PROLETAREC JE DELAVSK{ LIST IA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matke OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU NO. 2087. CHICAGO, ILL., October 8, 1S47. Published Weefcty el tlOl 8. La wo 4* If Ave. ••• LETO—VOL. XLII. EVROPI PRETI LAKOTA in matere plakajo, kaj bo. One so v politiki najmanj zastopane, a vendar—nastal je problem, ki dela preglavice tudi takim državnikom, ki niso bili za živež in sa denar ie nikdar v stiski. Devet komunističnih strank v akciji za novo internacionalo Sedež nov« zvtu tedaj v Beogradu. — Boj po svetu se veča ne samo na ideologičnem in ekonomskem polju temveč tudi z orožjem Ameriški tisk je v minulih dneh veliko pisal o dolgem poročilu iz Moskve, datirano 4. oktobra, v katerem je bilo jav-ljeno o zboru devetih komunističnih strank "nekje na Poljskem". Uvodna izjava zboroval-eev jasno in določno poudarja, da "tistim strankam in deželam, ki nočejo pod ameriški imperializem, in ki so zoper Trumanovo doktrino in Mar-shallov plan, ne preostaja drugega kot pričeti s protiofenzi-vo." 16.000,000 članov zastopanih Poročilo dalje pravi, da je bilo iz teh devetih dežel zastopanih 16.000,000 članov pridruženih strank. Na konferenci so imele zastopnike komunistične stranke iz sedmih vzhodnih dežel: te so Sovjetska Unija, Poljska, Cehoslovaška, Romunija, Madžarska, Jugoslavija in Bolgarija. In pa dve zapadni—namreč Francija in Italija. Da-li je bilo zastopanih tudi kaj strank iz drugih dežel, poročilo, iz katerega te podatke črpamo, ne pove. Reče le, da so manifest podpisale samo omenjene dežele. Associated Press omenja v depeši iz Moskve, datirana 6. oktobra, sledeče zastopnike, ki so se udeležili zborovanja: Sovj. unija, gen. Andrej Zhadanov in Georgij M. Malenkov; Francija, Jacques Duclos, ki je tajnik komunistične stranke, in Etiene Rajon; Italija, Luigi Longo in Eugenio R<*ale; Romunija, Ana Pauker »n Gheorgiu Dej; Poljska, podpredsednik vlade Vladislav Go-mulka in minister industrije Hi-krij Mine; Jugoslavija, podpredsednik vlade Edvard Kardelj in Milovan Djilaš; Bolgara, T. Servenkov in V. Popto-™ov; Madžarska, M. Fafkache J Reavi; Cehoslovaška, R. Slanki tn S. Bastovanski. Nedvomno je bilo poleg teh navzočih mnogo drugih Iz omenjenih dežel, v vlogi svetovalcev in ekonomskih veščakov, pr<>Kram boja troti ameriškim ambicijam •Jedro začetnega programa te zveze je napoved borbe proti ameriškemu imperializmu in ta obvarovanje svobode evropskih dežel pred ameriško ekonomsko in politično agresivnostjo. To, da bo prišlo do takih posledic, je bilo pričakovati čim je predsednik Truman tako dramatično nastopil s svojo deklaracijo za ščitenje Grčije in Turčije pred komunizmom in slednjemu napovedal borbo Zed. držav kjerkoli na svetu. To se seveda ni zgodilo čez noč. Kajti tudi med vojno se ameriški kapitalizem in sovjetski komunizem nista objemala. Srd drug do drugega sta prikrivala le, ker se je šlo obema za zmago nad osiščem. In potem sta si oba mislila, pa se bomo med sabo pomenili. Stalin in Roosevelt sta trdila, da Je med sovjetskim in a-meriškim ekonomskim ter političnim sistemom vzajemnost mogoča, a izkazalo se je dru-gače. Razredni boj se vrši radi vzrokov Ko je Moskva meseca maja 1943 oznanila, da je kominterna razpuščena, in je v Zed. državah takratni tajnik komunisti- (Nadaljevanje na 5. strani.) Napori zvezne vlade za ohranitev Italije v anglo-ameriškem bloku Italijanih! premier krščanski demokrat Alcide de Gasperi je dne 4. oktobra v provizorični (ustavodajni) tbornici spot triumfirol—in tudi sedaj le z ameriško pomoč/o. te ko je izgledalo, da bosta dobila socialistični vodja Pietro Nenni ter vodja komunistov PaI-miero Togliattl večino so njun predlog, da se izreče de Gaspariju nezaupnico, je vstal vnanji minister Carlo Storža. Izbral si je moment ko je bila zbornica v največji napetosti. Ako de Gasperi ne dobi večine, bi morala njegova vloda resignirati in predsedniku republike bi ne kazalo drugega kot Izročiti sestavo novega kabinota Nennijevi-Togliattijevi zvezi. Tedaj^se je dvignil stari Storža in dramatično oznanil, da se je ameriška vlada odpovedala svojemu deležu italijanske bojne mornarice. Nastala je ova-c i/a in agencija AP poroča, da sov tem navdušenju — hote ali nehote — ploskali tudi komunistični poslanci. V zbornici imajo 104 sedeže. Pietro Nenni ni zgubil glave in vpil nad Sforzom, da se je Amerika italijanskim ladjam odpovedala že pred štirimi meseci. In Nennlju spletko raznih vlad niso neznane, ker je bil v prejšnji koalkij$kl vladi on vnanji minister. Vshd pritiskanja ameriške vnanje politike pa jede Gasperi svoj kabinet "prenovil" s tem, da ga je sestavil brez levičarskih socialistov In komunistov. In le taka italijanska vlada je Washingtonu ljuba. Tu so dajali, da Nennijeva trditev ni pravilna — da so se italijanskim bojnim ladjam res šele sedaj odpovedali. Togliatti je v tem vzrujanju obsojal ameriško ume-lavo nje v italijanske notranje razmere, pa mu je en klerikalni poslanec zavpil - "ti imaš rubljer Kakih 14 komunističnih poslancev je skočilo nanj. Vzelo je nekaj minut, predno je bil topel končan in je nastalo pomirjanje. Spot so začeli govoriti o ameriški pomoči. Naša vlada je brisala Italiji okrog milijardo dolarjev dolga, saj nam ga itak ne bi mogla poravnati. Dedi smo ji posojilo. In dovažamo ji živež. Privatni indu+rialci v Italiji so tudi dobili amtrilh* pt*fu/ito In rrdVf t— Italiji 23 tovornih ladij. Vse radi toga, ker v> Washigtonu žele, da bi de Gasperi ostal na čelu Italije. A kakega levičarskega režima v Italiji pa naša vlada nikakor ne bi podpirala. V času te zbornične razprave o predlogi za nezaupnico de Gaspariju je govoril v Rotary klubu v Rimu ameriški veleposlanik James C. Dunn. Zagotovil je Italiji, da ker so je pridružila (Marshallovemu) planu za obnovitev evropske ekonomije, bo dobila iz Zed. držav i v bodočo toliko podpore kolikor ji jo bo ameriško ljudstvo zmožno dati. Tako je dd Gasperi dobil zaupnico, deloma vsled že prejete ameriške podpore in še bolj pa radi novih obljub iz Amerike. Reporter Marshall - Fieldovega tiska, Thomas F. Reynolds, je dne 4. oktobra poročal Iz Rima, da se Italija i pomočjo naših dajatev sicer vzdržuje. Pomaga ji našo žito, naš premog in naše obljube. Ampak na ta način ne bo šlo dolgo. Italija potrebuje reforme, drastične reforme, ako se hoče skopicati na noge. Pri-vjlegiji, ki so z ameriško pomočjo sedaj na krmilu, hočejo, da naj ostane vso kakor je. Levičarski stranki pa imata skupen program za popolno gospodarsko pre-uredbo Italije. Določeno jo, da se bodo volitve v redno zbornico vršile aprila prihodnje loto. In takrat, če že ne prej, se bo odločilo, ali bo Italija ostala v zapad-nem (namreč v ameriškem) bloku, ali pa si bo iskala zaslambe in zveze v sovjetskem bloku. HBZ imela burno konvencijo in dobila nov odbor Minula konvencija Hrvatske bratske zajednice, ki se je vršila v Pittsburghu, je bila naj-burnejša v zgodovini te največje jugoslovanske podporne or-ganisacije v Ameriki. Staro vodstvo, s Ivanom But-kcvičem aa čelu, je tokrat bitko za mandate v glavnem uradu izgubilo. Spletk na vseh straneh je bilo veliko. Čim je Butkovi-čeva-Latlešičeva skupina pred volitvami v nov glavni odbor spoznala, da je za precej glasov v manjšini, je odšla s konvencije. Nastal je ugovor, da vsled njenega odhoda konvencija ni več sklepčna, kajti izgubila je nad tretjino delegacije. Toda konvenciji je predsedoval George Buban, znan pravnik is St. Louisa, Id je bil izvoljen sadaj za glavnega pravnika HBZ. Prejšnji je bil L. Z. Marohnič. Dolgotrajnega predsednika HBZ Ivana Butkoviča je nasle-dilk Vjekoalav Mandič. Podpredsednik je Frank Zorajak, tajnik je John Badovinac, bolniški tajaik je Joha Kovač, sa blagajnika je bil isveljea Martin Krašič in sa upravitelja mladinskega oddelka Joseph Bella. Predsednik nadzornega odbora je C has. Verbanič, drugi člani tega odseka pa so Charles Beljan, Mato Gore ta, N. J. Ni-kolac. Ignac Siakevkh, Filip Zebič ia Mary Mrajefc Tudi v porotnem odbora ter v raznih drugih odsekih je precej sprememb. George Kutuzovich bo še ostal upravitelj otroškega zavetišča HBZ v Desplainsu, blizu Chi-caga. * Urednik hrvatske sekcije uradnega glasila "Zajedaičen" je Filip Vukelič in angleškega dela S. Brki? Za vrhovmpr zdravnika jf bil izvoljen dr. F. J. Arch, la sa pravnega svetovalca George Buban. Vsled odhoda Butkovičeve skupine je zavarovalnlaski komisar Pennsylvanije, James F. Malone "zamrznil" imovino H. B. Z., v vsoti $17,0*0,0*0, toda jo je "odtajal" sa "vse redne transakcije" še dne 2t. sept., ob enem pa je uvedel preiskavo, da došene, ako so bile volitve v novi odbor postavne ali ae. V Fort Pitt hotelu« kjer se je konvencija vršila, je bilo vsled tega boja precej policajev, agen-tob FBI in pa hrvaške publike. Zadnji dan ji ni bilo dovoljeno v dvorano, ker se je raznesel glas, da bo blokaška mladina konveacijo šiloma rasblla. Prihodnja konvencija bo v Holly-woodu, Calif. : KOMENTARJI Zbira in presoja urednik DOLARJI—KI PA SO ZANlC Francija se zelo pritožuje, da ji manjka dolarjev. A jih je končno izsledila kar za $23,200,000, toda so ponarejeni. Tiskali so jih v Marseillesu. Ponarejalce so zaprli. Laglje si je lopova aa praviti bogastvo, kakor pa ga je zapraviti kot geatlemaa.—Coltoa. Ali bo konvencija A. F. L kos nalogam? Konvencij« Ameriške delavske federacije, ki se je pričela ta pondeljek v San Franciscu, Ima pred sabo vašae naloge. Glavna med njimi je ustaviti draginjo in iaflacijo ter stabili-sirati cene. Da-li je AFL vsled svoje konservativnosti ia svoje vera v obstoječi družabni sistem kos pričeti s resnim bojem proti ..špekulantom . je ..drage vprašanje. Kritiziranja je ne konvenciji mnogo in člani odbora prete s stavkami sa višje plače, ako se višaaju cen potrebščinam ne stori konec; osi-roma ako se jih ne saiša. Sedaj se veliko govori o Truma novih apelih za takojšaje živilsko pomoč Evropi. Nameaje-na je tistim deželam, ki so zastopane v Marshallovem plena. A ker so ameriške zaloge sedaj pičlejše kot prejšnjega leta, predsednik apelira, naj bo vsak torek v mesecu breamesai dan ia ob četrtkih pa se naj ne ser-vira perutnine. Hoteli ia restavracije so obljubili sodelovati, ia narejen je pritiak na gospodinje, da naj hranijo s živežem še bolj, kar pomeni znižanje ne pa izboljšanje šlvljeaskega standarda. To je udarec posebno se tiste delavce, ki delajo aejteftja fisft-laa dela. Odseki aa konvenciji AFL v San Frnaciscu razpravljajo tad! o tem. Toda pomagati ae morejo in zborovale! bodo obljablli predsedniku Trumanu v njegovi relifni akciji vso mogočo kooperacije. Prva točka na koaveaelji, k! dele precej nesoglasja, je sa k tava v Taftovi-Hartleyjevi postavi, de mora vsek odbornik unije izjaviti, da ni komunist, pred-dno Je njegova unija upravičeaa do poslužbe v vladnem d ovalnem odboru (National Labor Relations Board). John L. Lewis je že v ekseku-tivi AFL isjavil, da take poaiše-valne isjave ne podpiše, ker mu je pod čast, da bi se prijavil sa državljana "dragega reda". Ostali odborniki so sa prijavo, toda glavai odvetaik NLRB je odredil, de bo uaija upravičena do poslužbe v omenjeni ustanovi le, če odborniki vsaka uaije vsi do ienega izjavijo, da niso komaastl. Sedaj se delaje, aaj bi se to tolmačenje spremenilo tako, da sadostaje, ako se jih večina podpiše. Pred to konvencijo se je vršile seja širšega odbora premo-garske unije (UMW), na kateri je Lewis raslošil svoje vzroke, čemu se noče ponišati s tako isjave. Navsoči so nato sklonili, de bodo, sledili l*wisovemu vzgledu. Najbolj reakcionarni delegati na konvenciji pa se čadijo, čemu bi tolikšea nasprotnik komunistov kot je J. L. Lewis odklanjal podpisati protlkomuni-stično Izjavo. Sploh je že bilo na konvea-ciji precej rohnenja proti komunistom in ga bo še. Uaije AFL imajo naredbo, da komaaisti ae morejo biti v odborih in mnoge tudi določajo, da se jih tudi sa člaae ne sprejema. Ne to konvencijo Je eksekutive povabila poleg angleške sveže unij tudi sastopnike zveze nemških strokovnih ergaaisecij v anglo-ameriški coni. Te delegat Is Nemčije je socialdemokratski vodja dr. Kurt Sckama-cher. Oa Je sovražnik komunistov, slednji pe ga označujejo se izdajalca delavskega. rasreda. Ta naaprotnik Sovjetske unije Nadaljevanje na S. strani.) Ameriški kongresniki in senatorji, ki so želeli iti poleg v druge evropske dežele tudi v Rusijo (seveda na stroške davkoplačevalcev), so se zelo zgražali, ko jim je bilo sporočeno, da jim sovjetska vlada ni dala vize. Izgovorila se je, da ni treba Američanom v Rusiji ničesar preiskovati. Poslanci so se nato opravičevali, da hočejo raziskati le poslovanje ameriškega poslanskega štaba v Moskvi. A Kremlin je odgovoril, da ako je v njemu kaj narobe, to lahko v Washingtonu vedo ne da bi pošiljali deputacije v Sovj. unijo. Sedaj bo raditega tudi Rusija udarjena. Kajti naš državni department se je odločil znižati število dovoljenj onim, ki žele iz USSR priti sem bodisi študirati, ali