List 24.
Od goveje kuge na dalje.
Večidel iz vseh krajev na Kranjskem, ker je dozdaj goveja kuga bila, se slišijo dosti vesele novice. V Dolenji vasi po pismu c. k. senožeške kantonske gosposke od 11. t. m. je tudi med ovcami potihnila bolezen, v Preloki črnomeljskega kantona ste 10. t. m. bile le dve ovci, ki pa ste bolezen že prestale, v Pavlin ah je takrat bila le ena bolna. Kako je v Za-gorji dalje, nam ni še znano.
Kr. deželno glavarstvo v Zagrebu je 3. t. m. pisalo c. k. vladi kranjski, da zdaj so ne le samo v Kar-lovcu, temuč tudi po vseh hrvaških krajih med Savo in Kolpo sejmi prepovedani.
Na vprašanje c. kr. kranjske vlade je c. kr. mini-sterstvo odgovorilo , da d o z d a j še ne more dovoliti odškodovanja za ovce, ki bi se zavoljo te kuge pobile, ker skušnje o ovčji devetogubnici, ktera je še le od leta 1861 znana, niso tako dovršene, da bi se moglo zastran odškodovanja pri ovcah kaj gotovega odloČiti. Ker ovce za to kugo nikoli ne zbolijo izprva, ampak bolezen le nalezejo od goveje živine, je gospodar sam kriv, da ne ubrani nalezbe. Tudi ni pri ovcah ta kuga tako huda kakor pri govedih; veliko ovac preboli in bolezen srečno prestane; pobijanje kakor pri govedih bi tedaj ces. kaši preveliko stroškov prizadjalo, in toliko več, ker tudi koze včasih zbolijo; po takem bi plačevanje brez konca in kraja bilo. Da se bolezen med ovce ne širi, je po ministerskem spisu najgotoviša pomoč ta, da se hlevi, v kterih so ovce, prav pridno zračijo ali luftajo. (Po takem je tedaj še bolje, če so ovce zmiraj pod milim nebom, kakor je to zdaj pri nas).