X Ur m - : dr A DO- ll D 'las | “a-**; 0 P 1 n 3 Z ;ritj i ni nlst l, d i di a kn ; V< piai regi Pol , ki ust os« V • . r * fll VT' ritvene predvolivne manifestacije KPI veto XV. - štev. 10 (610) - Trst -15. marca 1963 30 lir Soedlz. In abb post. - Gruppo I DELO v nedeljo 17. marca ob 10,30. v tržaškem kinu “Arcobaleno" Govorila bosta : posl. VITTORIO VIDAH nosilec liste za poslansko zbornico, kandidat za senat v II. volivneni okrožju in MARIJA BERNETIČ slovenska kandidatka za poslansko zbornico predsedoval bo sekretar Federacije Paolo SEMA Glas za KPI je glas za gotovo izvolitev slovenskega kandidata ap; kra' api Po 29 letih je moč z gotovostjo računati, da bo Slovenec sedel v italijanskem parla-ega| Mentii. nel Tega se morajo prevsem i vi vedati slovenski volivci ob 1 n? začetku kampanje za državnozborske volitve. Vsak drugi tak-J beni in kratkovidni politični pi račun se mora umakniti pred ' dejanskim stanjem, ki danes a || dovoljuje uresničenje želja dveh rodov slovenskih ljudi. iavjj Zato je dobro, da se Sloven-pi malce po domače pomenijo [’ je in skušajo podrediti svoje tako-;1 S' Zvane principielne predpostav-ke naporom, ki naj omogočijo odpravo vsakega dvoma po nji vprašanju izvolitve slovenske-□dt ga poslanca v zbornico Italijan- vn' ske republike, trn irvi In dejansko stanje je nasled-"je : Komunistična partija Ita-J 'ie je postavila na svojo listo . vj v Trstu staro in znano demo-a ' ^fatko in antifašistko Marijo ;ov Bernetič. Zaradi moči, ki jo (j; "na KPI v Trstu in v deželi nd< J"lijska krajina - Furlanija, zali - fadi položaja, v katerem se na-iro‘ bajajo druge liste, in zaradi s,tališča, ki ga druge politične S|le zavzemajo do slovenske na-jy r°dne manjšine, postaja zelo lasno, da je možnost izvolitve slovenskega poslanca v italijanski parlament odvisna le od glasov, ki jih bosta prejela lista KPJ in slovenski kandidat v okviru te liste. Seveda ho tovarišica Bernetič izvoljena v parlament, če Bodo slovenski volivci volili za komuniste ter dali preferenčne Slasove naši slovenski kandidatki. V tem primeru bo poslanec Vidali, ki kandidira na 'sti za poslansko zbornico in ■(drugem volivnem okrožju tu-na listi za senat, optiral za j^nat, tov. Bernetič pa bo pri-'a v poslansko zbornico. d a D' , t d i 10 sr n I/O 3, ol* ;e- Če smo si na jasnem o tem, pstaja naloga slovenskih vo-'Vcev enostavnejša. Ne bomo govorili o tem, takšna je nalo-^ tradicionalnih komunistič-,'h volivcev. Ti se že desetletja ^°bro zavedajo, da je njih glas J* KPI glas za ves program ko-l,nistov in obenem, če so sionske narodnosti, tudi za silo, (j' se ie vedno izkazala kot naj-j-c^dnejša braniteljica sloven-'h pravic in prvoboriteljica Postavimo stvari na pravo mesto! Menimo, da je potrebno vprašanja, o katerih je pretekli teden pisal «Katoliški glas», postaviti tja, kamor spadajo, le sam naslov sestavka, ki se glasi: «Tržaški Slovena in volitve», izraža stališča tistih slovenskih političnih skupin, ki so na lanskih občinskih volitvah v Trstu nastopile s Skupno slovensko listo. Te skupine so sklenile, da s podobno listo nastopijo tudi na političnih volitvah. Ta sklep so sprejele, vedoč, da nihče od kandidatov, ki bodo nastopili na skupni listi, nima najmanjše možnosti biti dejansko izvoljen ter da bodo glasovi, ki jih ho prejela ta lista šli v korist Krščanski demokraciji, ki tepta pravice slovenske narodne manjšine. Voditelji omenjenih slovenskih skupin se zato, hote ali nehote, uvrščajo v druščino italijanskih nacio-nalistov in šovinistov, ki prezirajo Slovence. Ko «Katoliški glas» piše o slovenski manjšini v Italiji, misli samo na Slovence, ki žive na Tržaškem in Goriškem, na Slovence, ki žive v uoooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf PREDVOJUVNA TELEVIZIJSKA TRIBUNA Zakaj zahtevamo razorožitev in se borimo za mir VOLIMO ZA MIR — Ameriški vojni minister je ta teden dal silno pretresljivo izjavo : Prva faza atomske vojne bi povzročila nad tristo milijonov mrtvih ! — «Polarisov ambasador» A-meričan Merchant nadaljuje posvetovanja o atomskem o-boroževanju in je po «misijah» v Italiji in Zahodni Nemčiji, odšel še na Angleško. — Multilateralna oborožitev Atlantskega pakta bi dala a-tomsko orožje v roke tudi za-hodnonem-ški vojski, ki jo kot je zano, še vedno vodijo nacistični generali. Ali niso to pretresljive vesti, ki nas silijo, da o njih resno razmišljamo? Ali naj tisti, ki resnično ljubimo mir In miroljubno sodelovanje ter sožitje med narodi, stojimo In mirno čakamo na usodo? Ne, tega ne smemo storiti. Tudi volitve, ki stoje pred nami, nam dajejo možnost, da rečemo svoj odločni NE ! Oddati svoj glas na političnih volitvah za KPI, pomeni dati svoj glas za okrepitev miru, ki je največja dobrina človeštva ! za obstoj in enakopraven razvoj slovenske manjšine. Tu gre prav za prav za volivce slovenske narodnosti, ki so drugače politično in ideološko usmerjeni. Tudi od njih bo odvisno ali bo slovenski predstavnik sedel v parlamentu ali ne. Če je kaj takšnih slovenskih volivcev, ki jim ni mar ali bo izvoljen ali ne slovenski predstavnik v parlament, je zelo jasno, da naše besede niso na njih naslovljene. Edino to jim lahko rečemo, da so izgubili iz vida interese svoje lastile narodnosti in da to ni dobro. Te besede veljajo torej tistim slovenskim volivcem, ki si želijo te izvolitve in se prav gotovo obotavljajo glasovati za KPI, ker si mislijo, da bi na ta način izdali svoje lastno in verjetno dolgo negovano politično ter ideološko prepričanje. A sedaj