po trgovskih, ali po diplomatskih poslih, na minimum. In minimum je lahko ničla. Komunizem naši deželi ni nevaren. Živimo vsi, ki delamo, še dokaj dobro v primeri z ljudstvi ostalih dežel po svetu, in še boljše pa žive naši denarni magneti, ki ne samo da se veljajo v udobju temveč tudi kontrolirajo vlado, bogastva, vso našo diplomacijo in — ako hočemo Vi-šinskijeve ugotovitve vzeti ca resne—tudi ščujejo v novo vojno. Radi profitOv ter svojega sistema seveda. Česar pa se je nam vsem bati—je nove krize. In tedaj, kaj se zgodi, ako ne bo dolar vreden niti nikla nekdanje nakupne vrednosti? Ali pa niti pennyja ne? V prejšnji (oziroma v 'zadnji") krizi je re:šil kapitalistični sistem F. D. Roosevelt. Kdo ga bo sedaj? Mar Truman, ki je nabasal v svoj kabinetni sigteia tknnnmikr /ojelir ste ter missouriške "politika-še"? Zares — bodočnost naše dežele je vzlic njenemu brez-primememu bogastvu v stiski in v negotovosti. Val sločinstev, ki ga je pred letom in pol prerokoval načelnik FBI, Edgar J. Hoover, je tu. Ropi, umori, posilstva; goljufanje veteranov, katerim brezvestneži ugrabljajo bonde —"legalno" seveda—in nelegalno. Same lumparije se gode in temu pravimo "naš način življenja". Ni čudno, ako se v Moskvi in pa levičarji v Parizu, v Italiji in drugod norčujejo iz nas. Državni tajnik Marshall ni storil pametno, ko je naši deler gaciji na zboru Zdr. narodov naročil, naj bo za sprejem izmed bivših članic osišča samo za Italijo in Finsko, nikakor pa ne ob enem za sprejem tudi Bolgarije, Madžarske in Romunije. Zato je sovjetski delegat Gromejko vetiral tudi Italijo in Finsko. Bilo mu je nerodno — ker je v naprej oznanil—sprejmimo vse bivše dežele, ki so bile v vojni proti nam, v našo sredo, ali pa nobene. A državni tajnik Marshall dela po ameriško — sprejme se naj le tiste, ki so' nam (vladi v Washingtonu) poslušne. To kajne ni ne pravično, ne demokratično, a vendar v soglasju z našo sedanjo vnanjo politiko. Namreč v smislu "Tru-manove doktrine". Mohandas K. Gandhi je dne prvega oktobra praznoval svoj 78-letni rojstni dan. Ni imel pojedine, ker on ne pije (razen mleko in vodo), ne kadi in ne je mesa. Zato je po svojem starem običaju le molil in Indijce svaril, da ako se bodo med sabo klali, sedaj —r ko so svobodni — ne bodo nikdar svobodni. Gandhi je svoje vrste prerok, puščavnik in boritelj. Tode če bo hotela Indija kdaj res biti civilizirana država, se bo morala izmotati tudi iz Gandhijevih naukov ter se modernizirati. Sedaj Indija duhovno živi še vedno v srednjem veku in Še celo dalj nazaj. Gandhi, ki je zanjo veliko storil, ima hibo, da se drži v svoji sicer pošteni filozofiji starih časov namesto de bi zrl v novi svet mehanizma. Anglija ima veliko skrbi. Med drugim, kako si bo jflretifllons-slednica Elizabeth ročno obleko — namreč kakšne bo itd. Kajti kar se denarje tiče, je zanj v stiski le vlada in navadni ljudje, ne pa Elizabeth, ki je bila že v svoji rani mlado- ~ sti ena najbogatejših deklet na svetu. Prejema še kot neporočena po okrog $600,000 na leto. Po 20. novembru, ko se bo poročila, pa bo dobivala še par sto-tisočakov več. Anglija je kajne zelo demokratična dežela, a kar pa se dvorjanstva in rojalizma tiče, pa je ena izmed najbolj primitivnih na svetu. Zveza ameriških bankirjev je imela v začetku oktobra v At-latnic Cityju konvencijo, na ka-(Konec na 4. strani.) Nekaj o naših stvareh Jolko Oven jo v loj itevilki obnovil svojo kolono In omenja razprave z minule soje kluba it. 1 JSZ. Nekaj poročila jo bilo v itevilki s prejšnjega tedna, več ga bo v prihodnji. Upamo, da se tudi Katka Zupančič kmalu oglaei e svojimi Iveri, čltatolji jih pogrešajo. Anton Shular jo v tej itevilki skončal svoj zelo zanimivi potopis in upamo, da bo sedaj, ko je vročine tudi v Kansasu konec, zaetopan e svojo kolono v Proletarcu vsak teden. John Filipič je poslal mnenje o Proletarcu iz starega kraja in pile tudi o drugem. 'Anna Beniger ima svojo kolono, "Naie aktivnosti", na tretji strani v tej itevilki. Enako je v tej itevilki tudi izkaz priepevkov v tiskovni sklad. Kot jo tajnik krajevne organizacije Prosvetne matice, Louis Zorko te naznanil — pridruženim organizacijam pismeno in v listu — so bo prihodnje zborovanje vršilo v nedeljo 9. novembra v Waukeganu. Prične ee ob 10. dop. v Slov. nar. domu. Na naia društva, klube, zadružne in druge ustanovo v woukeganekem, milwauikem, sheboygan-skem in čikaikem okrožju apeliramo, da pošljejo na to konferenco novembra čimveč zastopnikov« Razveseljivo je, da prejmemo vsak teden več novih naročnin kot pa odpacfc starih naročnikov. Toda — in to moramo vedno poudarjati — potrebujemo vo-lika več novih In v ta namen naj pomagajo našim agitatorjem tudi ostali prijatelji lista. Prvič, ker jo vreden, da pride med čimveč ljudstva, in drugič, čimveč naročnik, toliko laglje nam bo zmagovati tiskovne ter druge stroške. PROtflTAEip Q^r », INft - PROLETAREC zh#*s,**'klW(š*a> 9« *'piaminj,mogofr JOJKOOVEN » H' i-^i« UST ZA INTgUSt BOVŠKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Jiif wl»»M«k> Dtbtrib Tkkm IS. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAAOCNINA * Zedinjenih drftaeaa u celo leto SS.Ou; u pol leU 91.7»: — ' ' • m četrt loto 91.00. Ioosometeo: so eolo loto SMO; sa ool lota y.00.___ vsi rofcupuu tn ogWai morejo biu * naAem uradu najposaeje do pondeljka re e Iterilki teko*«** tedna. popoldne ss priobčitee PROLETAREC ruoli*h*d every Wedneaday by tke Jagoala* Workmen's Kubllaking Co.. Im. Established 190«. Editor. ____Frank Zaiti SUBSCRIPTION RATES: jnued States: One Tear 99.00; Si* Montha 91.79; Three Montha 9100. Foreign Countriee. Oao Year 93.60; Six Montha 99.00. PROLETAREC 4301 S. 1-awndalo Atoouo CHICAGO 23. ILL. Tolophooot ROCKWELL 28*4_ C- 1 - . ' ' ' ' * ' " ' ■■ r 1 ' " ■' Republikanci si iščejo predsedniškega kandidata in pa - igplatformo"... Senator Taft iz Ohia je svojo govorniško turo v zapadnih državah izvršil brez učinka. Ko jo je pričel, je bil oglašan za predsedniškega kandidata republikanske stfonke. Ampak masa ni nikjer drla na qjegove shode. Več pa jo je bilo pred vhodi, ko je demonstrirala proti njemu. Tudi v dvoranah so mu mnogi nagajali z mcdklici — največ vsled njegove protidelavske postave tzvana Taft-Hartley Act). Bivši podpredsednik Henry Wallace meni, da bo za ljudstvo boljše, ako republikanci nominirajo odkritega reakcionarja namesto kakega polovičarja, ki bo govoril " progresivno" in delal pa v duhu zveze industrialcev in trgovske komore. Bivši minnesotski governer Stassen se šteje k progresivcem. On je bil v tem letu prvi republikanec, ki je izjavil, da se bo potegoval za republikansko nominacijo na*Trumanovo mesto. Velike ambicije za predsedniško službo ima tudi newyorški governer Dewey. Nominacije se bi ne branil senator Vandenberg iz Michigana in je še mnogo drugih i^epublikancev, ki jo bi radi. Smatrajo, da kdorkoli bo kandidat na republikanski listi, bo izvoljen, ker so ljudje demokratske stranke ter njenega Trumana do grla siti. Drugo je program ali platforma. Vsi republikanski aspiranti za težavno predsedniško službo so kajpada edini samo v tem, da je Truman s svojo administracijo zanič in da bo deželo mogoče oteti iz draginje in zmede, iz inflacije ter vojnih nevarnosti edino z zmago republkanske stranke. Ob tej točki pa se soglasnost republikanskih politikov neha. Enim je Taft slabši kakor Truman, drugim je newyorški governer Dewey ae večji "internacionalist" kot pa je bil pokojni Roosevelt, tretjim je bivši minnesotski governer Stassen še večji "new-dealovec" kot pa je bil ves "n^w deal" skupaj. In pa da Stassen ni drugega kot Willkie pod dfugim imenom. Torej — ako so vsi ti kandidati zanič — kaj, ako bi poskusili s kakim slovitim generalom? V Mehiki in v ostali latinski Ameriki to pravilo drži in je postalo tradicija. Čemu ne bi tudi pri nas? In tako imamo zelo živo kampanjo za generala Eisenhower-ja, ki je bil vrhovni poveljnik zavezniških armad na evropskih bojiščih, dasi Eisenhower niti sam ne ve, ali je "republikanec" ali demokrat. Kajti pred leti je agitiral za demokratsko stranko. Zdi se, da je sedaj pripravljen presedlati, ker služba predsednika je najvišja, ki jo more kdo doseči v naši republiki. Mnogim republikancem ni všeč, da se jim bi uaililo za kandidata človeka, ki si niti sam ni na jasnem, v katero stranko pravzaprav spada. Pa so si vsled tega domialili, da ako v bodoče hočemo generale za predsednike, naj potem takem rajše nomini-ramo generala MacArthurja, ki je republikanec, oziroma saj republikanski politiki trdijo da je. V tem trenju si bodo veliki glavarji izbrali kandidata po svoji volji, mu organizirali veliko kampanjo ln kar pa se platforme tiče, jo bo napisal Wall Street obema strankama. Kajti v vnanji kot v notranji politiki sta obe eno. Henry Wallace sam priznava, da imamo tu enostrankarski sistem, ne pa dvostrankar-ski, kot si masa nepoučenih volilcev domišlja. RAZGOVORI OBIČAJ JE, DA SE PO VSAKI VOJNI hudodelstva vseh .nt solo pomnoše, a nikjer se niso toliko kot v Zed. državah, s možno izjemo Italije. Pri nas j« kriminalni val postal zelo;divji posebno med mlsdino do 20. leta starosti in na drugem me&'u mod bivšimi vojaki. Človek v mescih kot je Chieago ni več varen pred tolovaji niti po dnevu. Policija si prizadeva storiti svojo, sodniki obsojajo, ječe so natrpane, a zločincev pa je vseeno čezdalje več. Samo ječe In obsodbe proti njim niso zadostno sredstvo. Tods le malo jih je, ki bi študirali vzroke in kaj izdatnega predla-Kali, da se jih odpravi. Kajti današnji zločinski val je posledica toliko stavljenega "našega načina življenja." Naš ihtiJski problem nemše* vsl*d poirešnostf po profilih Predsednik Truman se je obvezal pomagati z živili tistim vladam v Evropi in v Aziji, ki so popolnoma, ali saj deloma za ohranitev starega reda. Takih dežel je mnogo in v vseh preti lakota Nekateri senatorji in kongresniki, 10 so v minulem poletju preiskovali razmere v Angliji, v Franciji, v Italiji in Nemčiji pravijo, da ondotne vlade veliko več tarnajo kot pa jim je treba, ozfroms, ds kar naravnofct bersčijo. Vse se opirsjo ns smeriško pomoč — in svare, da če je ne dobe, bodo njihne sedanje vlade (oslonjene na angloameriško zvezo) padle in posledica bo "komupizem". # Trumanova doktrina je kajpad* za borbo protj, taki nevarnosti in zato smo sedaj za relif samo takim vladam, ki so "z dušo in telesom" zs naš sistem. Ker je lačnih po svetu mnogo, Zed. države pa ne morejo po* nov iti tistegs čudeža, kot ga je storil Kristus po svoji pridigi na gori, nam demo-republikanci priporočajo, naj si nekoliko zadrgnemo pas, naj kupujemo slabše meso in da naj nič ne vržemo proč. Nazarencu se je — kot pripoveduje biblija, posrečilo razmnožiti šest hlebov v cele skladnice kruha, in par košev rib ter kar so že jedli v obljubljeni deželi v onih dneh— se je spremenilo v stotine košev rib in bilo je zadosti vsega za vse in še je ostalo živeža na kupe. . \ Tudi naš predaednik govori. A ker ČHdežev ne zmore, kot ) jih je Nazarenec, ga skrbi, 'kje bo jemal, da bo drugim dajal". En njegov nasvet je, da si prostovoljno pritrgali tega malo, onega malo. Par članov njegove administracije ljudstvu svetuje, da bi si "prostovoljno" določili dva brezmesna dneva v tednu. Drugi ugovarjajo, da bi taka naredba pomagala le, če bi bila obvezna in kršitelji pa podvrženi kepni. Nihče izmed teh ljudi pa ne pozna položaja, oziroma ga ne morejo pravilno presojati. Ako pravi Truman, da naj kupujemo meso slsbših kskovosti — je to le ns naslov tistih, ki garajo v tovsrnsh hi majnah V prvovrstnih hotelih, v finih restavrscijah in v nočnih klubih, ter v IZ KANSASA Piše ANTON SHULAR (Konec.) "Zakaj se kadi ven iz zemlje," vprašuje Gary in brska s palico po blatu. Pozabil je že na naročilo, naj pazi na nove hlače, da ne bo ves zamazan takoj na jntso. '"Menda hudič tam spodaj zajtrk kuha," sem odvrnil. "Ooooe," je zategnil in se zadovoljil s pojasnilom. Na bližnjem hlodu sede dve postarani ženici, najbrž učiteljice po poklicu, in nje si je dečko zbral, da jima pokaže svojo učenost. "Jaz vem zakaj se kadi tamkaj iz zemlje;" in pokaže s prstkom oblake pare, ki se dviga iz največjega gejzarja Old Faithfull'. "No, zakaj?" vpraša ena, ker jo je dečko očividno zanimal. Povedal jima je kot aem mu jaz "razložil." 