARIJA ZILLI Posodobitev kopirnice z na-oavo modernejših strojev in uvedbo mikrofilma je bila njena velika želja v vseh 23 letih dela, ki pa je ostala žal neizpolnjena. S posodobitvijo delovnega procesa bi izboljšali delovne pogoje dela in zmanjšali obseg dela. Ker je v Gorenju prišla pred 25 leti, je z udarniškim delom pomagala pri gradnji in razvoju Gorenja. Dve leti je delala kot sestavljalka na montažnem traku vil. hali, nato pa kot prva delavka v kopirni-ci. Meri, kot so jo klicali vsi, ki so jo poznali saj so skozi njene roke šli vsi načrti Gorenja, je bila vsem sodelavcem nepogrešljiva. Kot vodja oddelka arhiva in dokumentacije v sektorju Osvajanje proizvodnje v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati je vsa leta sle- dila razvoju. Tako so 1972 leta z nakupom modernega kopirnega stroja izboljšali pogoje dela in kakovost načrtov. Prejšnji dokaj primitiven način, pri katerem so za razvijanje načrtov uporabljali sal-miak, je zamenjal amoniak. Z odhodom v zasluženi pokoj, njen zadnji delovni dan v Gorenju bo 31. januar, pa se bo lažje posvetila svojim vnučkom, ki so ji v največje veselje. Čez dan se bo ukvarjala z vrtnarstvom in se udeleževala družabnih izletov, ob večerih pa bo samoto preganjala z leposlovnimi deli, naših pisateljev. Pogrešali jo bodo vsi, ki so imeli opraviti z načrti. Čeravno je imela na mizi polno načrtov ali pa je izpolnjevala kartice, je imela za vsakega lepo besedo. ..Počakajte deset minut, da se stroj segreje ali ohladi," je bil njen odgovor, ki je zvenel bolj kot v opravičilo. Najbolj pa jo bomo pogrešale njene sodelavke. Pogrešale bomo njeno ustrežljivost, pridnost, vestnost in marljivost, njeno zavzetost za red enakost in enotnost med Gorenj-čani, in še marsikaj drugega s čimer se odlikuje vsak dober in priden delavec. Sodelavci Značilnost vseh dosedanjih bralnih akcij je zanimiv izbor knjig in vsako leto več bralcev. Letos je izbor knjig, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, še posebej privlačen, literarna dela popularna, berljiva in kvalitetna. Katere knjige bomo brali v Gorenju do sredine junija 1985, ko bo akcija zaključena? Igorja Torkarja UMIRANJE NA OBROKE, Marjana Rožanca NEBESA, Toneta Partljiča HOTEL SEM PRIJETI SONCE, Ivana Sivca PRVE LASTOVKE, Borisla-va Pekiča BESNILO, Antonije Isakoviča HIP 1, HIP 2, Pred kratkim je bilo v jedilnici Gorenja prvenstvo Gorenja v pikadu za letošnje leto, na katerem je nastopilo 99 sodelavcev in 30 sodelavk v treh starostnih kategorijah. V A kategoriji je med posamezniki zmagal Viktor Lužnik iz Tehnološke opreme z 226 točkami pred Darkom Jamnikarjem iz Sektorja splošnih zadev z 209 točkami in Miranom Jančičem iz Sektorja kakovosti, ki je osvojil 190 točk. Četrti je bil Zdravko Golob iz Štedilnikov, peti pa Bojan Iršič iz SSZ. V tej kategoriji je nastopilo tudi največ tekmovalcev, kar 51. V B konkurenci je bil najboljši Alojz Meterc, SSZ, z 207 točkami, drugi je bil Štefan Klopotan, Plastika, 197 točk, tretji Marjan Krajnc s 169 točkami, V C kategoriji za moške je zmagal Emil Sternad, Kadrovski sektor s 145 točkami, drugi je bil Jože Pincolič, Tehnološka oprema, 142 točk, tretji Alojz Britovšek, Kuhalni aparati. Med moškimi ekipami je prvo mesto zasedla ekipa Sektorja pesniško zbirko Ivana Minattija PRISLUŠKUJEM TIŠINI V SEBI, Antona Ingoliča ČLOVEK, NE JEZI SE!, Borisa Jukiča LOREANA in Draga Jančarja SEVERNI SIJ. Knjige lahko dobite pri svojih kulturnih animatorjih in v naši strokovni knjižnici IN-DOK centra. Ob koncu bralne akcije bomo pripravili razgovor z avtorji, s katerimi se boste želeli pogovarjati, marljivi bralci, tisti, ki bodo prebrali vsaj sedem literarnih del, pa bodo izžrebali nagradno knjigo. Obilo užitka ob prebiranju domačih literarnih del! splošnih zadev z 886 točkami, druga je bila Orodjarna z 876 točkami, tretja Plastika s 728 točkami, četrta Kuhalni aparati, peta Sektor kakovosti, šesta PPT in sedma Galvana. Med posameznicami je bila v A kategoriji najboljša Anica Brglez iz Plastike, ki je osvojila 127 točk, druga je bila Marija Zajc, Galvana, 88 točk, tretja Selka Kabič iz Plastike s 84 točkami V kategoriji B je zmagala Doroteja Jakob iz Plastike, 174 točk, pred Majdo Hribernik iz KA s 121 in Slavko Blatešič, Plastika, s 106 točkami. V C kategoriji je bila prva Erika Plešnik iz SSZ z 91 točkami, druga je bila Hermina Sevčnikar, Galvana s 85, tretja Majda Mahkovec, KA, Ekipno je zmagala Plastika s 501 točko pred Galvano s 316 in Kuhalnimi aparati s 197 točkami. Tekmovanje je štelo tudi za pokal Gorenja. Tu so bili najuspešnejši predstavniki SSZ, zbrali so 117 točk, med ženskimi ekipami pa Plastika s 86 točkami. Vabilo na ogled slaloma SVETOVNO PRVENSTVO V 30RMIU Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost organizira avtobusni izlet v Bormio na ogled svetovnega prvenstva v slalomu. Odhod je v soboto, 9. februarja 1985 ob 22. uri iz Titovega Velenja, naslednji dan pa bomo približno ob 8. uri v Bormiu, kjer bomo od 9.30 do 14. ure spremljali slalom ter se ob 16. uri vračali nazaj v Titovo Velenje, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah. Cena izleta je 3000 dinarjev, cena vstopnic pa 7000 lir. Prijavite se lahko v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost do 7. februarja 1984, ker pa je število prijav omejeno, pohitite! šport in rekreacija • šport in Pikado INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SOZD, DŠ Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič člani: Dušan Pirc, Nevenka Zohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.