se postavlja vprašanje : danes se nudi prilika izvolitve slovenskega predstavnika v parlament; kaj ie važnejše : ' a otoviti to izvolitev ali pa glasovati za druge politične sile iz «principielnih» razlogov in tako to izvolitev preprečiti? Kaj je v tem trenutku «bolj principielno» : izvolitev slovenskega parlamentarca ali pa glasovanje za liste, ki tega predstavnika zaradi «krute stvarnosti» ne bodo mogle nikoli zagotoviti? To so vprašanja, ki si jih mora te dni vsak slovenski volivec zastaviti, če hoče prispevati k enemu izmed takšnih korakov, ki lahko predstavijo v tem trenutku začetek resnega in konkretnega reševanja enakopravnosti slovenske narodne manjšine v Italiji. Ne bomo tu zaključili z običajnim pozivom «Volite KPI, volite slovenskega kandidata na listi KPI ! », kot si verjetno pričaduje vsak bravec. Zaključili bomo raje s pozivom, naj se vsak slovenski volivec zamisli in naj skuša sam rešiti to vprašanje. Na vsak način je samo od njega, izključno od njega odvisno ali bo po 29 letih zasedel mesto v poslanski zbornici Slovenec, oz. Slovenka, ker gre tu konkretno za kandikatko Marijo Bernetiče-vo na listi KPI. K. ŠIŠKOVIČ V okviru televizijske volivne tribune, ki je bila v torek zvečer, so govorili tudi voditelji KPI, tovariši: Pajetta, Ingrao, Boldrini, Colluso in Donini. Zelo konkretno in jasno so obravnavali nekatera važna sedanja politična vprašanja. Podčrtali so, kako demokristjani skušajo ponovno oživiti nekdanjo cen tri s lično politiko in kako vneto širijo protikomunistično propagando, za kar se poslužujejo tudi televizije, po kateri ne obravnavajo konkretnih vprašanjih, pač pa z demago-škimi protikomunističnimi gesli skušajo zavajati javno mnenje na zgrešena in nevarna pota. Tov. Pajetta je med drugim poudaril, da afero v zvezi z škandalom s tisoč štiriinšestdeset milijoni lir, demokristjanski veljaki, skušajo sedaj zmaličiti. Zato skušajo prikrojevati številke po svoje. To- da dejstvo je, da ko so postala tla preveč pekoča in ko je postalo jasno, da bo parlamentarna preiskovalna komisija prišla stvari do dna, je bil postopek, na zahtevo KD mahoma prekinjen Sedaj je volivna kampanja že v teku. Za demokristjansko stranko je to kampanjo začel poslanec Sceiba. To je zelo značilno. Kot je znano, je bil prav Scelba tisti minister, ki je uvedel sleparski vol iv ni zakon, ki pa je bil pod pristiskom ljudskih sil kasneje razveljavljen. Za časa Scelbovega režima je v I-taliji bilo ubitih 95 delavcev, 5.000 jih je bilo ranjenih in 92.000 aretiranih. Tov. Ingrao je govoril o pomenu obiska odposlanca ameriškega predsednika v Rimu. Kot je znano je ta odposlanec prišel v Italijo z na-(Konec na 4. strani) Benečiji pa popolnoma pozablja. To ie zares žalostno! V bistvu se tudi v tem pogledu K.G. popolnoma strinja s stališčem, ki ga ima do Beneških Slovencev Krščanska demokracija. Ta stranka, ki ima oblast v svojih rokah, Beneške Slovence popolnoma ignorira in jih noče priznavati kot del slovenske etnične skupnosti v naši deželi. Prav to bi moralo strezniti predstavnike raznih slovenskih političnih skupin in jih ohrabriti v našem in skupnem boju za narodnostne pravice. Prav to bi moralo te voditelje privesti do tega, da bi se postavili po robu Krščanski demokraciji in proti škodljivi raznarodovalni ter Slovencem vsestransko škodljivi politiki. A, žal, ni tako. Stališča, izražena v «Katoliškem glasu», naj bi služila kot napotila Slovencem v volivnem boju. Toda ta napotila so že vnaprej obsojena na neuspeh in prav gotovo ne bodo mogla preslepiti zdrave pameti večine Slovencev in ne njihove razredne • zavesti, čeprav ta napotila predstavljajo manever ki ima za cilj odvračati slovenske volivce od edine pozitivne rešitve, ki jo nudijo komunisti. Dejstvo je, in to je važno, da Slovenci lahko dobe svojega predstavnika v parlamentu samo na listi KPI, četudi to ni po volji nekaterim krogom. In ker stvarno obstajo taka in edina možnost, in ker bo KPI gotovo poslala v parlament predstavnika slovenske narodne manjšine, je predvo-livni manever K.G. tembolj obsodbe vreden! * * * Predlog goriškega svetovavca KPI Pokrajinski svetovavec tov. Ber-gomas je poslal predsedniku goriškega pokrajinskega sveta pismo s predlogom, naj bi pokrajinski svet čimprej začel razpravljati o gospodarskem načrtovanju v novi deželi. Naš tovariš je nadalje predlagal, naj bi k razpravam povabili tudi občine in razna združenja. Predlagal je tudi sklicanje izredne seje, saj gre za zelo važna in nujna vprašanja. iNDON-DUBLIN-AMSTERDAM-BRUSSELJ-STOCKHOLM-OSLO-HRSINKI-BERN-BUDAPEST-BUKAREST-SOHJA-ATENE-TIRANA-ANKARA-BEJRUT-DAMASK-TEHERAN- NOVI DELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUl-iCAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO- MEHIKO-HAVANA-BRAZIIIJA-8UENOS AIRES-'JIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAI vpMBEOGRADMOSKVA.PRAGA-WARSZAVA, POLITIKA 2 • DELO 15.