PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 51. seji dne 15/4-19878 obravnaval osnutek Odloka o razglasitvi Turjaškega grajskega kompleksa za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znameni-tost in sklenil, da ga posreduje zborom skupčine občine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET OSNUTEK Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1/81) in na podlagi 79. in 84. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 13/86) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne ... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne ... sprejela ODLOK o razglasitvi Turjaškega grajskega kompleksa za kultumi in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Z namenom, da se ohrani zgodovisko izročilo, kulturne, estet-ske in naravne vrednote ter zagotovi usklajen nadaljnji razvoj razglašamo Turjaški grajski kompleks za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (v nadaljnjem besedilu: spo-menik). Spomenik predstavlja v umetnostnem in zgodovinskem pogledu zaokroženo celoto s prostorsko kontinuiteto z antiko, srednjim vekom, v povezava z vsemi pomembnejšimi zgodovin-skimi datumi v razvoju fevdalne posesti na Kranjskem, z boji proti Turkom ter je pomemben za obdobje NOB na Slovenskem. Ima dokumentarno vrednost v nizu renesančnih trdnjavskih zasnov v srednji Evropi. 2. člen V območju razglašamo tiste dele kulturne in naravne dediš-čine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost ter so po svojih značilnih lastnostih: Arhitekturni in umetnostni spomeniki: - Objekt gradu, poznan že v začetku 13. stoletja, z glavnimi prizidavami v 1. polovici 16. stoletja. Pomembnejši grajski sesta-vini, kapela z apsido in prvotni palacij, zanesljivo sodita v začetek 13. stoletja, obzidano srednjeveško grajsko jedro z dvema vogal-nima okroglima stolpoma in bastijo na vzhodni strani dvorišča pa sodita v 16. stoletje. Nova kapela na zahodni strani dvorišča, ki jo na zunaj poudarja zvonik, je nastala vsaj v 17. stoletju. - Osnutek pomožnih gospodarskih poslopij pred gradom: konjski hlev, ki sodi po zidavi in ostankih stavbnih detajlov v 16. stoletje; Rastlinjak pod gradom na južnem pobočju z ostanki arhitektur-nih detajlov, - Razvaline starejšega prvotnega gradu pod današnjim gra-dom na skalnem pomolu na pobočju hriba, - Pokopališče v gozdu; v centralni osi vhoda postavljena kapela, arhitektura prve polo- vice 18. stoletja, je vsebinski in ambientalni del grajskega kom- pleksa, opasano z obzidjem, v katerega je vkomponiran spome- nik v obliki templja. B: Spomenik oblikovane narave: predstavlja nekdanjo parkovno ureditev okolice gradu z nasled- njimi elementi: - grajski drevored lip na severni strani gradu v obzidju, ima izrazito krajinsko in oblikovno vrednost, - divji kostanji ob ostankih gospodarskih objektov, - grajski lipi ob gradu, različne starosti, prvovrsten dendrološki spomenik, - pobočje pod staro grajsko lipo, prepreženo s sprehajalnimi potmi, ki so povezane z grajsko potjo, s starim gradom, pokopa-liščem in dolino, - južno terasasto grajsko pobočje z ostanki rastlinjaka (oranže-rije) z vso vrtno opremo, - severno pobočje predstavlja vplivno območje gradu ter je rastišče lobodike - redke in ogrožene rastlinske vrste. II.OBSEGSPOMENIKA 3. člen Spomenik je omejen z naslednjo mejo: Na S se je začne in teče po J robu parcel 112/10, 112/9, 112/8, 112/7, 112/6, seka parc. 4065, dalje teče po J mejah parcel 83/14, 83/13, 83/12, 83/11, 83/10, 83/9, 83/8, 83/7, 83/6. Nato se obrne proti J in teče po zahodnem robu parcel 83/2, 62, 60 in 59/1. Na skrajnem J kotu parcele 321/1 se obrne proti V in teče po s robu p. 59/6, prečka p. 59/1 na njenem najožjem delu, se priključi na Z rob p. 18, teče dalje proti S po Z robu p. 18, 19/3, 23, po J robu parc. št. 33, 34, 38, se obrne proti S nadaljuje po Z robu p. 17, 74/ 2, 75, 76, 78, prečka p. 4065 in gre po njenem V in Z robu do p. 94, seobrneprotiSingrepoZrobu parcel 98,104,105,106,107, kjer se konča na stiku s parcelo 112/10. 4. člen Spomenik leži na območju katastrske občine Turjak. Imetnik oz. imetniki pravice uporabe so po stanju v zemljiški knjigi v decembru 1986 naslednji: VI. Parc. Kultura Izmera Imetnik oziroma imetnik pravice št. št. uporabe 12 3 4 5 819 89 travnik 3809 m2 Založnik Marija, Drolčevo naselje 12, Kranj 819 90 njiva 1834 m2 Založnik Marija, Drolčevo naselje 12, Kranj 673 83/7 del pašnik 1978 m2 Centa Alojz, Turjak št. 27 639 80/1 travnik 5473 m2 Janežič Ivana, Turjak št. 22 23 82 njiva br. izm. Levstek Jože, Turjak št. 28 travnik br. izm. Levstek Jože, Turjak št. 28 11 91 njiva br. izm. GramcTončka, Kranj, Kidričeva35 travnik br. izm. GramcTončka, Kranj, Kidričeva35 11 79 greda br. izm. GramcTončka, Kranj, Kidričeva35 17 108 travnik br. izm. ŠeškoHenrik, Grogova3, Sl. Bistri- gozd ca 1/3, Šeško Anton, Bezenškova 4, Lj, do 1/3, Škulj Hedvika, Trata 12/ 8, Kočevje do 1/3 17 110 travnik, br. izm. ŠeškoHenrik,Grogova3,SI.Bistri- njiva, ca 1/3, Šeško Anton, Bezenškova 4, gozd Lj, do 1/3, Škulj Hedvika, Trata 12/ 8, Kočevje do 1/3 5 65/1 vrt br. izm. Možek Ludvik ml. Turjak št. 33 621 5 stan. in 798 m2 DL Občina Ljubljana Vič-Rudnik gosp. pos. z dvor. 41 4 vrt 647 m2 DL Občina Ljubljana Vič-Rudnik 1 39 pokopal. 