2enski sta se osuplo spogledale. "Kdo ti jevto povedal?" "Grandpa!" in pokaže s prstom mene. "Ta največji gejzar deluje v sedanji obliki, po mnenju geologov 5 do 10 tisoč let," razlaga vodja grupi, ki je izstopila iz dveh busov; očividno so učitelji po poklicu in sta približno enako zastopana oba spola Razlaga jim, da deluje približno tako kot lonec »vrele vode na peči. Spodaj v globočini je vrela lava in skozi zemeljske razpoke pronica talna voda. Ko doseže določeno stopnjo vročine se raz-greje in brizgne na dan. V varni daljavi par sto čevljev stojimo v krogu in čakamo na izbruh gejzarja. "Se pet minut," reče vodja in pogleda na zapestno uro. Para se zgosti in prvi curki vrele vode, pomešane s paro brizgnejo na dan. Vssk izbruh je močnejši in doseže 175 čevljev. Potem pojenju je, kar traja okrog 7 minut. Cez eno uro, ali bolje 69 minut, se ves proces spet ponovi. Gosti smrekovi gozdovi in potoki so pravi raj za divjačino. Za turiste so največja atrakcija medvdi, ki so navajni ljudi. Pridejo na cesto, kjer jih krmijo turisti. Sicer je svarilo, da se ni varno preveč približati medvedu in jih krmiti iz roke,vker le ti ne poznajo razlike med sendvičem in tvojo roko. Na cesti, obrastla na obeh straneh z visokimi smrekami, stoji vrsta avtov. Ustavimo se še mi. Na cesti stoji na zadnjih nogah črna samica in se željno ozira iz katerega avta bo padel kolaček, piškot ali cel sandvič, zraver nje pa se veselo prekucujets dva mladiča, eden črn in drugi rjav, pa opazujeta mater. Ne bo dolgo, ko bosta tudi ona dva znala beračiti. Turisti jemljejo slike z vseh strani. Medvedka se ustavi še pri našem avtu in vzpne do vrh okp*. Otroci bi ji naj rajše zmetali vso našo zalogo sladkarij. JoaneUa občuduje njegov črn svetel kožuh in meni kaj bi se zgodilo če bi mu nekdo zdajle dal brco v zadnji del kožuha. Gary pa že odpira vrata da gre poskusiti. "Pojdimo, da vidimo še kaj drugega," pravi naš voznik. Medpotoma smo videli tisti dan saj še dvajset drugih modvedov. Glavne ceste po parku so lepo tlakovane, toda ostri ovinki in vožnja ob prepadih zahteva vso pažnjo voznika. UstdVimo se pri takozvanem gejzerju Zmajevo žrelo. Ta ima to posebnost, da se med njegovim hropenjem in grmenjem tresejo tla pod nogami. Bruha go8to blato, ki ima duh po žveplu. Sicer je pa mnogo vrelcev iz katerih uhaja žve-. plena para, da te duši v grlu. Ena znamenitost parka so tudi mogočni vodopadi. Takozvani Lower Falls je skoro dvakrat višji od one^a v Niagari, voda bogatih družinah pa bo finega mesa v izobilju kakor ga je bilo tudi v najhujših krizah in med vojno. Je pa Trumanov-Taftov nasvet jako mikaven za lastnike takih restavracij, »v katerih je navadno ljudatvo. Na milijone ga obeduje v teh "cenenih" jedilnicah, v katerih danes že težka dobiš kaj prida sendvič izpod 40c. Namesto dva odrezks kruha ti bo strežaj prinesel enega, maala nič, meaa prav malo — a račun pa bo tolikšen kot prej. AH pa še večji. In če se boš pritoftit, ti bo boaa restavracije rekel, tako j t, ne morem pomagat^, v Evropi in Aziji je lakota, moralno hraniti na živežu, da oni ne pomnof Take sleparije so se na račun pretveze dobrodelnosti vršile posebno v prvi svetovni vojni. Nisi dobil sladkorja v kavo, a plačati si ga vseeno moral. Ne kruha zadosti. Register ps se je polnil in debelušnlki so bogateli da kaj. Potem pa je bilo živeža v naši deželi toliko, da vlada ni vedela kam ž njim. Pa ga je pridelovalcem plačala in uničila Uničevala prašiče in farmarjem plačevala za njive zato, da jih ne bi obdelovali. * Sedaj pa so naš trgovski department pritožuje, da zaloge za velik izvoz ne zadoščajo, razen če zmanjšamo konsumcijo — namreč, ako si "zadrgnemo pasove1*. Ali ne bi bilo pametnejše, če bi v času depresije pridelovsli, namesto podoravali, in uničeno perutnino, pujske itd. rajše spremenili v konserve ter si jih prihranili za deževne dni? In pa bombaž, volno in drugo? * ^ Seveda bi bilo boljše. Toda naša ekonomija temelji na pro-fiiarstvu. Vse one naredbe so imele namen obvarovati dobičke, to je, da ae izplača delati, pridelovati in prodajati le, ako je pri tem profit. Drugače — bogpomagaj! * Mi bi lahko — če bi imeli uredbo produkcije za potrebe množic namesto za profit nekaterih — danes praznili žitnice, mesne shrambe, založbe blaga itd. toliko, da bi ne bilo nikomur rile. Toda ker to počnemo večinoma sproti — In to le ako se izplsčs, imamo pomanjkanje v mOrju izobilja. In to pomanjkanje, ker smo tf razredni družbi — je vse zvrnjeno na delavski razred tu in po svetu. pada 308 čevljev globoko. Nad njim je Upper Falls, ko ogromna množina vode drvi z ogluša-jočo silo 109 čevljev v globoči-no. Poleg teh je v raznih krajih parka še pet velikih vodopadov. Ena izmed naravnih krasot je tudi veliko gorsko jezero, ki je največje v Ameriki, kar se vjši-ne tiče. Nahaja se 8000 čevljev nad morjem in obsega 1^9 milj površine z globočino do 300 čevljev. Zet se je že doma pripravil za ribolov na postrvi v gorskih vodah. To so edine vrste ribe, ki se nahajajo v gorskih rekah in potokih. Pol dne je bilo torej že naprej odločenega za ribolov. "Ne, me ne zanima," sem se izgovoril. "Sedeti v čolnu in namakat palico in črva v vodi nekaj ur je predolgočasno delo. Grem se rajši potepati po smrekovem gozdu, če tudi srečam medveda." Zet je odšel zgodaj zjutraj na jezero in okrog poldne prinesel deset zelo lepih postrvi. Sicer jih je pa vlovil polovico na račun njegovega vodja; pet namreč je največ kar smeš en dan uloviti. Vložili smo jih v led in srečno pripeljsli domov v Salt Lake City. Priznati moram, da so bile to najokusnejše ribe kar sem jih kdaj jedel. Dasi je vladala v avgustu neznosna vročina po celem za padu, je 24. in £5. avgusta slsns pobelila v Yellowstone Nstionsl parku "hribe in doline". Kurili smo v malih pečicah z drvmi, da je prijetno dišalo v kabini po smoli in smrekovem lesu. Zunaj stoječ avto je bil pobeljen, da sem briaal in strgal led raz oken. Krasno je v teh višinah in gorovju poleti, toda ne maram čakati zime tukaj. To je bilo naše soglasno mnenje. Odpeljali smo se opoldne in obljubili "Old Faithfullu", da se še vidimo, če bo po našem načrtu. Pozno ponoči smo brez nezgode dospeli nazaj v Salt Lake City. Par dni počitka — pa se je bilo treba poslovili od svojcev in nazaj v "sončni" Kansas. Tudi povratna vožnja je bila dobra. Ko sva z ženo doapela v Kansas City je toplomer kazal 110 stopinj. Brissl sem si pot in klel: "Zakaj nisva ostala še mesec dni v tistih hribih!" Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in oko* lici, ki tele imoti svojo priredbo označeno v tem stenama, na) nam sporočo podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) SANA, podružnica št 54. So. Chieago, predvajanje filmskih slik is Jugoslavijo v Barney's GriM, 9291 Houston Ave., So. Chieago, v soboto 19. oktobra. fevaki sbor "Prešeren", koncert v nedeljo 9. novembra v dvorani SNPJ Krotek št 9, Progresivne Slovenke, domača zabava. Datum In kraj bo sporočen pozneje. Slavila št I SNPJ, Silvestrova zabava S L Asosaabra v jednoUni dvorani. SANS, podružnica it. a, priredi zabavo Januarja prihodnje leto. Točen datum bo oznanjan pozneje Centrala S Precej časa je minulo od kar sem zadnjič pisal to mojo kolo-; no. Ro svetu se med tem časom ni dosti spremenilo. Kakor takrat — smo še vedno v dobi večnih kriz; te rastejo po vsem ivetu kot rastejo po dežju — gobe. Tudi vreme ni takšnq kot navadno. Začetkom julija smo še kurili v peči in koncem julij? in avgusta je pa bilo vroče, da smo presegli vse prejšnje rekorde za ta dva meseca. V zadnjem tednu septembra, se je pa že lahko ponavljalo, tisto znano popevko: "Snoč pa da v' je sianca padla" — kajti vsako jutTQ j* ležala težka slana spodaj na vrtu. Pač, jesen j« tukaj. Ko človek pogleda, sedim ji politični in ekonomski položaj po svetu, se mu skoro zastavi pero v rokah. Nikjer, prav nikjer ni nobenega znamenja, da smo prešli v dobo miru. V Ipdiji, Palestini, Indoneziji, Indo-KJni, Kitajski — povsod teče kri. In v Evropi — zadostuje samo, da pogledamo v Grčijo. Tists doba o kateri aa sanjali pionirji socializma, je še daleč v bodočnosti. Doba bratstva, svobode in enakosti. Kamor pogledaš, se pojavlja nacionadi* zem, kateri je v mnogih krajih težko, pomešan z novim fašizmom. Reakcija se dviga in postaja oholejša. Stari že obrabljat in novi militaristični bobni spet bme po deželah. Kujejo se nove fraze — ali izrečene so iste misli — bog Mars ponovno sedi na prestolu. Res je uganka! Človek po božji podobi) ustvarjen, saj tako so nas učili, mesto da bi porabil tisti kratki čas, kateri mu je usojen v delu za mir in blagostanje, uporablja svoj razum slabše kot pa divje zveri v džunglah — vse v namen še večjih in še popolnejših morij. V času od kamna in kola — pa do atomske bombe, kateri vsebuje stotisdčletja. je bil v veljavi eden in isti cilj: Kako izboljšati ubijanje. Ni čuda, da je nekoč obupal nad človekom celo eden največjih humanistov, Lev Tolstoj, kateri je v enem takih trenutkov zapisal: "Človek je slabši od volkov." Vsa človeška zgodovina je namočena s krvjo. Seve, slika le ni tako črna! Kadar človek zleze izpod bremena pesimizma, katerega so mu natrpali dnevni časopisi ter pogleda na navadne ljudi, kateri so njemu podobni, pa spozna, da je svet in pa ta naša dežela še vedno zelo čeden prostor in da je odvisno od nas navadnih malih ljudi, ako hočemo ustvariti, res pravi mir in bia-gostanje po svetu. Ako je volja, lahko napnemo vse sile za pre-maganje reakcije, da zadušimo glaaove, kateri že dve leti šču-jejo v novo vojno in pomagamo tistim, kateri resno in iskreno delajo za ustvarjenje f£*avega miru. In ti ljudje so na delu tukaj v tej deželi. Ogromna skupina — katera glas postaa vedno močnejši, kateri načel ju je človek, katerega beseda pomeni mir in mednarodno prijateljstvo. Ta človek je Henry Wallace. Ce hočemo ubraniti svet pred popolno destrukcijo — se mora naš glas pridružiti tej skupini. Militarist! in pa ljudje, ksteri sestopajo Wall Street-ski kapital morajo bitk pomedeni iz vlade v Washingtonu. Ali ena mora biti vsakemu sapisano v spominu. Cas je kratek, boj se je pričel! V poletju, kadar mi je pripuščal čas, sem veliko čital o delu v novi Jugoslaviji. Čudiš se, ko čitaš očitke našega buržvazne-ga časopisja kadar omenjajo o kontroliranem časopisju Sovjetske Rusije, medtem ko nsše meščansko časopisje direktno ignorira vse povoljne vesti o Jugoslaviji ter o drugih helkanskih deželah. Nikjer ni omenjeno ogromno prostovoljno delo jugoslovanske mladine, katera s pomočjo mladine drugih evropskih držav gradi železnice, ki bodo vezale tamkajšnje indu-strialne kraje. Skoro nikjer ni omenjeno delo jugoslovsnskih ljudstev, katera grade nove to-vame, jezove, ceste ln pa svoje porušene domove. Cez noč so se našemu dnevnemu časopisju in radijski propagandi priljubili Nemci tn Italijani. Milijarde za bivše sovražnike — ali za tiste, kateri so žrtvovali skoro vse — brc©. Dokler bodo na vladi v Washingtonu sedanji ljudje in dokler bq na. Balkanu obstojala Trumanova doktrina, ni govora o resnem, sporazumu med Zed. državami in Jugoslavijo. Naše gibanje V poletnem času je vse ne-kam spalo- Časih je kriva vročina in Časih je pa tudi drugo ozadje. Ko sem čital članek našega pridnega delavca v Detroi-tu, Jožeta Koršiča, se mi je zdelo, da je v svojih spominih po^ vedal zgodovino vseh nas posameznikov. Res, ko je bila Ameriška socialistična stranka močna, edinstvena in bojevita, ko je bil na čelu borec, nesmrtni Eiugene V. Debt, takrat še niso bili socialistični cilji in ideali pomočeni v blato. Verovali in delali sme Z£ te ideale z vsemi našimi močmi. Vera v končno zinago socializma nam je ostala, k«0ti 'ta zmaga mora priti —ali tista energija, katero potrebuje vsako velikd masno gibanje,* je začasno prenehala Med nami Slovenci je. ta, duh še vedno ostal, kajti kaže se v neštetih naprednih gibanjih med nami. Jugoslovanska soc. zveza je precej oslabela in treba bo dela, da se ponovno oživi. O tem se je razpravljalo na zadnji seji kluba št. 1 in mislim, da bo o tem več priobčeno v prihodnjih številkah Proletarca. Na tej seji je bil slučajno navzoč naš prijatelj in naročnik Proletarca Jože Kotar in njegova žena. iz Detroita. Jože je nam povedal precej kar ni bilo ravno razveseljivo, ampak je pokazalo to, kar je v večini v vseh slovenskih naselbinah — razočaranje. V ozadju je kajpada naš svetovni položaj in pa vloga, katero igrajo razne evropska socialistične stranke. V njegovem govoru je pa bilo tudi precej optimizma za bodoče delo, katero nas čaka in za katerega bo, kot je to delal v vsej svp-ji dolgi dobi naš Proletarec. Na isti seji smo govorili tudi o našem listu, Ni bila prijetna slika. V številu naročnikov ne nazadujemo. Ali vsled visokih cen v tiskarni smo zalezli v dolg, kar bo treba na vsak način preprečiti. V večini vsi listi, pa naj bodo meščanski ali pa delavski, so povišali naročnino. Mi smo ostali na istj ceni, Ali nekaj moramo storiti. Jaz sem v več člankih sugeriral priredbe v prid našemu listu. Ali odmeva ni bilo. V kratkem bo imela eksekutive Proletarca svojo seja Treba bo iti na delo, kajti kot na splošnem političnem polju je tudi tukaj čas kratek. Več o tem v prihodnji številki. •lavnost proslavo tretjo obletnico osvoboditve SloveniJ* in Jugoslavije v nedeljo t. maja 1949 v dvorani SNPJ. Najcenejše blago na svetu sta danes: človeško meso in človeška kri—Eugene V. Debs. Tole mi ne gre v Demokrati očitajo republikanski večini kongresa, da je kriva draginje in inflacijo, a re-. pabttkaaci dolžo Trumana in njegov kabinet enakega 'prestopka. la ker oboji trdijo, de so zoper4 draginjo in