-3-19631 Zasedanje tržaškega pokrajinskega sveta V BRUSLJU, kjer so se = pretekli teden zbrali na skup- g nem posvetovanju predstavni- z ki komunističnih partij iz še- o stih zahodnoevropskih držav ? — posvetovanja so se udeleži- c li tudi predstavniki KPI — je r bilo še enkrat poudarjeno, da * bi ,razvoj trgovinskih in go- J spodarskih odnosov med e v- S ropskimi državami tako med o tistimi, ki pripadajo Evropski g gospodarski skupnosti kot ™ med onimi, ki so v okviru dr- g-žav Skupnega evropskega S tržišča, znatno pripomogel k ^ popuščanju napetosti v Evro- 3 pi. V skupni izjavi, ki je bila objavljena ob zaključku po- o svetovanja je med drugim re- p čeno, da predstavniki komu- ò nističnih partij šestih držav 5 se strinjajo v oceni resnosti i sedanjega mednarodnega po- fi ložaja. V tem' poročilu je na- 5 dalje rečeno, da šo predstav- t niki komunističnih partij skle- 3 nili okrepiti skupne napore v ? borbi proti monopolom. Utiele- c ženci tega posvetovanja pa so > posebno ostro : kritizirali ne- ™ davni f rancosko-nemŠki voj a- £ ški sporazum in poudarili, da § v današnjem svetu, ki ga obo- J roževalna tekma spreminja v «j sod smodnika, pomeni zveza j» med Degaullom in Adenauer- 2 jem nov «detonator». Vendar > pa se odpirajo nove možnosti 5 za akcije vseh tistih sil, ki na- z sprotujejo politiki osi Pariz- r, Bonn. Tu je posebno pomem- JJ bna krepitev in širjenje skup- * nih akcij komunistov in so- > cialistov, ki jih podpira naj- večji del delavskega razreda. £ Skupno poročilo se dotika P tudi vprašanja morebitne c vključitve Španije v Atlant- ” ski pakt in v Evropsko gospo- 5 darsko skupnost ter pravi, da ^ ti načrti jasno opozarjajo na > vojnohujskaške tendence. £ * 1 BORBA proti francoski a- j tomski sili se vedno bolj širi. ? Pred kratkim je bil ustanov- o ljen tudi iniciativni odbor za -ustanovitev nacionalne lige 2 za boj proti francoski atom- 1 ski sili. V ta iniciativni odbor j je pristopilo okrog 50 vidnih 5 francoskih politikov, umetni- o kov, književnikov in drugih £ javnih delavcev. Iniciativni z odbor je že objavil svoj prvi * proglas, v katerem je pouda- * ril, da bo imela ustanovitev o francoske atomske sile d ra- * matične posledice in da bo ° državo mnogo stala. Ustano- c vitelji lige menijo, da bo a- * tomsko orožje osamilo Fran- 2 cijo v mednarodnem življe- o nju, ker je to politika, ki ne- c varno ograža mir v svetu. - + I DIKTATOR FRANCO se g vedno bolj ogreva za pristop p v Atlantski pakt in v Evrop- m sko gospodarsko skupnost. To ® je diktator potrdil tudi v ne- o davnem intervjuju, za neko <5 ameriško televizijsko družbo, o V omenjenem intervjuju je o diktator med drugim poudaril 5 željo, da bi revidirali dose- P dan ji ameriško-španski voj a- " ški sporazum. Kot je znano 55 ima Amerika svoja oporišča P tudi v Španiji. Po sklenitvi > raznih vojaških in drugih spo- > razumih s Francijo je le-ta po- $ stala glavna zagovornica Špan- g skega sodelovanja v zahodno- evropski skupnosti. ★ £ LR KITAJSKA je odobrila | Direktor moskovskih “ Izvestij“ | pri papežu za razim tržaškega gospodarstva o okviru dežele Furlauija-Juiiiska krajina V tržaškem pokrajinskem svetu | je v teku razprava o deželnem gospodarskem načrtu. Sestavo deželnega gospodarskega načrta in zadevno razpravo v pokrajinskem svetu so komunistični svetovavci že svoj čas predlagali in so v ta namen pred nekaj meseci predložili odboru resolucijo, v kateri so predlagali, naj pokrajinska u-prava da pobudo za sestavo posebnega odbora, v katerem naj bi bile zastopane poleg krajevnih uprav, trgovinskih zbornic, univerze in drugih prizadetih ustanov, tudi sindikalne, zadružne in kmetijske organizacije in ustanove. Ta predlog je predsednik pokrajine najprej načelno sprejel, v svojem poročilu pa je proti vsem pričakovanjem predlagal, naj bi o deželnem gospodarskem načrtu razpravljale samo tri pokrajinske uprave, ki naj bi nato pooblastile Center za gospodarski razvoj, naj zbere s pomočjo raznih izvedencev ustrezno gradivo, ki bo služilo bodočemu izvoljenemu deželnemu odboru za dokončno sestavo deželnega gospodarskega načrta. V razpravi, ki je v teku, so do sedaj govorili poleg drugih tudi komunistični svetovavci Colli, Gombač in Bortolotti. Prvi je govoril tov Colli, ki je v uvodu dejal, da komunisti pozdravljajo to razpravo kot pozitivno dejstvo. Nato je poudaril, da predsednikovo poročilo vsebuje nekatere točke, s katerimi se komunisti popolnoma strinjajo, z drugimi pa se ne strinjajo, kakor se ne strinjajb z nekaterimi njegovimi stališči v zvezi z gospodarskim načrtovanjem. Potem ko je ugotovil, da dosedaj državna uprava s svojo gospodarsko politiko ni znala preprečiti prevladujočega vpliva monopolističnih skupin, kar je glavni vzrok sedanje gospodarske neura- vnovešenosti v državi, in sicer med Kubi dolgoročni brezobrestni o kredit. Na podlagi trgovske- > ga sporazuma bo Kuba dobi- *j vala kitajske prehrambene ar- - £ tikle, tekstil, farmacevtske iz-’ $ delke, jeklo*, kemikalije in « druge potrebščine. Kitajska o bo uvažala s Kube sladkor in g razne rudne surovine. P r' d NNow-Nmiag-VAVzstiv/wvoviid-VAxS Severno in Južno Italijo, med deželo in deželo, med mestom in kmečkim podeželjenv, je svetovavec Colli poudaril, da je treba govoriti o demokratičnem načrtovanju, v mejah, ki jih določa republiška ustava, ki jo je treba uveljaviti, ker predstavlja osnovni zakon države. Zato je treba v tem pogledu upoštevati borbo proti monopolom in borbo za agrarno reformo, ter se zavzemati, da bodo koristi posameznikov podrejene koristim narodne skupnosti. Tov. Colli je zavrnil tezo pokrajinskega predsednika, češ da vsa nesreča Trsta in dežele je v tem, da se nahajata na robu države. Colli je dejal, da je v preteklosti Trst cvetel prav zaradi tega njegovega obrobnega toda važnega položaja in posredovavca med svojim naravnim zaledjem in čezmorskimi deželami. Tudi danes sta Trst in dežela na zelo ugodni zemljepisni točki ter lahko nudita svoje usluge pri izmenjavi blaga z obširnim Srednjeevropskim zaledjem in s socialističnimi državami Vzhodne Ev- ditno politiko. V ta