424 m2 DL Občina Ljubljana Vič-Rudnik 806 1 stavbišče 3669 m2 DL Lj. mlekarne Lj. Tolstojeva 63 z gradom 787 59/3 gozd 734 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 55/1 travnik 4338 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 51 vrt 3442 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 60 gozd 11063 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 62 gozd 16696 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 63 gozd 9769 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 83/1 gozd 11605 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 83/2 gozd 23270 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 83/3 gozd 6046 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 83/5 gozd 5755 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 80/2 vrt 408 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 93 gozd 2560 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 94 gozd 7000 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Uj. 787 74/1 vrt 1578 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 64/1 gozd 18882 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 64/2 gozd 1144 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 44 pašnik 787 47 vrt 787 59/1 del gozd 787 59/2 njiva seznam 4002/2 del pot seznam 4056 pot seznam 4056 del pot seznam 4035 potok 2636 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 252 m2 DL, Gazdno gospodarstvo Lj. 244172 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 191 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 31143 DL, v splošni rabi 1890 DL, v splošni rabi 6080 DU, v splošni rabi 8079 DL, v splošni rabi III.VARSTVENIREŽIMI 6. člen Za spomenik velja enoten varstven režim, ki določa: - varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vred-not v celotni, neokrnjeni in izvirni podobi, - podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varova-nim lastnostim prostora in arhitekture po zgodovinsko izvirni podobi, - podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varova-nim lastnostim prostora in arhitekture po zgodovinsko izvirni podobi, - varovanje možne arheološke dediščine na celotnem ob-močju, - zagotavljanje predstavitve kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot varovanega območja, - podreditev prometne ureditve kulturnim, estetskim, zgodo-vinskim vrednotam in obstoju naravne znamenitosti. Na celotnem območju spomenika je prepovedano: - spreminjati prostorsko zasnovo varovanega območja, - novogradnje na območju spomenika. A. Za arhitekturne in umetnostne spomenike je prepovedano: - spreminjati stavbne zasnove, - spreminjati historično substanco spomenikov, to je: ometov, in vse pripadajoče kamnoseške in zidne opreme, - širiti pokopališče in spreminjati njegovo arhitekturno zas-novo. B. Za spomenik oblikovane narave je prepovedano: - spreminjati vrtno arhitekturno zasnovo, - spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, - uničevati in poškodovati drevje in grmovje, - spreminjati ekološke pogoje, - razkopavati zemljišče (peskokopi), - graditi in postavljati objekte, naprave in napise, ki niso v skladu z osnovno funkcijo parka. Ne glede na prepovedi je po prehodnem soglasju strokovne organizacije dovoljeno: - obnavljati spomenike z izvajalci, s katerimi se le-ta strinja, - izvajati znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki ni v nasprotju z varstvenimi režimi. Ne glede na prepovedi je dovoljeno: - izvajati dosedanjo gospodarsko izrabo prostora, ki ni v nasprotju z varstvenimi režimi, - izvajati gospodarsko izrabo gozdov v skladu z gospodarskimi načrti, - izvajati turistično in rekreacijsko dejavnost, ki ni v nasprotju z varstvenimi režimi, - izvajati učno-vzgojno dejavnost. IV. RAZVOJNE USMERITVE 7. člen Spomeniku je potrebno zaradi njegovih kulturnih, zgodovin-skih, estetskih in znanstvenih vrednosti zagotavljati nadaljnji obstoj in razvoj. Z revitalizacijo kompleksa je potrebno spomeniku zagotoviti dostopnost javnosti. Za spomenik oblikovane narave je potrebno zagotoviti redno vzdrževanje in obnavljanje oz. nadomeščanje vegetacije z isto vrsto. V. NADZOR 8. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljub-Ijanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 9. člen Občinski upravni organi morajo preprečevati posege, s kate-rimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika. Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna Mestna uprava za inšpekcijske službe. VI. KONČNEDOLOČBE 10. člen Upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojen za premo-ženjsko-pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zem-Ijiško knjigo po uveljavitvi odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Vrhunc