inflacijo, čemu tudi kaj ne store, da hi jo ustavili, to ml nikakor ne gre v glavo! Morda pa se le hlinijo. da s tem neukemu ljudstvu sip-Ijejo pesek v oči! -OF LIVES VLADIMIR NAZOR: BERAČ ' 1. Včasih sem ga srečava 1 na svojih sprehodih. To sc jc dogajalo edino na poti, ki drži iz Globokega dola v mestece, skoraj vselej pod večer, ob meglenih in deževnih dneh. Tršat je bil, toda upognjenega hrbta, glavo je povešal in kolena so mu podrgetavala, noge pa je težko vlekel za seboj, gledal je v tla in roke je držal v žepih. V večerih, polnih megle, je bila videti siva, obrabljena obleka še* bolj raztrgana na robovih rlcadar pa je deževalo, je obleka na ramah postajala črna in rdečkasti madeži so se pojavili na njej. V tihoti zgodnjega večera sem na lepem obstal na tisti pusti stezi pred kakim ovinkom. Prisluškoval sem vedno glasnejšemu strga-nju težkih, okornih nog po trdih tleh in kmalu sem zagledal tudi njega, ki sem ga pričakoval. Stari berač je stopal mimo mene. Vedno se je držal kraja poti; niti pogledal me ni. Ne vem natanko, ali me je vsaj prvič. ko sva se srečala, premeril s hitrim pogledom. A meni se je zdelo, da me ne sliši in vidi, ali pa da vsaj čuti, da ga opazujem, ker je vselej nalašč obračal glavo nekoliko v stran in si prizadeval, da bi šel čim prej mimo. Ni bil gluh. Ko sem mu ob priliki dejal: Dober večer! se mi zdi, da mi je nekaj zamrmral v odzdrav. Njegov obraz—star-čevski in poraščen z zanemarjeno brado — je bil brez vsakega izraza, obraz človeka, ki jo do konca ubit ali pa morda slaboumen. Ko je bil že mimo, sem včasih obstal in gledal, kako odhaja. Niti tedaj se ni ozrl, dasi ni nič bolj vznemirujoče— ali vsaj radovednost vzbujajoče — kakor če tik za svojim hrbtom ne slišiš več stopinj človeka. ki te je srečal na samotnem kraju. Nekajkrat sem nalašč vzel s seboj nekaj denarja in ga potegnil iz žepa, kakor hitro sem zagledal berača. Vendar mu ga nisem nikoli dal. Vselej, kadar dajem siromaku denar, me je nekam sram. Tudi takrat me je sram, ko ga polagam na dlan revežu, ki prosi. Drobtinico mu dajem, ki je meni odveč, njemu pa v majhno korist, s tem ponižujem v ubošcu človeško dostojanstvo. Njegova gmotna beda ne bo zaradi tega milodara nič manjša, zdi se mi pa, da tako povečujem njegovo moralno uboštvo. Mesto da bi ga skrivaj prijel za roko in ga odpeljal'v svoj dom, mu umil noge, ga nasitil, mu potolažil dušo in ga ne odpustil vse dotlej, dokler ne bi zopet zbudil človeka v njem, mu dam —zvečine vpričo drugih ljudi— malenkost, ki zame ni skoraj nobena žrtev, zanj pa prav ma- lenkosten dobiček. Pustim ga, da berači še naprej, porivam ga še niže, ko mu vržem tiste nesrečne cente, dasi bi moral storiti nekaj docela drugega. V svoj dom sprejemam in za mizo posajam znanca, ki ga ne spoštujem; posteljo pogrinjam sorodniku, ki ga celo sovražim; gostim poklicane in nepoklicane, včasih celo take ljudi, ki s^ jih samo bojim: tistemu revežu pa molče dam cent ali košček kruha in ga niti pošteno ne pogledam v obraz. Kadar koli stisnem beraču milodar v roko, se bojim, da bo skočil vame in me razžaljen napadel. Ali mu daš vse, kar bi mu Človek moral dati, ali pa ga pustiš v miru. Tisto, kar mu dajemo, more sprejeti brez ponižanja samo od človeka, ki je v enaki stiski kakor on. Pa nimaš volje, da bi mu rekel besedo. Natadno mu vržeš naj-vsakdanjejšo besedo, prav kakor mu mečeš v roke najdrobnejši denar! Da i Delitev drobnih milodarov na vratih in po poteh je sramota za tistega, ki daje, kakor tudi za tistega, ki sprejema. Zdelo se mi je, da je prav ta starec eden tistih ubožcev, ki bi lahko planili kakor bi planil jaz, če bi me kdo ustavil sredi poti zato, da mi stisne v roko droben milodarček. Mogoče me noče nalašč pogledati, ker ne mara, da bi ga razžalil, ko se utrujen od hoje in ves ponižan vrača v mraku v svoje hladno in nečisto prenočišče. Vso jesen sem ga pogostokrat videval, vedno ob isti uri, na istem krsju in na istem ovinku, pa mu nikoli nisem nič dal in nič rekel, zdelo se mi je celo, da mu ni prav, ker me srečuje. Kadar me je srečaval in se izgubljal v mraku ali v megli, je mrmral nekaj skozi zobe, a meni vsaj se je zdelo, da ae jezi name. Obleka na njem je naglo razpadala, čepica mu je komaj pokrivala glavo, vedno teže str-ganje nog pa je bilo dokaz, da mu pežajo moči. Ves november ga nisem videl, nekega mračnega in hladnegh večera me je pa skoraj prestrašil. Nenadoma je planil predme, se mi umaknil in odšel mimo mene hropeč in strgajoč z no gami kakor strah. Obstal sem. Ozrl sem se. — Slišite! Prosim vas! Severni veter je valil po poti drobnjad, pa niti njegovih stopinj nisem mogel več slišati. Globoki dol je bil poln prvih nočnih Šumenj. Nisem šel za njim. Toda odločil sem se, da se mu bom čim prej približal in storil nekaj zanj. Drugi dan sem ga čakal zastonj. Mesec dni je minilo; ko sem ga le nazadnje zopet videl, se je PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DiSST CLANOV(K) Jt TUBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdražeae države (tavsemU Ohleaga) la Raaado is Ol na leto; M M sa pal leta; |t.H sa Mtrt lete; as Chicago la Cook Co., $9.59 sa osla lata; 14.7« sa pol leta; sa laeseasstve $11. Naslov sa list In tajništvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHlČAbO 23, ILLINOIS dogodilo vse drugače, kakor sem pričakoval. . 2. Po Novem letu je zapadlo ^veliko snega. Povsod so "gozdovi bili boli, ker pod hladnim in brezvetmim nebom sneg ni kopnel. Hodil sem okrog, gledal debla, ki so bila gola in bela, okrogle dolinice brez vsakršne temne ali zelene lise, ksjti tudi smreke so bile zasute s takim snegom, da so bile videti na go-ličavah ko beli šotori, postavljeni na še bolj belo polje. Vse je bilo čisto in brezmadežno. Povsod naj tišji mir. Ves kraj se je spremenil, sam sebi pa sem se zdel dvignjen v neksko višavo, kjer ni ljudi in niti predmetov, ki nas vznemirjajo s svojimi oblikami, hrupom in Vtf-njem. Dozdevalo se mi je, da se kopljem v nečem, kar je mrzlo, toda tako čisto in eterično, da se tudi v meni nekaj sprošča vezi, s katerimi mi je telo privezano na vže tisto, kar je samo zemeljsko. Beli šotori miru? o katerih pogostokrat sanjem, morejo biti samo tile na teh poljanah in gričkih, kjer je do predvčerajšnjem ležalo kamenje in raslo dračje. Dvorci počitka in pokoja, po katerih hrepenim, so morda tale bela skrita mesta v gozdu, kjer so doslej t rohnel i mah in gobe, gnila suh-ljad in jesensko listje. Močneje kakor tiste dni nisem še nikoli občutil v sebi, da je še drugi svet, ki se zdi ob fyrvem dotiku močno hladen, toda čistejši in plemenitejši in konec koncev— prav gotovo — tudi poln neke svoje posebne topline. Ko bi človek lahko vsaj kdaj pa kdaj prestopil mejo, prekoračil prag in stopil v tisti višji kraj, kjer smeš obiti samo najnižje predele, in še tega ne vsak in preveč poredkoma! Zelo globoko sem se potapljal v takole razpoloženje neki večer, ko sem se vračal iz Globokega dola, pa sem i.a lepem obstal. Prav na robu pota je ležalo nekaj v snegu. Bil je tisti berač. Ležal je na hrbtu, noge je imel iztegnjene, roke* je držal ob bokih, brado je imel na prsih, prav kakor polagajo mrt-vake v krsto. Las in ščetin se mu je prijel sneg, ki je zmrznil. 2e precej dolgo je moral ležati takole nepremičen in trdv kajti tudi obleko mu je že pobelil sneg. Samo raztrgani in mokri čevlji so bili ko črn msdež v vsej tisti beloti. Planil sem k njemu. Oči je imel priprte. Obraz se mi je zdel daljši, manj gub je bilo na njem. Mučeniški, pa tudi nekam jezni izraz njegovih ust se je ublažil. Spuščal se je prvi mrak, toda kljub temu sem mogel razbrati, kako se je spremenil obraz tega človeka. Ko da sanja nekaj lepega Skoraj bi dejal, da se bo prikazal smehljaj na njegovih ustnicah. Vse tisto, zarsdi česar sem mislil, da je berač neumen in zmešan človek, je skoraj popolnoma izginilo z njegovega obraza. Tudi sedaj se mi skoraj ni zdelo, da bi se ga dotikal. Tako pomirjen in zadovoljen se mi je zdel. (Dalje prihodnjič.) / SODNI PROCES V ALBANIJI Dne 28. sept. je bilo v Albaniji pred ljudskim sodiščem obsojenih v smrt 16 Albancev, ker so snovali zaroto za nasilno str-moglavljenje Vlade in jemali v U namen pomoč ameriških ter angleških špijonov. Bill so ob enem v zvezi tudi z anglo-ame-riškimi diplomatiČnimi zastopniki. Ameriške vlada zanika, da ja tem ljudem pomagala, toda sodišču so bili predloženi dokazi in obtoženci so krivdo priznali. Poslušajte vsako nedeljo prvo In noj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoldne, postaja WOtS, 1340 kilocycles. Vo*> h Coerao Marthan. Iskanje civilistov v prekomorskih deželah kih najdenh po prizadevanju NAŠE AKTIVNOSTI \ Zbira ANNE BENIGER JL Naš zastopnik Anton Zornik je nam v minulem mesecu poslal rekordno število naročnin in nad 20 oglasov v Družinski koledar. Ohiskal je naselbine v zapadni Penni in vzhodnem Ohiu. Vse priznanje Tonetu za njegov trud. * Frank Cvetan iz Johns towns je tudi poslal precej naročnin in eno novo za v Jugoslavijo. Iz Clevelanda so poslali obnovitve A. Božič, John Krebel in Anton Jaakovič. Te dni je Jankovich zelo zaposlen z nabiranjem oglasov v koledar. Drugi, ki so ham do petka v minulem tednu poslali oglase vanj, so Martin Judnich, Wau-kegan, Frank KJune, Chisholm, Minn., Jacob Pavčič, Strabane, Pa., Goo. Smrekar, Aliquippa, Pa., in Peter Benedict. Benedict je nam ob enem piaal o avtni nesreči, v kateri se je težko poškodovala njegova soprogk in je sedaj v bolnišnici. 2elimo ji čimprejšnjega okrevanja. Klub štev. 49 JSZ v Collin-woodu ima novega tajnika. To je Jokn Zaje, naslov 452 East 157th St. Upamo, da se mu bo s sodelovanjem drugih članov vred posrečilo klub pe samo o-hraniti temveč ga tudi utrditi. it Ko je nam nedavno pisal naš zastopnik in tajnik kluba št. 11 JSZ, John Vitez, iz Bridgeporta, O. in poalal vsoto $10 v tiskovni sklad prispevek krajevne organizacije Prosvetne matice), je rekel med drugim: "Gotovo ste mislili, ksj je, ker se nisem že prej oglasil. Vsm je gotovo znano, da mačka ni doma, kadar se ženi in tako je bilo zmenoj. V začetku septembra sem se namreč oženil in bil nekaj časa z ženo na potovanju. Moj naslov sedaj je RFD 1, Box 49, Bridgeport, O." Naše iskrene čestitke obema in pa obilo sreče. * Pred nekaj meseci je nam predložila Frances Vidmar nekaj imen s priporočilom, nsj jim pošljemo nekaj številk Proletarca na poskužnjo. V ta namen smo porsbili D. J. Lotričev prispevek ($5 na mesec za naročnine po tri mesece). Rezultat, Mrs. Vidmar se je nedsvno oglasila v našem uradu z naročnino v znesku $3 od Franka Zupana iz Chicaga. List mu ugaja in si ga je naročiL Vsak košček agitacije pomaga. John Flllpič, Cleveland, piše: "Priloženo pošiljam vsoto za tri nove naročnine na sledeče naslove: John Strainer, Gi*eat Falls, Mont., za celo leto; po tri mesece pa Antonu Bartolu in Franku Laurichu v Clevelandu. Naročnine plačam jaz, v nadi, Dr. John J. Zavertnik and PHY8ICIAN 3724 SURGtON STRUT Tai Crawford MIS OFFICI HOURS: l ie te 4 F M. (Except Wed., Sat and* Sun.) i:ie to I'Jt P. M. (Except Wad., Sat. and Sun.) tats Se. RMfewag Ave. wford 844% da si bodo list potem sami obnavljali, ker se jim bo gotovo dopadel." a Eden naših zastopnikov v Kansas u je John Marolt. Živi v naselbini West Mineral. Star je 85 let. 2e nekaj mesecev ga nadleguje srčna hiba. Poslal je nam $9 za naročnine na list in provizijo pa dal listu v podporo. Izrekamo pozdrave temu našemu old-timer ju, ki je deloven za ta list tudi v bolezni. In upamo, da bo sedaj, v hladnejšem vremenu, kmalu ozdravel.. it » Ul 1 Zelo z zanimanjem čitamo opis potovsnja Antona Shularja in njegove družine po zapadu. Shular je spreten opazovalec, poln dovtipov in pa razumevanja ljudi. a 4 Spet smo dobili glas od "Big" Tonyja Tomšiča iz Oaklanda, Calif. Ni pozabil priložiti vsote in nas vabi tja na "mošt". Drugi, ki so se oglasili z naročninami in s prispevki v tiskovni sklad so Kajetan Erznož-nik, Red Lodge, Mont; Jennie Jerala, Crafton, Pa.; Frank Re-mitz, Rock Springs, Wyo.; Jacob Bergant, Lisbon, O.; Lovrenc Baje, Fairport Harbor, O.; Leo Zevnik, La Salle. 