namen, naj bi v deželi ustanovili enotni kreditni organ, katera osnovni temelji naj bi bila rotacijski sklad. za Trst in Gorico ter Zavod za srednji kredit za Furlanijo. Svetovavec Gombač pa je govoril predvsem o kmetijstvu in o tržaškem pristanišču. Ugotovil je, da v predsednikovem poročilu ni našel nobenega predloga, kako naj bi rešili vprašanje kmetijstva. Zato se bo pokrajinski svet moral odločiti, ali se strinja ali ne z ustanovitvijo ustanov za razvoj kmetijstva, o čemer se je soglasno izjavil go-riški pokrajinski svet. V deželi je 50 odstotkov obdelovalne zemlje v rokah veleposestnikov. To dejstvo narekuje, da bi bilo treba podvzeti ustrezne ukrepe za izročitev zemlje tistemu ki jo obdeluje. Ustanoviti je treba deželno ustanovo za razvoj kmetijstva, ki naj bi prevzela upravo nad imovino «Ente Tre Venezie». Tej novi deželni ustanovi bo treba omogočiti, da lahko razlasti proti odplačilu zemljiška posestva, ki jih obdelujejo spolovinarji ali najemniki, da se ustanovijo in utrdijo učinkovite kmetijske enote. Ustanovi bo treba omogočiti, dajanje pobud za razvoj kmetijskega zadružništva itd. V ta okvir je treba vključiti tudi likvidacijo ustanove Federconsorzi, naprave te ustanove pa bo treba dodeliti ustanovam z državno udeležbo, u-stanovi za razvoj kmetijstva, pokrajinam in konzorciranim občinam. Glede km'ČfTTstVh*rih' tržaškem po-' dročju pa je tov. Gombač dejal, da se bo moralo nujno povezati z ostalim deželnim kmetijstvom, če ho hotelo napredovati. Zatem je svetov. Gombač govoril o vprašanju tržaškega pristanišča. S statističnimi podatki je prikazal, kako zlasti trazitni promet polagoma upada, medtem ko promet drugih italijanskih pristanišč stalno narašča. V zvezi s krizo Javnih skladišč, je tov. Gombač predlagal, naj se zahteva od države odnosno železniške uprave, naj prevzamejo v svoje breme vzdrževanje železniška o-mrežja v pristanišču in vzdrževanje pristaniških skladišč, ki so državna last, s čemer bodo ta skladišča prihranila skoraj 800 milijonov lir letno, s čemer bi lahko odpravila velik del svojega primanjkljaja, ki znaša okrog 1 milijardo lir. Poleg tega pa bi bilo potrebno, da bi vlada pri sklepanju pogodb s tujino upoštevala koristi tržaškega pristanišča, kakor tudi da se obveže, da bodo raztegnjene na tržaško pristanišče vse tiste ugodnosti, ki jih sedaj uživa Hamburg v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Svetovavec Bortolotti pa je poudaril, da gospodarsko načrtovanje, ki ne predvideva odpravo velike razlike, ki še vedno obstaja pri delitvi dobička med delavci in delo-dajavci, ne bo nikoli zadovoljilo pravičnih pričakovanj velike večine prebivavstva dežele. Nato je opozoril na vprašanje emigracije strokovne delovne sile, ki je postalo v zadnjih letih zelo resno in zna v prihodnosti pomeniti tudi veliko oviro za industrijski in splošni razvoj dežele^ Zalo je dejal, da bo moral bodoči deželni svet preprečiti nadaljuj od--bajanje strokovne delovne sile iz dežele predvsem s sestavo pravilnega investicijskega načrta, s katerim naj se v deželi ustvarijo nova delovna mesta. Nato je ugotovil, da predsednik v svojem poročilu ni dal dovolj poudarka vlogi zadrug, ki lahko s svojo proizvajalno in distribucijsko dejavnostjo mnogo pripomorejo pri zbijanju cen zlasti življenjskih portebščin. Pretekli teden je papež lvanj XXIII. sprejel v posebno avdijencoi direktorja moskovskega dnevnika «Izvestja» Adjubeja in njegovo soprogo, ki je hči tov. Hruščova. fa' dogodek je zbudil v svetu veliko pozornost. Časopisje je na različne načine komentiralo ta obisk. Resnejši in naprednješi časopisi so tolmačili ta dogodek kot konkretno de- janje v službi mednarodnega sožitja1 |j in miru, kar v resnici tudi je; reak-l Vt donami krogi pa so šli celo tako' p daleč, da so kritizirali papeža, pa ^ čeravno se proglašajo za zveste ka-; n toliški cerkvi in njenemu vrhovne-j tj mu poglavarju. Pismo Iraške komunistične partije Iraška komunistična partija je poslala bratskim partijam v svetu in demokratičnemu tisku posebno pismo, v katerem izraža svoje ogorčenje zaradi zločinov, ki jih je novi iraški režim zagrešil proti komunistom. Novi iraški režim se jo namreč takoj po prevzemu oblasti Iraku, z največjo brutalnostjo spravil nad komuniste. Danes je mno- go komunistov v ječah, mnogi so P na begu, odnosno v ilegali, a kat je še hujše, več najvplivnejših vo diteljev tamkajšnje KP je bilo' n usmrčenih. In med slednjimi jo. I> bil tudi generalni sekretar iraško partije. p Afriški zdravnik diplomiral v Beogradu v i d Kvarni Sumi je prvi tuji Ètudet^11 y ki je začel in dokončal študij h® univerzi v Beogradu. Kvarni Sub1’ je doma iz mlade afriške republi' ^ ke Togo. Novi zdravnik bo še neka) časa živel v Jugoslaviji, nato pa M odšel v svojo domovino, kjer se W posvetil poklicu, ki si ga je izbral ooooooooooooooooooooooooooooooo0000000000000000000000000000ooooooooooooooooooooooooooooood Deželna konferenca KPI rope, po drugi strani pa s Srednjim in Dal j njim Vzhodom ter z Ljudsko republiko Kitajsko, s katero ima Hamburg kar Ì2 rednih pomorskih prog, Trst pa nobene. Tov. Colli je dejal, da je vladna politika do Trsta povzročila, da lahko druga pristanišča delajo Trstu konkurenco in si zagotavljajo tranzitni promet, ki bi ga lahko s pravilno politiko pridobili Trstu. To politiko si lahko tolmačimo, kot podcenjevanja vloge Trsta in tako si lahko tudi tolmačimo odpor proti ustanovitvi integralne proste cone, katero komunisti še vedno zagovarjajo tudi v okviru