Za poduk in kratek čas. V krcmi mesto pri službi božji. Miailo je že maogo let, kar je na Nemškem eao maajših državic vladal starpreoster vojvoda. ki je veliko držal aa red ia pošteflje v svoji deželi. Ta je bil slišal, da kmetje iz neke vasi v Bedeljo ae, da bi šli k božji službi v cerkev, hodijo pa radi v krčmo ter ondi žgaajičijo, klafajo ia dragim ljudem pohajaaflje dajejo. Vojvoda. ki ni bil vajea dolgo tuhtati, po kateri poatavi da bi se kakošaji nered odpravil, ampak je samo odloČBO zapovedoval ia prepovedoval ia tako je moralo biti, 8kleail je tndi ta nered aitro odpraviti. Prvo aedeljo potem ae vojvoda ograe v star poaošeB plaše, pritisae ai širok klobak na glavo ter gre v omeajeao ves, da bi ae oaebno prepričal, kaj da je aa tej govorici resaice. Ko proti vesi gre, je ravBO k božji slažbi zvoailo, pa ob ne gre v cerkev, ampak v krčmo, kder je rea Bašel okoli mize dražbo kmetov, ki so pili ia se pogovarjali, ae da bi se kateri za zvoneaje ia za božjo službo zmeail. Vojvoda, katerega pa seveda Biao v njegovi poaošeni obleki apozaali, vaede se k ajim ter ae začne ž BJimi pogovarjati, kakor bi bil iz njihove dražbe. Na mizi je stala velika atekleaica žgaaja, katero je ravao vzel aa vojvodovi desaici aedeč kmet, ia ko je iz nje pil, dal jo je svojema deaaema aoseda govoreč: nDaj dalje okoli!" Ta je atoril ravao tako, kakor prejšaji; vzemai atekleaico je pil iz nje ter jo dal soaeda govoreč: ,,Daj dalje okoli!" Tako je šla steklenica iz roke v roko ter prišla do kmeta, ki je aedel vojvoda na levici. Ko ae je ta Bapil, poaudil jo je tadi vojvoda, aaj pije. Ta je aicer etekleaico vzel, povobal in pogledal v njo, pa ni pil, ampak dal jo je spet avojema levema aoaeda rekši: ,,Zdaj pa jo daj po tej straai dalje okoli!" Soaed ae Bi dal ailiti, ampak vzemši stekleaico je pil ter dal dalje okoli, dokler ai prišla spet do kmeta. ki je sedel vojvoda na deaflici; tadi ta je pil, potem pa nepozaaaemu vojvoda poaudil piti. Vojvoda je vzel stekleaico, pa apet ni pil, tudi je ai dalje dal, ampak pred aebe na mizo jo je postavil, potem pa ategaivši deaaico je avojemu desaemu soseda tako gorko zaušaico dal, da se je skoro pod mizo zvrail, zravea pa je rekel: ,,Daj dalje okoli!" Kmet je po koaci akočil, da bi dobljeno zauaaico z obrestmi povrail, pa tudi aepozaaai vojvoda je vstal, kmeta oatro pogledal ia ae ostreje zaukazal: ,,Daj dalje okoli!" Hed tem pa je avoj plašč toliko odgrail, da ao vai videli zvezde iB križce na ajegovih praih iB meč ob atraai ter 80 videli, s kom da imajo opraviti. Ker ao pozaali strogost avojega vojvode, zgubili so takoj ves pogum, in brez obotavljaaja je dal desni vojvodov sosed gorko zaušaico avojemu aoaeda rekši: ,,Daj dalje okoli!" In kakor prej stekleaica. tako je šla zdaj zaaaaica od kmeta do kmeta, dokler je Bi dobil kmet vojvodi na levici na levo uho, v tem pa mu je že vojvoda aa deaao priložil drago zaušaico rekši: ,,Zdaj pa jo daj po tej straai dalje okoli!" Ia tako je šla po dragi straai zauaaica okoli, vojvoda pa je med teni odšel in prestrašene kmete pustil premišljeva^1 o pomenu teh zauŠBic. Kmalu je bilo vaem jasno, zakaj so dobili avoje zaušnice in ker ao vedeli, da se z ostrim vojvodom ni šaliti. ai več aobedea kmet šel med božjo alužbo v krčmo žgaaja pit, ampak vai ao z dragimi kriatijani šli v cerkev k božji slažbi, kakor je vseh pošteaih kriatijaaov aveta dolžaost. J. S. Smešnica 11. Dva berača ae arečata, kar vpraša drug drugega : ,,Koliko ai pa dobil pri oaem bogatem amazaaca?" — ,,E, koliko", odgovori ta, nštiri umazaae krajcarje mi je dal, ta atiakač". Ves začadea, da je ajegov tovaria tako malo dobil pri tako bogatem poseatniku, ma pravi: „0 da bi ga božja kazea zadela!" Oai, ki je dobil štiri krajearje, pa ga potolaži rekoč: ,,Prijatelj, le tiho bodi, ga je že zadela, akradel sem ma tri srebrne žlice."