111.; Angela Zatiz, Chicago, 111. it Naročnik Anton Dotinar, Mt. Harris, Colo., piše med drugim: "Tu vam pošiljam $5 za naročnino za eno leto, kar je več, naj gre v tiskovni sklad. O, le tako naprej. Vidim, da se mnogo ljudi zelo zanima za Proletarca Pravzaprav vsak, ki ima razum in iz lista zapopade, kaj so socialne krivice. Pač,, kje bi bili dtlavci, ako ne bi imeli svojih organizacij in svojega časopis-j Louis Adamič je avtor mnogih knjig. Naročite si jih is Proletarčeve knjigarne. Tat Cm V aa ST*0*" Slovene Records lt-lnch record* 7tc COD, ploo pootagc C-4SS Moja babo jo piiono. polka Ko pridem »koti log, vaWek C-4SS Lobco polko Planinca ptlka C-41S Pomladanski polka • Bele rolo. vettok C-412 Tekle tot* tolTO, ToUok Vaoeli tovariši. polka Kuaar'a orchestra C-41S Det rot ink a polka Disoy day polka C-414 Treba in. treba ai, Herkalovic, waits C-411 Mojo ienke flu Na lore, na de»m>, C-414 MoJe deklo Deklo, kdo bo tebe trefttal Frank Yankoric and hio oreh. B-m Po stal ps roftce ne cveto, val. Veoeli lovec, polka S-444 Odpiraj dekle kamrico, polka Gor le« jesero, ealaor J. Pluth and kis oreh. Write free catalog«« «f «11 «•* SLOVENE RECORDINGS P A L A NDE C H9 S 536 S. Clark Street, Chicago S, 01 II. V prvem članku o gornjem predmetu ali vprašanju, je bilo pojasnjeno kako pomaga pri poizvedovanju za pogrešanimi civilisti preko morja Ameriški Rdeči križ. V tem, drugem od treh člankov, bo v kratkem predočeno poslovanje v tem o žiru in funkcije agencije Central Location Index. Ta agencija je bila ustanovljena z namenom, da pomaga pri poizvedovanju in iskanju civilistov v deklah preko morja za one sorodnike« takih pogrešanih oseb, ki žive v Kanadi, Južni Ameriki in seveda v Zed. državah. Ta organizacija pogost orna pomaga razse-ljencem najti njihove sorodnike v zapadni polobli (Ameriki, Južni Ameriki, Kanadi, itd.) Ker je bila ta centralna po-izvedbena agencija ustanovljena že leta 1944, se je njene pomoči poslužilo že na tisoče oseb. Prošnje za poizvedbe pa se ne naslavljajo naravnost na to centralno ustanovo, pač pa na katerokoli od organizacij, ki z njo sodelujejo. Glavni sedeži ter imena teh organizacij sledijo: 1) The American Christian Committee for Refugees, Inc., 147 West 42nd St., New York 18, K. Y.—2) American Friends Service Committee, 20 South 12th St., Philadelphia 7, Pa. — 3) American Federation of International Institutes, 11 W. 42d St., New York 18, N. Y. — 4) Canadian Location Service, 4221 Esplanade Ave., Montreal, Can. 5l HIAS (Hebrew Sheltering Sc Immigrant Aid Society), 425 Lafayette St., New York 3, N. Y. 6K International Migration Service, 122 E. 22nd St., New York 10, N. Y.v- 7) United Service for New Americans, 15 Park Row, New York 7, N.Y.Kdorkoli naprosi katerokoli od teh organizacij, da poizve za kako pogrebno osebo, mora pomniti, da se ne sme vložiti prošnje za poizvedbo pri več kot eni sami od navedeneh agencij. Central Location Index pomaga najti pogrešane osebe potom zgoraj navedenih agencij ako se te osebe bile: 1) pregnane ali razseljene tekom druge svetovne vojne bodisi vsled vojne same ali revolucij in drugih posledic vojne, ali političnih situacij, ki so dale povod usta jam in preobratom; 2) pripadniki zavezniških in bivših* sovražnih dežel, ki niso bili izgnani iz svojih domovin ali drugih krajev bivanja, toda so bili preganjani bodisi zaradi svojega rasnega ali narodnostnega izvora, vere, prepričanja ali pa aktivnosti v prid zavezniških dežel. Index ne razpolaga z informacijami glede pogrešanih oseb pripadajočih katerikoli bivših sovražnih dežel, vojnih ujetnikov ali članov vojnih sil. Ta centralna agencija pa dobiva sodobne podatke o razseljenih osebah v taboriščih; o osebah, ki so tekom zadnjih časov pribežale v razne okupacijske cone v Avstriji in Nemčiji iz dežel Vzhodne Evrope; o beguncih, ki se selijo iz kraja v , kraj. Dalje ima v svojih seznamih: 1) Imena onih, ki so preživeli internacijo v nacijskih taboriščih in žrtev nemškega preganjanja, ki še vedno žive v taboriščih za razseljence; 2) Imena umrlih in deportiranih oseb; 9) podatke, ki jih je izvirno zbrala UNRRA o beguncih in razseljenih osebah; 4) imena posameznikov, ki iščejo sorodnike in prijatelje v Zed. državah; 5) podobne informacije o posamezni- ene ali druge prej omenjenih organizacij, UNRRA ali kakršnekoli druge organizacije ali odbo ari eodeuag gjohvčvtio . odbora delujočega v gotovih deželah ali krajih preko morja. V teku so priprave, da se o-mogoči iskanje pogrešanih oseb tudi v USSR potom Zveze Rdečega križa in Društev rdečega polumeseca v Moskvi. Kdorkoli zaprosi za poizved- ' bo kake pogrešane osebe preko morja, naj navede kakršnekoli Hpdrobne podatke, ki jih ve o tej osebi, kot ime staršev, prejšnje stalno bivališče, poklic itd. T istim, ki potujejo v stari kraj -varujte svoj denar - Iz jugoslovanske ambasade v Washingtonu smo dobili priporočilo, da naj objavimo v navodilo vsem tistim, ki so bodisi raz-seljenci, ali pa ki kot naseljenci ali pa kot državljani kake druge države potujejo v Jugoslavijo, naj se ravnajo po valutnih določbah, ako nočejo biti ob svoj denar. Dogaja se, da tisti, ki dobe dovoljenje za pot ali za naselitev v Jugoslavijo, postanejo žrtev brezvestnežev, ki jim šepetajo: "V Jugoslaviji boste dobili komaj 50 dinarjev za dolar. Jaz jih vam dam še enkrat toliko." Potniki se vjamejo mamilu, izmenjajo svoje tuje valute v jugoslovanske dinarje v inozemstvu, a ko pridejo na mejo, so razočarani. Kajti v Jugoslavijo smeš prinesti iz inozemstva samo 500 dinarjev v jugoslovanski valuti in noben bankovec ne sme biti večji od 50 dinarjev. Naivni ljudje pa prihajajo tja z bankovci po pet sto in po tisoč dinarjev, ker so jih v zamejstvu poceni kupili. Jugoslovanska oblast jim vse zapleni, razen, kot že omenjeno, do zneska pet sto dinarjev, ako so bankovci izpod 50 dinarjev, Ne se ujeti špekulantom, ki te gulijo v vlakih, na postajah in v hotelih, češ, kupi od mene, boš dobil trikrat toliko kot pa v bankah po uradni izmenjavi! Dovoljeno pa je prinesti v Jugoslavijo, kot v vsako drugo deželo kolikor kdo zmore v tujih valutah, bodisi v dolarjih, funtih šterlingih, švicarskih frankih, kanadskih dolarjih itd. Potniki, ki hočejo v teh neurejenih razmerah potovati bodisi tja ali kamorkoli v inozemstvo, naj bodo torej silno oprezni. Kajti v marsikateri deželi, četudi samo potujejo skoz njo, jim odvzamejo del gotovine, če se točno ne ravnajo "po predpisih". potka •eeeeeeee«eeeeoe«eeeeoee«« j BARETINCIC & SOI: POGREBNI ZAVOD Tal. 10-aci 414 Broad Street JOHNSTOWN. FA. "Krukarija" vsepovsod Iz vladnih podatkov, izdani v Washingtonu, je razvidno, da imajo takozvane avtne posojilne družbe ("auto loan companies) v rokah ljudje, ki so bili skoro že vsi prej zabeleženi v sodnih knjigah vsled goljufij in drugih kriminalnih dejfcnj. In to še predno so se lotili svojega sedanjega biznisa. Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letožnjl Ameriški družinski koledar! Stane letožnjl I1.S5, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo isvržimo mL »eeeeeeee............Mseeeeeeeeeeeeeeeseeoeeeeeoesea B PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. ! 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8# ILL ; Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno i! TELEFONI i CANAL T17S—717S yaseeeeeeieieseeeieeeeietttiittisayeeiiiinimnni ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBN A H SB VRDNO OBRNITE NA UNLJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tet MOHAWK «7t? 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SK TISKA PRI NAS % ★ ★ KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI (Konec s 1. strani.) tcri je bilo poudarjano najbolj to. da naj se "bojimo nacionalizacije". Ako jo nočemo tukaj, jo moramo preprečiti predvssm v zapadni Evropi. O demokraciji seveda niso debatirali, kajti stebri kapitalizma se z njo ne utegnejo ukvarjati. Njim je le za investicije, za bogastva in proflfc, neglede na* sredstva. Eden najnovejših dokazov temu je^Saudi Arabija. Walter Lippmanib je svetovno /han žurnalist in jč priznan za veščaka v poznavanju mednarodne politike, oziroma svetovnega položaja, v katerem se krešejo vnanje politike (al! pravil-nejše, intrige) velesil, kolikor jih je sc in pa tudi intrige malih dežel. Objavil je serijo člankov, v katerih dokazuje, da je vnanja politika Trumanove administracije ne samo zgrešena i temveč tudi pogubna. Kajti o-groža svetovni mir in preti obstoju organizacije Združenih narodov. Lippmann je konservativec. A včndar dovolj razumen, da si upa svariti tiste naše državnike, ki sa v svojem pože-ljenju za nadvlado igrajo z življenji milijonov ljudi — naših in drugih po svetu. "Združeni narodi", ki zborujejo v Flushing Meadows v New Yorku, imajo veliko slabši začetek kot pa ga je imela pokojna liga narodov v Genevi. Zed. države imajo svoj blok — veliko večino kajne, in nasproti je Višinski. kateremu pomaga par drugih dežel — takozvanih "sa-telitk". A v resnici ima naša vlada največ "satelitk" in tako ni na zboru Združenih narodov razen Sovj. unije skoro nobene neodvisne vlade. Treba je reči "ja", ako spadaš v Trumanov blok, in "ja", ako si z Moskvo. • Zed. driave so priznale novo bolgarsko vlado, četudi naš državni department trdi, da« se je pomstila oblasti (nad Bolgarijo) ne le z nedemokratičnimi temveč predvsem z nasilnimi meto- v Bolgariji radi njene strategi-čne važnosti ljudi, ki morajo paziti, kaj se tam godi, kakšna so trenja v deželi, in pa ako se kaj "kuha" proti Turčiji. Slednjo ima sedaj naša vlada v zaščiti. Bolgarska vlada pa bi menda rajše, ako ne bi imela, vsepovtod ,„, svetu). takih priznanj, posebno ker.je boi njegova ta tak una vse ameriške uradnika za ■ ® špijone, kot n. pr. v Washingtonu smatrajo vsakega sovjetskega uradnika bolj za špijona kot za diplomata.' prvega oktobra v Beogradu pred sodišče, ker je obtožen ve-leizdaje. Istočasno je bil poslan pred sodni stol Franjo Gazin, bivši pomožni vodja Mačkove hrvaške seijačke stranke. Izgleda, da bo čistka v Jugoslaviji $e flolgo trajala. Posebno katoliška duhovščina na Slovenskem iri "Hrvaškem dviga ^lavo — v veri, da ne bo dolgo, ko bodo Zed. države udarile na Jugoslavijo iz Grčije, ki so si jo vzele za svojo bazo, in iz Svobodnega tržaškega ozemlja, iz Italije in Avstrije. Vojna napetost je vsled tega velika. To moti najbolj tiste, ki delajo. Bodisi kmete kot industrialne delavce. Politika miru je torej silovito zavožena i? v Evropi dolže našo vlado najbolj krivim za to stanje po svetu. Tega mnenja so tudi naši liberalci, tudi taki namreč, katerim se ne more pritisniti pečat sopotništva. v General Marshall (naš držav-tajnik) ima čudne muhe. Sedanjo bolgarsko vlado (kot 'omenjeno v eni prejšnjih notic) je priznal, je pa absolutno zoper, da bi se Bolgarijo sprejelo v organizacijo Združenih narodov. In trije ameriški kongresniki so prvega oktobra položili venec na grob Nikola Petkova, ki je bil v Sofiji obeojen v smrt in je bila sodba nad njim izvršena vzlic opetovanim protestom a-meriske in angleške vlade. Kot vsi drugi obtoženci v/ deželah sovjetskega bloka,. je bil tudi Nikola Petkov spoznan krivim paktiranja z ameriškimi in angleškimi tajnimi agenti in špi-joni v ru varen ju proti obstoječi (bolgarski) vladi. » Maršal Tito je v govoru pred partizanskimi veterani dejal, da četudi so se lotili dela za obnovo Jugoslavije in za ljudsko blagostanje z vso svojo vnemo — imeti morajo pri tem trudu vedno v uvidu nevarnost novega napada na svojo deželo in biti pripravljeni nanj. Dejal je, da Jugoslavija nima nobene večje želje kot da bi jo imperia- "Thought Polhe on the Prow?' SEE NO EVIL, HEAR NO EVIL, STEAK NO EVIL! dami. Vzrok temu (priznanju) .j^. ^ ^ je, ker naša vlada zeli imeti r V Chicagu so se 1. oktobra spet dvignile cene mleku. In podražila se je voznina na pouličnih železnicah na 10c. Pred leti je bila 5c in nekoč celo manj. In mleko je bilo po 8c kvort. Seveda, tega je že dolgo. Takrat si dobil v salunu boljši sandvič zastonj (za čašo pfva po niklju) kot pa ga dobiš sedaj v restavraciji za 35c. In cfoleke, spodnje perilo itd. — kako je vse zanič in pa toliko drago, da je od sile! Truman in Taft pa nas učita, da naj hranimo in pred vsem, da naj manj jemo. t * * Dragoljub Jovanovič je prišel v miru in delati. Toda nevarnost obstoji — vlsda se je zaveda in zavedati se je mora narod. Časopisi v Jugoslaviji pišejo, da bo to stanji trajalo toliko časa, dokler bo ameriški predsednik Truman vztrajal pri svoji doktrini (za borbo proti komuniz- In res takozvana doktrina svetovnemu miru najbolj nevarna. V Kentuckyju imajo versko sekto, ki opravlja svoje obrede s strupenimi kačami. Ako vernika klopotača upiči, ima prepričanje, da ne bo umrl — a če ga pik le pogubi, potem je to bila pač božja volja, proti kateri ni pomoči. Zdravnikov člani te bigotske vere ne marajo. Tako je že veliko teh biaznežev umrlo in oblast se ne briga, ker imamo "svobodo vere". Nedavno je v Harlanu v Kentuckyju pičil v cerkvenih ceremonijah gad 12-letno deklico. Zdravniki, ki so jo prišli glodati dan pozneje, so se staršem ponudilirda jo bodo zdravili in da ji bodo morali odrezati roko. Starši so rekli, da ako je božja volja, bo sama s. slovenske in angleške knjige Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Ptšftp po camk PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS ozdravela. In Če nI, naj umre. Take reči se ne dogajajo samo v Indiji — ampak v naši trdnjavi svobodnega podjetništva, za-padne demokracije in krščanske civilizacije. Myron Taylor bo še ostal Trumanov poslan (k pri papežu. Vsled čezdalje večjega protestiranja s strani protestantskih cerkva mu je Truman .'