avtonomne dežele, kot osnovni instrument predvsem za povečanje pristaniškega prometa. Poleg tega je treba Trstu nuditi več pomorskih prog zlasti podržavljenih pomorskih družb, okrepiti ladjedelsko industrijo in vse druge dejavnosti ustanov z državno udeležbo (IRI). Hkrati pa je treba deželi zagotoviti ustrezno in trdno kre- Objavljamo izvleček iz referata, ki ga je imel na deželni konferenci KPI član deželnega tajništva KPI za Furlanijo-Ju-lijsko krajino, tov. Bacicchi. O konferenci, ki je bila pred dvema tednoma v Trstu, smo poročali tudi v naši prejšnji številki. Dežela Furlanija Julijska krajina ni bila ustanovljena po zaslugi vlade in niti po zaslugi te ali one politične stranke, marveč je bila izbojevana po dolgih in trdih borbah širokih ljudskih množic, v katerih je KPI dala zelo velik in odločujoč doprinos. KPI je v parlamentu prva predložila zakonski predlog za ustanovitev dežele s posebnim statutom. Krščanska demokracija je na razne načine skušala zavirati ustanovitev dežele, ko pa je spoznala, da je zaviranje neuspešno, je naredila vse kar je bilo v njeni moči za omejevanje pristojnosti nove dežele in pravic našega prebivavstva, posebno pa za omejevanje pravic slovenske narodne manjšine, ki prebiva v deželi. Kljub vsemu danes imamo posebni statut za deželo in ta, četudi ni tak kakršnega smo mi predlagali in kakršnega je naše ljudstvo hotelo imeti, predstavlja pozitivno sredstvo za reševanje nalog, ki stoje pred nami. Sedaj je potrebno, da gremo naprej. Delati moramo zato, da bo posebni statut za deželo čimprej dejansko stopil v veljavo, da bo izvoljen prvi deželni svet, v katerem bodo sorazmerno zastopane vse politične skupine, ki delujejo v deže- li. Predvsem je nujno, da bo novi parlament že v najkrajšem času odobril zakon za deželne volitve, to je zakon, ki ga zaradi sabotiranje Krščanske demokracije ni utegnil odobriti pred kratkim razpuščeni parlament. Odobritev tega zakona je tembolj nujna tudi zato, ker brez njega, t.j. brez izvolitve deželnega sveta ni mogoče pristopiti niti k izdelovanju načrta za gospodarski razvoj dežele in ne k reševanju drugih perečih vprašanj. V nadaljevanju svojega poročila je tov. Bacicchi razpravljal o politiki Krščanske demokracije. Poudaril je, da je delovanje te stranke polno protislovij, da ta protislovja povzročajo hudo krizo tudi v naši deželi. Poudaril je da KD ni znala uresničiti nalog, ki sé nastavljajo pred njo tako v pogledu notranjih kot v pogledu zunanjih 'adev. Danes se na široko opeva «gospodarski čudež» v Italiji, toda tega «čudeža» v naši deželi ni in huda gospodarska kriza, ki vlada v deželi, brezposelnost, izseljevanje delovnih ljudi, opuščanje kmetijstva, nizka življenjska raven širokih ljudskih množic, naraščajoča draginja itd. to zelo prepričljivo potrjujejo. Tudi dejstvo, da se je v zadnjih desetih letih število furlanskega preh vavstva zmanjšalo za 57.483 oseb, gornjo trditev zelo prepričljivo potrjuje. Zatem je govornik razpravljal o gospodarskih vprašanjih in o položaju delavcev in kmetov v deželi. Med drugim je poudaril, da obstaja povsod v deželi veliko neuravnove-sje ter da povsod srečujemo akutna protislovja. Delavci, ki hočejo kol’ čkaj izboljšati svoj standard mt> rajo opravljati izredne ure, mone poli onemogočajo razvoj kmetijstva in male industrije, zlasti v manjšil’1 b podeželjskih središčih, zaradi če n sar morajo delovni ljudje iskati zaposlitev v večjih središčih, kar pa je združeno ne le z veliko izgube časa, temveč tudi z občutnimi st h1 ški. Obrtništvo in mala industrija čestokrat vzdržijo samo po zaslb gi velikih žrtev itd. Tov. Bacicchi je nato poudarila da mora načrt za gospodarski razio voj vse to upoštevati. Ta načrt b° moral upoštevati tudi različnosti-ki obstajajo ha raznih področji^ dežele. Med nedavno razpravo o deželnem statutu Julijske kraji-ne-Furlanije so se demokri-stjanskl poslanci zoperstavili sprejemu členov, ki govore o pravicah slovenske manjšine. Tako so se znašli skoro na istih pozicijah kot liberalci, monarhisti in fašisti. SLOVENSKI VOLIVCI ! Ne pozabite tega in odrecite glas KD in njenim slovenskim zaveznikom, ki jih demokristjani v tej volivni kampanji še posebno hvalijo! 5315.-3-1963 DELO • 3 ij“ van nco lika so- la po- čne nej- tol- de- 0 ženskih problemih v Italiji V moderni organizaciji družbe morajo imeti ženske zagotovljeno polno človeško dostojanstvo B je etu bno por- tovi nu- je li v > ramò so kat Problemi ženske emancipacije so bili v Italiji do nedavna samo dojena ženskih organizacij in v najboljšem primeru le še sindikatov, ki so se zavzemali za enakopraven ma-. . terialni položaj zaposlenih žensk. Po-■|a Etične stranke, tudi delavske, so -a feževanje teh vprašanj prepuščale ak0 Predvsem ženskim organizacijam, Pa ki so bile hkrati tudi poglavitna po-ka' možna sila za vse množične poli-/ne’! Učne akcije. Prepuščanje reševanja ženskih Problemov izključno ženskim organizacijam je imelo za posledico, da se družba v celoti ni dovolj zavzemala za reševanje teh problemov. Medtem ko se je večalo število zaposlenih in tudi družbeno aktivnih žensk, se je iz leta v leto manjšal odstotek žensk v vodstvih političnih strank, v parlamentu, v občinskih in pokrajinskih upravnih odborih. Problem podcenjevanja žensk je Postal posebno akuten v delavskih strankah. Treba je upoštevati, da k nad 50% volivnih upravičencev 'ensk in da je krščanska demokrata od nekdaj imela ženske za svoj Potencialni volivni rezervoar. Toda Podcenjevanje žensk je bil samo va eden od elementov, ki so vplivali ril0 Pa upadanje zanimanja žensk za Politično življenje. Drugi, verjetno odločilnejši ele-| Pient pa je izhajal iz naglega raz-| v°ja države, iz naraščajoče prisot-Posti žensk v proizvodnji, ki je ni spremljala ustrezna organizacija j j vseh tistih ustanov in služb, ki bi ■*^1 ženski omogočile poleg službe in ^ma tudi večje družbeno udejstvo-'na Vanie- Ulii Na X. kongresu KPI, decembra Pii-1962 v Rimu, j c Margherita Ferro v diskusiji med drugim poudarila: Na nacionalni ravni (pri tem misli GK) smo v zadnjem času, predvsem Po zaslugi III. konference komunistk, dosegli večje zavestno prepri-cPnje o pomenu boja za žensko emancipacijo. Menim, da ženske po-Sel)no občutijo pomanjkanje jasne |lvrspektive glede možnosti, da je s, Pomočjo vsega demokratičnega gibanja mogoče ustvariti demokra-,'Ptio in socialistično obnovo dsže-,e- Pomanjkanje te politike in ideo-°ške jasnosti sili žensko, da svoje ^■"obleme rešuje ali sama ali v okvi-9 družine, zatekajoč se h kompromisom. Pomanjkanje demokratična odnosa do žensk je v odkri-em nasprotju s teoretično linijo, . a je žensko vprašanje sestavni del mlijanske poti v socializem. Dejavnost, ki jo razvijamo med ženskami, je še vedno preveč pogosto sa-. Po propagandno udejstvovanje, zbi-r' faiajo podpisov ali mobilizacija za a ocelovanje pri manifestacijah. ka. bc W ral bfl sti j* Od rešitve teh ključnih problemov 3a je odvisno tudi večje udej stvori e in uveljavitev žensk v družbe-aem in političnem življenju. Itali-!%ske delavske in napredne stran-e $e tega zavedajo. ^komunistična partija se je zato girala pri reševanju materialno] Pr°l,lemov ženske emancipacije. |e ;®a leta se je skupno z drugimi ^ 'mi političnimi strankami in vse-i,j tudi katoliškimi — sindikalni11 organizacijami bojevala za e-^kopravnost ženske na delovnem si;s;tu- Razumljivo je, da so se vse -, likalne Organizacije kar najbolj L *ele za dosego enake plače za Luk° delo, kajti v deželi, kjer je L udba delovne sile daleč večja |blv povPraševanja, je to nujno pro-hfnrn- ki ne zadeva samo ženske. industrije so se namreč o-lov?i ‘ra,e v najemanje ženske dc-mio. ki je bila cenejša od v t c- Sindikalne organizacije so Hleri. b°-iu dosegle lepe uspehe. Ne 'j e na to pa še ni bila odpravlje- na diskriminacija do žensk glede enake plače za enako delo. Clan vodstva KPI Giorgio Amendola piše v teoretičnem glasilu partije «Rinascita» : «Pravica do enake plače je potrjena, čeprav se je ne spoštuje in se je treba nenehno boriti za njeno uveljavljanje». Diskriminacija se dogaja pri vrednotenju ženskega dela: ženska z enakimi kvalifikacijami in enakimi sposobnostmi kot moški bo le redko dobila enako kvalificirano zaposlitev, kot če bi bila moški. Skratka, žensko delovno silo se najema za podrejena delovna mesta, kjer nima nobenih perspektiv, da bi lahko napredovala. To se dogaja tako v uradih, bankah kot v proizvodnji. Vprašanje enakopravnosti ženske na delovnem mestu je zato tesno povezano z vprašanjem priznati ženskam polno pravico do dela. Sindikalne in politične organizacije so povezale ta dva problema. Ko so dosegle priznanje načela : enaka plača za enako delo, so svoj boj usmerile predvsem v priznanje kvalificiranosti ženskega dela in omogočanja ženskam, da dosežejo te kvalifikacije, hkrati pa tudi boj za to, da bi bili ženskam odprti vsi poklici. Najbolj pereč je problem podcenjevanja ženskega dela na kmetih, kjer po obstoječi zakonodaji ženska doseče komaj nekaj nad polovico tega, kar je priznano moški delovni sili. V boju za priznanje pravice ženskam do dela in za uveljavljenje materialne enakopravnosti ženske delovne sile z moško so imele italijanske ženske velike težave, ker pogosto niti v okviru svojih strank niso našle razumevanja za te probleme. Treba je bilo namreč zlomiti globoko zakoreninjene katoliške tradicije, da je mesto ženske v družini, v domu in da je ženska zaposlitev samo nekaj začasnega. O teh problemih piše tudi Ines Cerlesi v «Rinascita»: Na žensko delo ne moremo več gledati kot na nekaj slučajnega in prehodnega v življenju ženske, niti ni mogoče več ocenjevati prisotnosti ženske v svetu dela kot rezervno silo z manjvredno in nižje plačano'zaposlitvijo. Treba se je torej z vsemi silami boriti za polno priznanje novih kvalitet ženskega dela in hkrati za višje in širše omogočanje strokovnega usposabljanja delavk proti tezam delodajavcev, ki so zelo razširjene tudi med javnim mnenjem, da je tako imenovano «tipično ali v glavnem žensko delo» vedno tudi «manjvredno delo». Ne glede na vse te probleme, s katerimi se srečujejo italijanske' ženske v boju za svojo enakopravnost in emancipacijo, pa so vendarle v zadnjih letih dosegle vrsto pomembnih uspehov od priznanja načela o enaki plači za enako delo do ukinitve raznih restrikcij, ki so ženskam zapirale določene poklice. Predvsem pa so dosegle, da danes ne samo delavske stranke uvidevajo, da rešitve ženskih problemov ni mogoče iskati v vrnitvi ženske v družino, temveč je treba z moderno organizacijo družbe ženski zagotoviti polno človeško dostojanstvo. IPovzeto iz revije «Naši razgledi») /z Gorice Slovenske šole naj ostanejo v središču mestu! Sindikat slovenskih šolnikov v .Gorici je poslal pristojnim oblastem naslednjo resolucijo: «Šolniki šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici zbrani na občnem zboru ugotavljajo, tla namerava goriška občina zgraditi v Stražicah šolsko poslopje za vse šole s slovenskim učnim jezikom: za vrtce, ljudske in srednje šole ; smatrajo, da izbrani prostor ni primeren za označeni namen, ker je zunaj mesta, v. kraju, kjer prebiva malo slovenskih družin in ki je težko dostopen ter oddaljen od rednih mestnih prometnih ulic ; da potrebe vzgoje in pouka slovenske mladine zahtevajo dve ločeni šolski poslopji v onih mestnih delih, kjer imajo preko pol stoletja svoj naravni sedež slovenske šole. Prosijo za dobrohotno zanimanje pokrajinskih in občinskih oblasti, da bi bilo vprašanje rešeno v skladu s potrebami slovenskega šolskega prebivalstva. Sedeža bodočih poslopij naj bosta v neposredni bližini sedežev sedanjih omenjenih šol.» ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo BARKOVLJE PISMA BRAVCEV □ PISMA BRAVCEV □ PISMA BRAVCEV □ PISMA BRAVCEV 0 problemu openskega invaia Od koliko nerešenih občinskih problemov, ki se za nas Opence vlečejo že vso povojno dobo, vsiljuje se nam še eden in sicer ta, da se hoče odhodna, postaja openskega tramvaja, premestiti na trg Scor-cola. To namero, merodajni občinski krogi zagovarjajo in jo žele uresničiti predvsem iz razloga, češ, da predstavlja tramvaj v ulici Martiri della Libertà veliko oviro, ki, da jo je treba čimprej odstraniti zaradi vedno bolj naraščajočega mestnega prometa. Predstavnik Inšpektorata za promet je celo izjavil, da se vožnja tramvaja čez trg Dalmacija kosi s prometnim zakonikom, ako se ima v vidu, da ie ul. Carducci glavna mestna arterija s prednostno pravico ; kar pa ne drži, ker tramvaj — kot javno prevozno sredstvo — lahko vozi tudi v nasprotni smeri in lahko tudi prečka prednostne ulice, seveda, vse to s primerno signalizacijo. Vsekakor, postoji resna namera, da se openski tramvaj zadrži na trgu Scorcola in sicer to vse do tedaj ( tudi za nekoliko let) dokler bi se tramvaj ne speljal v predoru ispod parka Rally do ul. Fabio Severo, kjer bi se s časom uredilo novo odhodno postajališče za tramvajsko vezo TRST-OP'CINE. Proti tej nameri so se prizadeti že oglasili v raznih časopisih, zbirali so se podpisi, poslala so se merodajnim tudi protestna pisma in za preteklo nedeljo je poseben Odbor tudi povabil vaščane na sestanek v kinodvorani na Opčinah. Žal da je bilo od domačinov-Slo-vencev le malo prisotnih, to pa zato, ker jih kot organizacije ni nihče vabil in tudi zato, ker nalepljeni lepaki so bili samo v italijanščini, namesto dvojezični, kar se je v diskusiji tudi kritično izneslo. Ko je predstavnik tramvajske u-prave končal z obrazložitvijo njihovega načrta, se je prijavilo k besedi nekoliko Italijanov, ki so se vsi odločno izrekli proti nameram občinske uprave. Za domačine so se priglasili k besedi tov.: Bais, ki je odločno protestiral proti temu, da so bili nalepljeni samo ital. plakati in tudi proti temu, da se domačini niso povabili v okviru svojih pol. organizacij. Tov. Torči Sosič je postavil vprašanje, češ, zakaj, da se niso v obnovljenih vozovih postavili ludi dvojezični napisi — na vprašanje mu ni bilo odgovorjeno. Tov. Muslin se je, kot sindikalni delavec, zavzel za vse prizadete in je v odlični besedi popolnoma pobil vse lažne trditve gospodov, ki so skušali prikazati utemeljenost njihovih načrtov. Mislim, da ga ni bilo v dvorani, ki bi soglašal z njimi. Mi vsi, kar nas je prizadetih domačinov, ki se tramvaja poslužujemo, ludi po večkrat dnevno, vse (Nadaljevanje na 4. strani) O tarifah na Sergasovem avtobusu | Iz Barkovelj so nam poslali naslednje pismo : Vsakikrat, ko Acegat poviša tramvajske tarife, se sprašujemo Staro-gorci, Gašperji, Bovedčani in Baj-dovci, ki se poslužujemo Sergasovo-ga avtobusa, ki vozi iz mesta do barinovi j anske «Rumene hiše», če bo tudi podjetje povišalo prevozne cene. Točno po treh ali štirih dnevih sledi povišanj,e v isti meri, ki jo je določila Acegat. Sedaj nastane vprašanje, na čem sloni utemeljitev potrebe do takega poviška. Mislimo, da se ne motimo, ako trdimo, da ima to podjetje lepe dobičke, ki gredo letno v visoke milijonske številke. Mar bo služilo to povišanje za izboljšanje plač in mezd nameščencev? V to resno dvomimo! Tudi nam ni znano, da bi se v zadnjem času povišala cena bencinu. Račun je čisto lahek, če prevaža omenjeno podjetje dvatisoč potnikov dnevno, bo teh dvatisoč potnikov prineslo v SergaSovo blagajno dvajset tisoč lir, ki pomnožene s tristopetinsestdesetimi dnevi, izdajo nič manj kakor sedem milijonov čistega letnega dobička, če je to podjetje že do sedaj tako močno aktivno, zakaj mora naš delavec prispevati še k večjim dobičkom? * (sledi podpis) Jàdtuia MLET-PETJE-FOLKLORA-KNilGS-REVJIE-KINCL s s 5 s <. at o S o 2 < SOVJETSKA ZVEZA je v minulem letu sodelovala na kulturnem področju z več kot sto državami. Danes študira na sovjetskih univerzah in sorodnih visokih šolah okrog 18 j? tisoč študentov iz tujine. Legi tos bo SZ sodelovala na 21 5 glasbenih in gledaliških festi-5 valih v tujini. Priredila bo III. £5 mednarodni filmski festival v 2 Moskvi ; v tujino pa bo po- slala okrog 30 različnih skupin umetnikov. < < 2 3 O Ó z z Ul «. --J «vuvv.dj, itivun tCtM11u im- > cionalno literaturo. V zadnjih § JEZIK MARI, ki ga govori okrog pol milijona prebivav-cev avtonomne sovjetske republike Mari, je šele pred nekaj desetletji dobil lastno na- 5 K > m Ò E > k > CD > TJ m ■Vi O x O » > s O X Ž 2 K'tih je dosegel zelo lep na- g predek. Leta 1962 je izšlo v tem jeziku 127 knjižnih del. Letos bo izšlo v tem jeziku 148 knjižnih del. ♦ MOSFILM pripravlja nov film o Leninu in Gorkiju. Film bo obravnaval tematiko iz njunega delovanja v letu ” 1920. Vlogo Lenina bo v tem filmu igral Boris Smernov, vlogo Gorkega pa Vladimir Emeljanov. Delo bo režiral Jurij Višinski. ♦ V LR HRVATSKI so po ukinitvi mestnih gledališč v Karlovcu, Varaždinu, Šibeniku in Zadru začeli razpravljati o ustanovitvi enotnega gledališča za več mest skupaj. Društvo hrvalskih dramskih u-metnikov že pripravlja tovr-“ st ni načrt in predlog. Po tem 2 načrtu bi novo gledališče doseglo kapaciteto do 400 predstav za leto. Taka rešitev bi, po mnenju Društva umetnikov, pomagala odpraviti krizo, ki je nastala na tem področju gledališke kulture. ♦ _ 8. MARCA so v Kulturnem g centru v Beogradu odprli raz-Ò -stavo pod naslovom : «Srbske ž žene - likovni ustvarjavci». 