*t!telM spremenil v "posrednika med verami' v namenu utrditi svetovni ipir. A vsakdo ve, da kadar se Taylor pomenkuje v Vatikanu, bodisi s papežem, ali z njegovim državnim tajnikom, ne govore o veri ampak kako zabraniti širjenje socializma po svetu. Oziroma, kako zajeziti "bogotajski" ruski komunizem. Ali še bolje, kako mu zadrgniti vrat. Angleška torijska stranka je imela v začetku oktobra v Brightonu konvencijo, ki je bila značilna v dveh pojavih. Prvič, med delegati je bilo veliko mladih ljudi 7— sorazmerno več kot na nedavni konvenciji delavske stranke. In opaziti je bilo med njimi veliko optimizma — dočim so bila zborovanja torij-ske stranke od njenega poraza pa dosedaj spremljana s popar-jenostjo. Konvencija je sprejela program, v katerem je osvojenih mnogo točk iz platforme delavske stranke, ker le na ta nd-čin si toriji nadejajo dobiti v prihodnjih volitvah zopet večino. Attlee in Bevin bosta morala kreniti precej na levo, če hočeta, da ju toriji ne dobite . . . Njuni kritiki v delavski stranki trdijo, da so jih že. Nadškof Richard J. Cushing v Bostonu je dejal na konvenciji družbe Sv. Imena, da se naj katoličani v tej deželi pripravijo na rfbv protikatoliški val. Kajti hujskanje v protestantskih sektah proti katoličanom je čezdalje večje. In seveda, tudi "komunisti", liberalci ter drugi sovražniki "edino prsve zveličavne vere" imajo prste vmes. V resnici nasprotstvo proti kstoliški cerkvi v Zed. držs-vah raste, ker deluje ne samo kot cerkev, ampak je postala pod masko verstva mogočna politična sila. Drugič, dasi nsša ustava določa, da je cerkev ločena od države, imamo pri papežu neuradnega poslanika, ki pa deluje kot vsak drug naš poslanik — v pomoč katoliški vna-nji politiki, to je, v prid najčr-nejše reakcije po svetu. Zato kardinal Spell man v New Yorku še vedno lahko javno brani bigotski klerofašizem v Španiji, hvali razbojnika Franca in v Italiji pa negujemo politiko, katere smoter je obdržati (Italijo) za privilegije in se papeževo oerkev. Enako politiko vodi naša vlada v Franciji. Ker je začela mnogim prpteštantom presedati, in leer (protestanti) v tistih mestih, ki jih imajo v rokah katoliški politične maši ne .smatrajo, da so odrivani od služb, se togote in zato katoliškega nsdlkofa skrbi, ksj bo, če se v Zed. dtfeV«fc nekdanja histerija proti It atol i ski cerkvi spet obnovi. » • . . • T • ■i Francija je v fežki kri*i in njen vnanji piinister Georges Bidault je našemu * državnemu depslrtmei^tu sporoči), da potrebuje od has po 120 milijonov dolarjev na mesec podpore predno pride v veljevo Marshal lov plan. fin alf apel se glasi is flims. In vendar Ffsnciji ter Italiji še sedaj — ves čas po yojni — veliko^ pomagamo. Vzrok je, ker ju hoče naša vlada ohranili privilegijem, tor^j "svobodnemu podjetništvu".. Nekateri zagovorniki kapitalizma v ,tej deželi se boje, ds bomo s teko politiko (radodarnosti) končno tudi naš kapitalizem zavozili in upropastili. • -1 Anglija je v silnih ekonomskih krčih, toda njena bodpča kraljica, prestolonaslednica Elizabeta pa je v skrbeh, kako bi skrila pred radovednimi očmi svojo poro&io obleko, da ne bi bilo preveč drugih visokih dam oblečenih enako kakor bo ona. Jn verjemite ali ne — listi prinašajo o tem "problemu" cele kolone poročil, ugibanj, sušlja-nja in "napete radovednosti". « Bolgarska delegacija je pred varnostnim' svetom Združenih narodov v Lake Success v New Yorku poudarila, da so jo Zed. države po krivem primorale na zatožno klop. Gre se radi Grčije. Naša vlada priseg, da so nadaljevanja Civilne vojne v Grčiji krive Bolgarija, Albanija in Jugoslavija. Bolgarski delegat je varnostnemu svetu dejal, da politika Zed. držav stremi spremeniti Grčijo v svoje letalske in mornarične baze za kontroliranje Sredozemlja, torej je naša vlada kriva kaljenja miru na Balkanu, ne pa Bolgarija! Tudi brez te izjave lahko vemo, da se umešavamo v Grčijo, v Turčijo, v Egipt itd. zato. ker hočemo tam prevladati militaristično in ekonmsko. * • Tednik "Call," glasilo socialistične stranke, si je vrnil svoje nekdanje ime "Socialist Call". Besedo. "Socislist" je pred leti opustil^ ker so njegovi izdajatelji smatrali, da bi si g^ marsikdo naročil, če ne bi bil "SOCIALIST Call", pač pa le 'Call'. N. pr., zobozdravniki in zdravniki ga Aočejo zaradi njegove označbe, a drugače pa bi ga naročili in ga dali ljudem na razpolago v svojih čakalnicah. Pisec te kolone je bil navzoč, ko so razpravljali o spremembi imena in izrazil mnenje* da se bodo ukanili. Sedaj, ko je 'Call4 spet "Socialist Call*,so tistim, ki se te spremembe "boje", sporočili, da ako hočejo, jim bodo list pošiljali v ovitku, da ne bo ime (lista) nikomur vidno. Zelo zanimivo in značilno. »i J r( T ^ 1" " • Dr. Miha Krek je dobil pribežališče, pred 'titovci" v Ameriki in se mu bo tu pri njegovem "protikomunističnem" delu godilo veliko boljše kot pa se mu je v Angliji in potem v IUliji. Prvi "javni" sestanek je imel 1. oktobra pod crkvijo sv. Vida v Clevelandu. Tu je sedaj že precejšnja skupina duhovnikov in lajikov, ki je pred vojno vladala Slovenijo po svoji mili volji. Danes se seveda navdušuje za demokracijo, a ko je bila na oblasti, ni hotela nič vedeti o nji. ffroletorec jt zanimiv časopis Cleveland, Ohio. — Pred več meseci sem naročil bratu v staro domovino Proletarca, ki so ga bili silno veseli. V vsakem pismu, ki ga prejmem, se pohvalno izražajo o njem. Nedavno pa sem spet prejel pismo, v katerem mi sporočajo, da list prejemajo jako neredno. Med drugim je v pismu: "Škoda, da ne prihaja sproti. Marsikaj ^zvemo iz njega ln ga vsi radi beremo. Marsikaj zvemo, novice pa čujemo čim se dogode po radiu. Beremo pa v Proletarcu tudi o stvareh o katerih tu- ~ ^ • kaj ne slišimo. Piše jako odkri- DrUStVO PrOgfeSIVfllll »opisov in tudi vse drugo čtivo v njemu. Urednik Fr. Zaitz zbira, kot gospodinje obleke za svoje družine—mora biti lepa, dobro in močno. Ob tej priliki pošiljam eno celoletno naročnino za svaka v Montani in polletno za prijatelja v Clevelandu. Upam, da si ga bosta v bodoče sama na ročna. Dopis Josipa Korsiča iz De-troita, z naslovom "Pred osemnajstimi leti", se mi je v resnici dopadel. Veliko je povedanega v njemu. Zadel je v živo. Lažni socialistični ter laboritski voditelji, ki so se prikopali po delavskih hrbtih na Vrh, danes vrše satansko delo v škodo delavskemu ljudstvu vsega sveta. V Angliji, Franciji, Belgiji, v Avstriji itd. bodo uničili še to kar je ostalo in dobro ime, kakor se je zgodilo v tej deželi. - • o • V Clevelandu imamo staro sivo tetko "A. D." Njen izdajatelj in urednik je Jaka Debevc. Razjezi se skoro v vsaki številki. Posebno se je togotil v izdaji z dne 26. sept. Bati se je, da mu bo toliko jeze škodilo — ln kaj potem? • • • Pozdrav bolnemu prijatelju, tovarišu J. Chamazarju. Želim mu, da bi kmalu ozdravil. John Fifipič. Cehoslovaška ie v normalnem stanju V industriji na Češkem in Moravskem (na Slovaškem je je matoVje bilo letos zaposlenih že nad poldrug milijon delavcev. S tem je čehoslovaška industrija dosegla predvojno višino. Njeni obrati so modemi, vedno izpopolnjevani in sploh je Češka prvovrstnih industrialnih dežel na svetu. Slovi posebno vsled svoje strojne, porcelanske, kemične ter tekstilne in steklareke ("glažutne") indu-strije. Predqbjqva pomladanske priredbe • Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu, 111., naznanja, da priredi v nedeljo 2. maja 1948 proslavo tretje obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoslayije. Progrsih bo lep in zanimiv, in gotovi smo, da bo zadovoljil po-■etnike te prireditve. Več o programu pozneje. Prosimo vsa ti k a ška društva, klube in druge prganizacije, da na omenjeni dan ne prirejajo svojih zabav, kar bi bilo v obojestransko škodo. Z bratskim pozdravom. Frank Smith, tajnik. Ako )e številka ~v oklepajo ha* vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, ds jo obno- to iz resničnih dogodkov, in ne prikrivs jih, četudi niso vsi prijetni. Saj nafte časopisje gotovo tudi bereš pa lahko potem primerjaš vrednost enega in drugs*« Eno je gotovo in o tem sem prepričan, da drvimo z blazno naglico nasproti usodnim dogodkom. V končni obračun med dvema svetovoma. Zdi se mi pa, da ameriški kapitalizem nima one korajže, da bi udaril. Nabira druge za to delo sam bi pa rad spravil sadove. Stara praksa, toda ali se mu zopet posreči? Mogoče—morda tudi ne, kajti narodi ne dremljejo. Gredo naprej. Mamljivim kapitalističnim glasovom delavske mase več ne verjamejo. A nekaj narodov je, ki cincajo. Ali se bodo zopet ujeli?" • • • • Tako mi piše brat o Proletarcu. Kje je vzrok nerednemu dostavljanju ne vem. Brat dela na glavni pošti v Ljubljani ki pravi, da pošta v Jugoslaviji re-dn%deluje. Torej je vzrok drugje. Da je Proletarec zanimiv in dobro urejevan list vemo vsi, ki ga kitamo že veliko let. Le škoda, ker je premalo razširjen. Bralci v stari domovini ga tudi visoko cenijo, menda bolj kot naši rojaki v tej deželi. Prva stran Proletarca je nekaj posebnega od vseh naših ča- Slovenk dobro • r ' f . ■ > J uspeva Chicago. — Dne prvega oktobra se je vršila prva redna seja krožka Progresivnih Slovenk, ki je bil ustanovljen minuli mesec. Ima sedaj že 80 članic. Na omenjeni seji jih je pristopilo osem novih. Se več jih bo pristopilo na prihodnji seji, ki se bo vršila v sredo 5. novembra v Slov. del. centru. Na zadnji seji tega novega krožka Progresivnih Slovenk je Joil soglasno sprejet predlog, da pristopi v Prosvetno matico, kateri bo plačevalo po $1 Članarine na mesec. Za zastopnico krožka na prihodnji konferenci Prosvetne matice, ki se bo vršila 9. nov. v Waukeganu, je bila izvoljena Frances Vider, za namestnico pa je sprejela Minka Alesh. Krožek je sklenil enkrat v novembru prirediti tudi domačo zabavo. Datum in druge poi drobnosti bodo navedene pozneje. Po vsaki seji krpžka bo čajanka. Članice se bodo v tem ooslu vrstile po abecednem redu. Naloga nuditi postrežbo po prihodnji seji je po tem sistemu padla na Mary Andres, Helen Arko in Mary Arnež. Članarina je 35c na mesec. Vsa druga pojasnila o tem krožku lahko dobite pri predsednici Frances Vider, ali pa pri tajnici Frances Rak y ruitiir in »no iot miki. jKwBilly tpftufd bavin* hern duly »worn mm« and Mfi that she it I ACTS OF CONOR ESS OF At OL ! WW. ANO MARCH S, 19» OF | rSOLBTAREC, r Wished wMkhf at (litra««. 111., for Ortober 19». State of Illinois. Cotflity of Coafc. TMorr mt of «tock holder* »ryj eerurHy holder* m t hay ap paaT OM Si kMH tff tba company but mk> in aane« arbevO tbe stockholder or n^ufily holder appear« upon tbe hook* of the com pa lit m trustee or in aay otbar ftahmtarv relation, tbe name of fbe person or corporation for whnrn men tnntfi b artftHR, b aiveo: aim tbat (be taid mo para arapbs contoin »talrrocnt« embracini affiant's full knowletbm and belief as to the circumstances and < onditiono under which "torkholders and serurity t he book i of the company m Wiab bold stork and seruri-lies ia a raamritr other than tbat of • bona fide owner; and thw affiant bas no reason to be-Keve that aa^ otbar jarao, aaaac la t ion, or cttr poratinn ha« any interest direct ar Indirect la tbe m*d «mrk, bonds, or other securities t baa m so *>. Slot the average number of copies af each hatfe of tblrf mMImiIM' tM' flt dkNrlmttad tbtytjb the malh or otherwiy. to paid soh^ trtSrtt dMrtoff twjy month« peerOdioa, Oe drfte duma abovr^ is yZ™ f^ Ml libinlVM btltee ibf tfiK lit day of Or '(MrB 12?! Notary •mry 2. expires February 2. IfBO ) Propagandisti proti delavstvu dobro plačani Ena izmed najbolj razširjenih revij v Ameriki — ako ne najbolj razširjena, kot sama zatrjuje, je "Readers Digest". Zeio Je zoper uhlje ln propagand iste proti njim dobro plačuje. ts podatkov zakladniškegn urada (Treasury Dept.) sta bfta dva " naj zmožne j ia člankarja" v boju proti unijam plačana (od Readers Digest) eden $99,500 in drugi $64,500 na leto. Ime pnre-ga je DeWitt Wallace in drugega Kenneth W. Payne. Tretji v tej liniji je Albert L. Cole, ki prejema istotako kakor DeWitt Wallace po $85,500 na leto. Ako se pomisli, da to propagando plačujejo delavci, srenji sloj in pa farmarji, ni čudno, čemu to tako nedostopni za razumevanje syojih koristi. Seveds, glavni dohodek vseh tskih časopisov prispevajo sponsor j i, bodisi v obliki oglasov, sli ps z direktnimi ptispevki. Kajti tudi kapitalistični listi morajo imeti svoje tiskoyne sklade, ne le Proletarec. Razlika je le, da naš je odprt in ime vsakega pri-spevateljs je dbjsvljeno. Pritpe-vatelji za vzdrževanje tisks privilegijev pa so v svojih listih zamolčani, v namenu, da se ljudstvu na ta nsčin siplje še več peske v oči. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XIV. IZKAZ _ Prejeto «o t. oktobra 1S47. -ILLINOIS: Cbieaffo: Ivan Babnik (Cleveland) $5 (izročeno v Chicagu); John Potokar $5, John Mihelich $2, skupaj $7, izročila Angela Zaitz; Jos. Kotar (Detroit) $fi, A. Cizej $2, skupaj $7, izročil Louis Zorko; Louis Zidar $2, J. Thaler (Berwyn) $2, skupaj $4, izročil Frank Zaitz. Frank Udovich $2, J. Rodman (Fontana) S2, Jos. Hrovat $1, S. Malnarich $1, P. Verhovnik $1, M. Videgar $1. Ne. Chicago: J. Mesnik $1. (Poslal M. Judnich.) Witt: L. Podbregar $2 Deptie: F. Kovacevic $1. La Salle: L. Zevnik 75c. Vlrden: J. Schluge 50c. KANSAS? Anna: Kansažka federacija S. N. P. J. SI5. Amalia Shular in EUza-beth Krusic nabrale na federacij-ski seji^nadaljno vsoto $7.55. Prispevali so: Po $1: M. Gorenc, F. Potočnik, A. Shular. Po 50c: J. Kun stel. L. Karlinger. J. Shular. Po S5c: M. Krusic. J. Pečar, L. Supan-cic, A. Pance, J. Bratkovich. A. £a-gar, J. Strah, J. Bern.k. F. Doli-nar, Mrs. Karlinger in Mrs. 6pe-har; trije po 10c, skupaj $22.55. (Poslal Anton Shular.) West Mineral: John Marolt $2.25. Arcadia: John Kunstel $1 (Poslal J. Shular.) ' • f + -MINNESOTA: Ely: J. Kunstel j poslal $2.50. Prispevali so: Po 50c: M. Praprot-nik, C. Merhar, G. Kochevar, J. Tokavc, J. Kunstelj. Hibblng: J. Podlipnik $2. BbM: R. Kovačlč $1, Max MarU $1.00. MICHIGAN: Detroit: Gosp klub SND $5, Kathy Junko $2. (Poslala K. Jun-ko). L. Sluga $2, P. Ocepek $2, J. Kortič $1, skupaj $5. (Poslal J. KorSič.) - Traealk: Max Kanus 50c. CALIFORNIA fontana: John Pečnik in Anton Tomšič nabrala na društevni veselici vsoto $29 Prispevali so: Po $5: Peter Benedict (El Cajon), Albert Hrast. Po $2: John Petrič (Los Angeles), Mike Misoury, Ant. Jordan. "Po $1: A. Farmer, J. Pernul, T. Ocepek, L. Slmončič, A. Rlchtar, A. Hochevar, A.' Resnar, C. Jurko-ftek, Kristina JonteZ, A. Matjaiič, A. TomMč, J. Pečnik. V. Omejc in A. P. po iOc. PENNSYLVANIA Iferminle: Anton Zornik poslal $11. Prispevali so: Po $2: Andy Bertl, J. Vitez (Bridgeport, O ), F. Zdelaj (Boston). Po $1: F. Jelni-ksr Ct arentum), J. Rovan (Girard, O), 4. Sodnikar (Pillonvale, O), J. Bergant (Lisbon, O). Po 50c: Mrs Antončič' (Aliquippa), P. Bregant (Uhfvertan/^^^ ' ^ Attfn^: Geo. Sntrekar $3 10. XBnkSloek: A. Rednak $1.50. (Poslal F. Cvetan.) gtvmbaaa: V. Petemel $1. (Po-slalaFfflrtol.) Moon Raa: Albert Jerala 50c, Jennie Jerela 50c. Bridgeport: Konferenca Prosvetne matice $10. (Poslal J. Vitez.) Cleveland: J. Krebel poslal $8. Prispevali so po $2: J. Jauch, L. Vi-rant. Po SI; V. Kukec, A. Kukovac, F Kokal. C VertovSnik. GlrarS: A Krvina $3 25, L. Bla-zic $1. Fairport Harbor: L. Baje $175 Llaboii: C. Qogatay, J. Bergant $1W DRUGI KRAJI Windsor Heights, W. Va.: John Vidmar $2. Star City, W. Va.: L. Selak $1.50. Hjrpdsvllla. N. Y.: F. Lipar $2 Roeli Springs, Wyo.: A. Starman $9. (Poslal F. Remits.) Had UJte. Meat: F. Podlintok $2. K. Erznožnlk 75c. Wlllard, WU.: J. Hrib $1, S Vo-zel $i, M Krultz $1.75. (Poslal At Malnar ) SkepaJ $1«7.S5, prejšnji likst S1,ft1,S€, Skapaj Sl.eSt tl PROLETAREC. October 8, I >47. > Kako j? % otroško bolnico v Sloveniji'? To vpnlftanje je na ustnicah Brez te potrebne opreme nobe-marsikaterega, bodisi onega, ki no posiopje, novo ali staro, ne je prispeval v ta sklad in mar* more služiti kliničnim name-ljivo agitiral med svojimi zr\an- nom. Večina vse take opreme in ci in rojaki, ali bodisi tistega, ki tehničnih potrebščin pa sa daje ves čas gledal na to humani- nes more dobiti le v Ameriki, tarno akcijo SANSa negativno Ministrstvo za ljudsko zdravje in čakal prilike za destruktivno republike Slovenije se je torej kritiko. Tem slednjim SANS ni! obrnilo na SANS, da z na bra-obvezan odgovarjati. Za prve | nim denarjem nakupi Čim več pa moremo ob tem času podati nekoliko pozitivnih informacij in jim zagotoviti, da so o4 naše strani bili podvzeti vsi mogoči koraki, da se uresniči akcija za izgradnjo pediatrične klinike v Ljubljani. V času, ko smo ml v Ameriki zbirali denar v sklad otroške bolnice, so se v Jugoslaviji pripravljali velikanski načrti za petletni plan izgradnje in podviga državne industrije, ekonomije, elektrifikacije, rudarstva, gozdarstva, tehnike, ljudskega zdravja, prosvete in vzgo je. Vprašanje izgradnje otroške bolnice v Sloveniji odroma Pe- na j nuj ne jše take opreme ter tako omogoči, da sfc nabrani sklad čim hitrejše izkoristi za namene, v katere je bil nabran, to je — zdravljenje slovenske mladine, ki ji ga od okupator ja, izro-pana stara domovina danes še r\e more nuditi. To željo je glavni odbor SANSa na svoji >eji 29. maja 1947 v principu >dobril. ' Tajništvo SANSa je prejelo Ine 5. septembra podroben seznam in opis tehničnega gradiva in opreme potrebne za izgradnjo popolnoma novega rak ta pediatrične klinike v Ljubljani. Zaradi. tehničnega diatrične klinike (splošna klini- enačaja in dvomljivega razume-ka za otroške bolezni in zdrav- vanfa nekaterih označenih po-1 jen je) je bilo avtomatično1 trebšcin, kakor tudi zaradi dvo-vključeno v ta plan. Predvideva ma, da bi sedanji zklad otroške se cel kolobar bolnišnic, vsaka bolnice zmogel plačati vse ra- za sorodne otroške bolezni, ki naj bi v celoti tvorile splošno pediatrično kliniko. Izgradnja ene teh bolnišnic bo šla na račun sklada, ki ga je zbral Slovenski ameriški narodni svat. Ko se to uresniči, bo dosežen namen, ki ga je postavil SANS, ko je odprl akcijo za zbiranje prispevkov v to svrho. Ta realizacija pa bo dosežena šele z dosego glavnega dela petletnega plana« Kaj pa medtem? • Ministrstvo za ljudsko zdravje Ljudske republike Slovenije je obvestilo SANS že ob času njegove druge konvencije, da bi ne bilo priporočljivo pošiljati nabrane dolarje v Slovenijo, kajti za material, ki je potreben za izgradnjo poslopja, oblasti ne potrebujejo našega denarja. S tem denarjem se naj bi rajši v Ameriki nakupilo tehnično gradivo in oprema, potrebna za izgradnjo pediatrične' klinike, brez katere je nemogoče ob tem času odpreti in obratovati kliniko in kar je danes v Evropi nemogoče kupiti. Potreba za izgradnjo take klinike je nujna, kajti zavratne otroške bolezni so se v zadnjih letih pojavile v Sloveniji v tako zelo velikem obsegu, da bi bilo preusodno čakati na izgradnjo novega poslopja. V bolnišnico se lahko preokrene vsako primerno večje poslopje, ako se ga opremi s potrebnimi elektrotehničnimi instalacijami, z vodovodom, centralno kurjavo, z laboratoriji, operacijskimi predmeti in instrumenta riji, zdravniškimi!, aparati, sanitarnimi predmeti in drugo opremo, ki je za sodobne bolnišnice neobhodno potrebna. čune za navedene stvari, ki jih vsebuje dotični seznam, sta se tajnik in blagajnik SANSa sestala z dvema odličnima slovenskima. zdravnikoma, ki sta se dva meseca mudila v Združenih državah kot gosta Rocke-fellerjeve ustanove—drja. Bre-celj in Lavrič, profesorja na medicinski fakulteti ljubljanske univerze, ki sta pomagala ugotoviti prioriteto za najnujnejše potrebščine ter raztolmačiti tehnično stran gotovih kliničnih objektov. Tudi ta dva zdravnika sta apelirala, da pomagamo čim hitrejša nabaviti in odposlati material v Slovenijo, ker se silno mudi. "Dvakrat ste dali, ker ste nam pomoč hitro dali." Na svoji, redni saji dne 27. septembra je Izvrševalni odbor SANSa obširno razpravljal o tem vprašanju in soglasno sklenil, da se želji, ministrstva za ljudsko zdravje republike Slovenije ugodi. Izvolil je poseben odbor, ki se ima baviti z nalogo, da po možnosti naroči pri raznih tvrdkah in kupi na račun sklada otroške bolnice čim več najnujnejših potrebščin, gradiva, opreme, aparatur, instru-mentarjev ita., kot je navedeno v poslanem seznamu. V tem odboru so predsednik Vider, tajnik Kuhel, blagajnik Cainkar, predsednica nadzornega odbora Josie Zakrajšek in član nadzornega odbora John Pollock. Temu pojasnilu prilagamo prepis pisma, ki ga je poslal minister dr. Marjan Ahčin, ter seznam . vseh potrebščin, ki se smatrajo za nujno potrebne, in onih, ki niso nujno potrebne. Zlasti našim podružnicam ter pleasure steam). L. Disinfector:' 1. Veliki disinfektor za disin-♦ fekcijo cele postelje, ' 2 Mali disinfaktor za disinfek-cijo perila. M. 4. Signalne naprave s kontrolnimi lučmi, indikatorji ter cen-ftralno kontrolo v dežurni sobi in ■4 transformatorji za nizko napetost 24 voltov (bolnik kliče zdravnika ali strežnico, da pritisne na gumb in prižge signalno' luč na hodniku ali v kontrolni sobi). Klicna signalna naprava za klicanje zdravniškega osobja po zvotnikih. N. Telefon in radio: 1. Avtomatična telefonske centrala s 4. zunanjimi priključki in 40. notranjimi aparati. 2. Radio centrala z aparati ter zvočniki v dnevnih prostorih in slušali pod vzglavjem bolnika. P. Keramični material (tile): 1. Plošče za oblogo sten 6pera-| cijskih prostorov a) bele in b) ru-| mene. 2. Plošče za oblago sten sanitarnih prostorov. 3. Plošče za preobleko tal (aH kak drug tak material). T. Profilno železo: Kotno oblike T. C. in U profilno železo za j napravo raznih predmetov za bol-: nišnico. Devet komunističnih strank ustanavlja novo internacionalo (Konec s prve strani.) Bevin, Daladier, Blum, dr. Schumacher itd. Levičarski so-' cialisti v Italiji in socialdemokratske skupine v deželah sovjetskega bloka ter v sovjetski coni Nemčije pa delujejo enotno s komunisti ter raznimi drugimi skupinami v takozvanih domovinskih in osvobodilnih frontah. V nedavnem nastopu v skupščini je maršal Tito v svojem govoru, ki je dobil po svetu veliko pozornosti, dejal, da je treba gibanje teh front razširiti vsepovsod, da bodo v njih tudi drugi krogi narodne enotnosti — torej ves napredni narod. Iz Beograda, ki je sedaj center omenjene devetorice, se bo torej še veliko čulo. Svet preba-a bolj in bolj v razredno in Idcologično borbo, kot se je to dogodilo po prvi svetovni vojni. Razlika je le, da se Moskva smatra sedaj 7h jačjo kot pa je bila sa kdaj po boljševiški revoluciji. In pa da se ta konflikt vrši — •eprav smo že dve leti v miru — tudi z orožjem, posebno sedaj na Kitajskem in pa v Grčiji. A U BO KONVENCIJA AFL KOS NALOGAM? (Nadaljevanje s 1. strani.) EJl^DA NK USTAVI, bodo *le v irelo "re.le.Ut."pU.vk tudl gtranke ^ Bro^ zadnji depresiji. Vlada po*bno veterane »van, teh httic ne preplavati, ker tav,ja, da {u sedaj n{ vzroka8 AKO INFLACIJE VLAD WiiceJkot >o ile v "»dnji" w,...... ...—.......................« ...... I tavljal, da tu sedaj m vzroKa zm so dab. zgrajene in polovico predrle. _, bitke med delom in kapitalo* -in pa da Zed. države itak še ni- drugim organizacijam, ki so notmbuieio ? spevale ali obljubile prispevati l%°/ IWWfWI1 t f t f t IV11 f f itflflfTl rr*f 11111.11111.111111111111? M PROLETAREC" je v novi Jugoslaviji dobrodošel Uit. V prejšnji jo bil prepovedan. \ Naročite ga svojcem*. Stane $3.50 za celo I Isto. Pol leta $2. • • Naročita ga Čitalnicam ttr bralnim druitvom v valih ro^flHt krajih. ► ^ i V starem kraju tudi žele, da jim naročite AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Sfane za tiari krof $1.65. Z lanskim letnikom pob-l 'jemo oba za $3. Dva knjigi za Ui do/ar/o. Tiskovni urad slavonsko vlado šoli, da poUjomo ljudom tam i timvoi izvodov ProJWarca in Družinskega koledarja V .tn«l N«'odlaša i tal Polip« naročilo tako jI ^HtittiitiuiiuiMtlllMMIHlllliiiiiiiMlil večje vsote v ta sklad, priporočamo. da se podrobno seznanijo z vsemi okolščinami in problemi v zvezi z našo akcijo. Pomniti je treba posebno to, da gre tu v prvi vrsti za zdravstvo slovenske fhladine, mladega rodu slovenskega naroda—za izgradnjo potrebne klinike in njenega tehničnega opremljenja in ne za sedanjo izgradnjo poslopja. Novo poslopje bo izgrajeno kasneje in SANS bo dobil za tega primeren kredit, kot da bi bilo izgrajeno s sredstvi v našem skladu. Za takojšnjo uporabo pa se bo pomagalo opremiti že obstoječe poslopje in ga spre-4 meniti v pediatrično kliniko, ki bo za mogla že v kratkem času započeti svoje humanitarno delo. Taka je želja predstavnikov slovenskega naroda, v katerih imenu govori minister dr. Ahčin. SANSov namen sedaj je, da tej želji čimprej ugodi. * Mirko G, Kuhel, tajnik o Pismo ministra \ dr. Ahiina Ljubljana, 7. avgusta 1947. Slovenski ameriški narodni svet, l \ Chicago. Ker se zavedamo velike važnosti izgradnje pediatrične klinike za Slovenijo in ker nam ponovno javljate, da niste ptejeli seznama potrebnega za isgrad njo take klinike, ki bi ga mogli kupiti za nabrani denar, je naša zdravstvena tehnika seznam še enkrat proučila. V prilogi Vam ga pošiljamo, delno popravljenega z željo, da bi Vam uspelo nabaviti navedeni material, da bo naš mladi rod, kadar ga napadejo zavratne bolezni — in to je v zadnjih letih v tako zelo velikem obsegu — imel po sodobnih načelih opremljeno bolnico, ki mu jo naša od fašistov izropana domovina sedaj še ne bi mogla nuditi. Dvakrat ste nam dali, ker ste nam pomoč hitro dali. Ko bomo ob zaključku petletke delali svojp veliko bilanco, se ne bodo s hvaležnostjo spomnili SANSa samo vsi ozdraveli otroci, ampak zahvalo Vam bo znala dati vsa naša republika Slovenija. S posebno radostjo smo vzeli na znanje, da je SANS postal stalna organizacija, katere naloga ja med drugim tudi povezava nje stara domovina z naseljenci v Ameriki. Prepričani smo. da bo ta organizacija postala ona potreben vaz, ki bo pomagala izgladiti nesoglasja, ki nastajajo zato, ker prostorna razdalja in druge zapreke otaž-kočajo medsebojno sporazumevanje. Z tolikim zanimanjem in nestrpnostjo pričakujemo vaših daljnjih sporočil in Vam pošiljamo svqje iskrene tovarlške pozdrave. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Ur. Ahčin Marjan. Tehnični opis gradiva in opreme potrebne pri izgradnji novega trakta Pediatrične 1 klinike v Ljubljani Prvi del tega seznama vključuje gradivo in predmete, ki so nujno potrebni ih brez katerih je nemogoče obratovati kliniko za otroške bolezni. Drugi del vsebuje tudi potrebne stvari in predmete, ki jih potrebuje sodobna moderna klinika, toda se smatrajo začasno obhodno in nc preprečujejo obratovanja. A, Vodovodna inštalacija in sanitarni predmeti: 1. Oprema stranišč, umivalnic in kopalnic s predmeti iz porcelana z poniklanimi ali pokromanimi armaturami (pip*, kljuke, ročaji itd.) iz medenine (brass) ali morda iz boljšega materiala. 2. Oprema prostorov za čistila a tekalnimi izlivi ter aparati za čiščenje in disinfekcijo nočnih posod in pijuvalnikov. 3. Oprema zdravniških prostorov z umivalniki iz porcelana in z zdravniškimi armaturimi (odpiranje pip z nogo ali komolcem). 4. Banje Iz litega Železa za ob- proučavanje blata. Itd.). Za vse laboratorijske oddelke se naj vključijo potrebni mikroskopi. J. InstromentariJ: 1. Pediatrični-kirurški (instru-meti za kirurške operacije na otro-kih). 2. Peduitrični-otorinolaringolo-ški (za operacije na otroških očeh, ušesih in grlih). 3. Pediatrični-in tem isUčni (za notranje operacije na otrokih). M. Elektrotehnično fradivo: zavtite hrane so zrele za socializem,"in ko je _ v Moskvi tajnik razpuščene ko- minterne, Giorgi Dimitrov, zagotavljal, da lahko svet živi v slogi, smo v tem listu na prvi strani z velikimi črkami zatrdili, da je to le mamilo. Morda se je zdelo Dimitrovu in zidavo in oblogo s keramičnimi ploščami (tile). 5. Pomivalna korita — eno ali dvodelna za kuhinjo iz fa^anse (single or double drain sinks, enameled). B. Centralna karjava: 1. Plinske in parne cevi vseh dimenzij in fitinge. 2. Vse pripadajoče armature, kakor regulaČnc pipe. manometre, termometre itd. razen kotlov in radiatorjev. (Cer\jfalna kurjava bo toplovodna). C. Opreme kuhinje: 1. Kotli na paro za juho, pri-kuho itd. 2. Kotli na paro za mleko in kavo, 3. Štedilniki na premog ali plin ali elektriko raznih velikosti. 4. Aparatura za pripravljanje jedil (stroji za pranje zelenjave, lupljenje krompirja, mesni stroji itd.) \ Hladilnice z vso električno aparaturo (tok 220-380 voltov, periodičen) K. Oprema operacijskih prosto rov sa kirurgi jo (surgical operation room): f. Autoclav, 2. Sterili/atpr, 3. Kirurgiško ognjišče. t Vsa mobilna (premična) o-prema: operacijska miza, instru-v mentne mizice, bandažni bobni Itd. 5. Oprema mavČarne (gipsar-ne). 0. Rentgen tak i (X-ray) oddelek: 5. Mali rentgen za diagnostiko s presvetijevanjem. 3. Oprema za temnico za razvijanje in študij rentgentskih filmov. 1. Laboratorij: 1. Laboratorijska miza za delo z elektriko, plinom ln vodo 2. Specialni aparati za diagnostični laboratorij (ss dognanje boleznih ' 3. ' Specialni aparati za hemato-iki laboratorij (sa proučevanje krvi). Specialni aparati za bakteriološki-se roški laboratorij (sa kul-tiviranjo In proučavanje bacilov in orumov) ter termostat zs gojo bacilov. • 6. Specialni aparati zs kemi (no-toksikološki laboratorij (ss derju to potrebno, enako Roose-veltii in Churchillu, in Stalinu ter Molotovu, toda tudi ves čas med vojno smo čutili tlenje raz- __________ rednega boja bodisi v Zed. dr- 1. Material za podometno insta- *«vah. v Angliji in povsod kjer lacijo za šibki in Jaki tok (220-380 sploh obstajajo razredi, voltov (žice, cevi, BX ilce itd. za j Dasi so naše unije konservativne, vendar so jih kapitalistični propagand isti ves čas med vojno napadali, da jim je le za stavke namesto da bi pospeševale produkcijo in da s tem tvegajo življenja naših vojakov po svetpvnih bojiščih. In Vojaki niso imeli ne unijske plače in še manj pa unijskih ur in ne plačo in pol za nadure. Zal, da so voditelji unij na vse te očitke pozabili. Zato jih Ameriftka lfcgija ne ceni in tudi zakonodajalci se jih nič ne boje. Obnovitev komunistične in-ternacionale torej ne bo obnovila razrednega boja sama na sebi — zato ne, ker ta se že vrši. Bo mu pa podkurila in sedaj javno, ne več tako po ovinkih kot je delala do leta 1943 dalje. Tudi boj med delavstvom samim bo več i i Komunisti v marsikateri deželi so med vojno in po vojni delovali za skupno fronto vseh, ki so proti fašizmu in za nov ekonomski red. Ampak politični veljaki v takozvanih zapadnih demokracijah so se spet potrudili pridobiti marsikakega taborita, socialdemokrata ali socialista in renegatske komuniste (poglejmo n. pr. v Zed. državah) v svoje omrežje. Zato je komunistična skupina na konferenci na Poljskem napovedala boj vsem takim in med njimi so omenjeni pred vsem Attlee, in komunizma je bil v prvi vojni težko ranjen in izgubil roko. v Hitlerjevi dobi pa je bil sedem let v koncentracijskem taboru. Ameriški reporterji v Nemčiji ga smatrajo sa Oportu-nista in njegovi nasprotniki v lastni stranki pa za agenta an-glo-ameriške politike v Nemčiji. Radikalnih govorov na konvenciji AFL torej ne bo. Ostalo bo po starem, razen če bo kaj spremembe v eksekutivi. Aspi-Brow-1 ran ti za predsednika bi radi, da bi Wm. Green vsled "svoje starosti " več ne kandidiral, a ima še vedno stare ambicije. ...... napeljavo vznotraj sten). 2. Armature za stikalne plošče (pritikline za glavno sUkalo — switch. 3. SUkala, preUkala in uttkala specialna za bolniški obrat — (switches, sockets and plugs for hospital use). C. Svetlobna telesa (light fixtures) za bolniške in stranske pro-store, vključivši bele in plave tar-nice. 7. Pantophos svetilka (brezaen-• čna za operacijske prostore). 8. Prenosljivi in ograjeni reflektorji za operacijske in tere-peutske prostore (za uporabo tudi z baterijami v slučaju prekinjenja električnega toka). t. 0. IJnolej: 1. Linolej za bolniške sobe, gladek 4 mm jakosti. 2. Linolej za hodnike—57- mm jakosti (plutovinasti, neslišna hoja). 3. Linolej za prevlako sten 2 mm jakosti. 4. Korkment podloga za pod linolej (3-4mm jakosti). 5. Lepilo za linolej (kopalna smola). R. Okovje (hardware): 1. Okovje iz bele kovine, nepo-kromano za okna z nadsvetlobami (okna sklopljena z dvojno zasteklitvijo) in vrata, gladka iz vezanega lesa. 2. Okovje za železna okna v operacijskih prostorih. 3. Okovje za pohištvo. 4. Okenska in vratna tesnila iz kovine zoper prepih (weather stripping). 8. Stekla: 1. Polkristalno steklo za operacijska okna velikosti 200-500 cm, (jakosti 6-8 mm). 2. Polkristalno 'steklo za omare za instrumentarij 5-6 mfh jakosti. 3. Stekla za okna, ki pripušča ultra violične žarke. n. DEL (prioriteto naj ima prvi del D. Dvigala: a) za bolniško postelj s spremstvom, b) za 2, 4 od-nosno 5 oseb. c) dvigalo za jedila iz kuhinje v čajno kuhinjo. F. Oprema operacijskih prostorov oddelka1^ ušesnfe, očne In grl-ne operacije: 1. Sterilizacija. 2. Kuhanje instrumentov. 3. Vsa mobilna oprema. O. Velik rentgen (X-ray) sa diagnostiko in foto. ' ' H Fizikalna terapij«: 1. oprema za hidroterapijo, 2. oprema za elektroterilpijo, 3« oprema za me-hano-terapijo. K. Pralnica: 1. Pralni stroj (sa kapaciteto 150 bolniških postelj in 100 postelj osebja. 2. Namakalni stroji. 3. Centrifuge za ožemanje. 4. Sušilni stroji za topel zrak. 5. Likalni stroji. (Vsi stroji so na električni pogon i vgrajenimi po-edinimi motorji (ns na trasmisi-Jo);' pralni In likalni stroji s ogrevanjem s nizko-tlačno paro (low 80x200 cm, Vojne sirote v Jugoslaviji imajo . veliko zaščite Po osvoboditvi je bilo v Jugoslaviji en milijon 231,000 otrok — vojnih sirot. Ljudska oblast je žo dosedaj ustanovila 2,368 različnih otroških zavetišč, domov, internatov, menz Itd. Krediti, ki jih je za socialno zaščito otrok odobrilo socialno ministrstvo v bivši Jugoslaviji, so znašali povprečno 100 milijonov dinarjev. Prvi povojni krediti ministrstva za socialno zaščito nove Jugoslavije pa je znašal več ko 3,832 milijonov dinarjev. Ze vzdrževanje domov za otroke pod 7 leti so do 1. januarja t. 1. izdali 501 milijonov dinarjev, torej petkrat več, kakor so znašali skupni letni izdatki soc. ministrstva v bivši Jugoslaviji. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINI IN SLOVENSCINE STA ANGLEŠKO - SLOVENSKI BESEDNJAK rs w s ry i j • v k Cena $5.00 IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knjif je DR. T. I. KERN S- t,.*«-. * NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL T PROLETAREC A Ywfotlav Wnkly Devoted to Ihs bdMUt tf th* Worker* OFFICIAL OtOAN Of 4. $. f. and lit Educational Bureau VOL. XUL CHICAGO, ILL., October It47 Oh, How Wo Were Fooled Do you remember what kind of people the Japanese were said to be during the war years? Treacherous; ignorant; inferior; different—members of a lost race; probably sub-human relatives of the apes. > I Do you remember what Japanese people looked like? Buck toothed; bandy legged; myopic, with eyes that could see only by the aid of heavy lenses. Remember? Well you'd better remember those things as you read the recent report of General Douglas MacArthur. After only two short years of military occupation, MacArthur now finds that the Japanese nation may "some day in the not too distant future be able to take its place—a dignified and helpful place—in the world community of peaceful democratic nations." Well, what do you thinkthe people who mould publič opinion were doing to you during the years that led up to the atom-bombing of Japan—those years in which American boys died to conquer the "Jap monkeys?" If MacArthur is correct now, you were being fooled then, weren't you? Fooled and lied to by your own national leaders who needed to becloud your reason into a willingness to kill and be killed. And do you remember V-J Day—when all of America paraded the streets in triumph? We had won the war! But did we win—and what are the fruits of victory? What have we gained? What have the-Japanese people lost? Let's listen again to MacArthur. The new Japanese constitution is "an historic landmark in the age-old struggle of mankind to be free. ... It serves as a shining beacon for peoples not only in the Far £ast^but of the world." Let's compare the results. MacArthur reports that private economic monopolies which formerly dictated government policies - have been shattered. Here in America entrenched private monopolies are taking record-making profits with government sanction. MacArthur tells us that the secret police have been crushed. We Americans who "won the war" must now compel leaders of long-established uninons to take oaths of loyalty. MacArthur boasts that thousands of military prisoners have been freed. Here war objectors who never committed a civil crime are still in prison. McArthur reports that Japanese militarism has been destroyed. Americans are faced with the prospect of universal conscription. Which people have gained most? It is well to ponder upon the MacArthur report—and to bear in mind what we were told just a few months ago. It is well to recognize what has been accomplished by "waging peace" for only two years. * What has happened in Japan can happen everwhere on earth. Men can be made better and happier and more social when the conditions that make them warlike and miserable and selfish are removed. We want to remember that whenever we are confronted with the master lie that is fooling many Americans—that is against human nature for 'people to live together in a cooperative world and that freedom will die when the workers of America legislate the profit economy out of existence anc usher in a new order of social effort for social welfare—Reading Labor Advocate. if® OF AMERICA'S PRODUCTION OF 1946 127 BILLION - WAS BOUGHT BY CONSUMERS. WIFTTEN MILLION WORKERS WERE COHERED BY GOUCCfftff MTOMNING AdRKMEtfTB IN 1946. \ .h. \ ' *tr »s esawiriALiHATiwl ftHOUU> Bi ORGANIZATIONS C* lASOR. tm »B ** KA CftQAMUATON. CAPITAL CXGANiZBQ AMD IA%OR MUST CRGAWlJg The Straggle for Grain Poor Spend Half I AGREE WITH the main premise of ADA's argument. It is not true that shipments to Europe and elsewhere need be the cause of high prices in.this country. Moreover, I am one American who does not take the "let em starve" attitude which ADA brands as 'i*>-iattonist." < Nevertheless, I submit that there Is a direct link between scarciUes and prices in this country and the fact that the products of American industry are being sent elsewhere. Moreover, while aid to the needy "need not" mean a field day for profiteers, the fact is that it does and will continue to mean just that under the present individualistic and altogether anti-social private-enterprise economy. The Night Ha$ A Thousand Eyes My Fraaets W. Bee rdi lion The night has a thousand eyes, And the day but one; Yet the light of the bright world dies With the dying sun. The mind has s thousand eyes. And the heart tkit one; Yet the light, of a whole Ufa dies When love Is done.