5 Na razstavi, ki spada v okvir 7 20-letnice ustanovitve ženske 2 protifašistične organizacije, 2 < 5 0 ì 1 o 8 o S a. 5 < > 2 ò ? m > Ò» > i o S je razstavljenih okrog 70 slikarskih in 30 kiparskih del šestdesetih srbskih likovnih umetnic. ♦ BRECHT V MAKEDON-ŠCINI. Ne gre za publikacijo katere izmed njegovih knjig v lem jeziku pač pa za dramsko uprizoritev «Švejka v drugi svetovni vojni». To delo je Narodno gledališče v Skopju prvič uprizorilo in ga podalo, kot rečeno, v makedonskem jeziku. ♦ REVIJA «SINTIA», ki izhaja v Florenci je pred kratkim objavila panoramo sodobnih hrvatskih pesnikov. V tej pa- norami so zastopani : Jure g 4 ko Tomič, Djuro šnajder, Mi- 5 livoj Slaviček, Josip Pupačič, * Ivo Slamnig in Krsto špiljar. Kratke biografske beležke o pesnikih je napisal reški pre-vajavec Giacomo Scotti. ♦ GOSMUZLITIZDAT osrednja sovjetska založba, ki izdaja predvsem dela s podro- m čja muzikalij, je pred krat- à kim izdala knjigo spominov „ na Čajkovskega. V knjigi je o g objavljenih 35 doslej neobjav- S j 1 j enih del sodobnikov tega ve- * ž likega ruskega skladatelja. y < -3 5-Va01)ll0J-3ri3d-131V9tl3rV1 -V8SV10-3Ì 15.-3-1963 4 • DELO Iz sindikalnega življenja Določila nove pogodbe kovinarskih delavcev Na željo zainteresiranih bravcev objavljamo nekaj podrobnosti o določilih nove de-lorne pogodbe kovinarjev, ki so zaposleni v zasebnih pod-jetih. Kot je znano je bila omenjena pogodba podpisana pred nedavnino. Glavne točke nove pogodbe so naslednje : Delovni urnik : Od prejšnjih 48 ur na teden se zniža na 43 ur za železarsko industrijo, 44 za avtomobilsko :n letalsko, 45 ur in pol za elektromehanično in elektronsko industrijo ter splošno mehaniko, 46 ur za ladjedelsko industrijo. Nadurno delo : Kot izredne ure se smatrajo ure, ki jih delavci o-pravijo čez novi skrčeni urnik. Povišek za izredno delo se od 44 ur naprej poveča od 8 na 10 odstotkov. Mezde : 12 odstotkov poviška za železarstvo, avtomobilsko in letalsko industrijo, elektromehaniko in elektroniko, 11 odstotkov za livarstvo in ladjedelstvo. Ti poviški začnejo veljati takoj. Dejansko so za-sebn' kovinarji dosegli enake poviške kot kovinarji pri IRI. Kvalifikacije: Namesto dosedanjih štirih kategorij jih bo pet. U-poštevajoč za mezdo navadnih težakov osnovo 100, bo znašala mezda za navadne delavce druge ka-tegorje 106.5 točke, za navadne delavce 1. kategorjje 111 točk, za kvalificirane delavce 118. Delavci in uradniki zasebene industrije se delijo v enake katerorje kot pri IRI. Akordi : Pogodba je v skladu z okvirnim sporazumom, doseženim v oktobru. Sindikati bodo imeli pri določanju akordnih dodatkov enako pogodbeno moč kot v podjetjih IRI in ENI. Delodajalci jim bodo morali sporočiti podrobne kriterije pri računanju akordov vštevši delo «po traku». Delovne norme se bodo ustalile v teku dveh mesecev, nato se bo podjetje pogajalo s sindikatom, pri čemer bo zagotovljenega 8.5 odstotka zaslužka. Za vso industrijo se minimalni akordni dodatek zviša od 10 na 12 odstotkov. Nagrade : Od januarja 1964 ali pa od zapadlosti sedanjih nagrad bodo imeli sindikati popolno pravico do pogajanja o določanju stimulativnih nagrad. Za podjetja bo veljala osnova stimulativnih nagrad od 2 do 5 odstotkov mezde, če zaposlujejo od 200 do 1000 delavcev, ter od 4 do 7 odstotkov, če zaposlujejo nad 1000 delavcev. V podjetjih z manj kot 200 delavci, kjer ni teh nagrad, bodo priznali delavcem 2 odstotka nadomestnega dodatka takoj, 3 odstotke pa od 1. januarja 1965. Ukinili bodo vse «protistavkovne in protisiindikal-ne» nagrade. Sindikalne pravice : Sindikali- stom v tovarnah bodo priznali 6 ur plačanega dopusta na mesec. Na oglasne deske bodo lahko obešali sindikalna sporočila. Delavcem, ki opravljajo javne in sindikalne funkcije izven tovarne, se prizna pravica, da ostanejo za določeno dobo «na razpoloženju». Periodični poviški : Delavcem se priznavata dva poviška po 1.50 odstotka. Ta določba velja od 1. januarja 1963. Odpravnine : Zvišajo se za en oooooooooooooooooooooooooooo Poplave v Benečiji Ta teden so bili večji nalivi na področjih Benečije. Nalivi so povzročili večje poplave. Nadiža in Idrijca sta prestopili bregove. Vendar pa te poplave niso povzročile večje škode. dan mezde za vsako «skupino», razen za zadnjo, katere zapadlost se skrči od 18 na 15 let. S priznanjem periodičnih poviškov se položaj delavcev približuje položaju uradnikov. Mladi delavci : Delavci v starosti od 18 do 20 let bodo uživali popolnoma enake mezde kot delavci, stari nad 20 let. S tem je ukinjena še ena diskriminacija. Dobo vojaške službe bodo upoštevali za določanje starostne odpravnine. Prosvetno društvo «Opčine» priredi v soboto, 16. marca ob 20,30 v Prosvetnem domu na Opčinah v «Večer» tržaške narečne pesnice Marije Mijoto-ve. Pesnico bo predstavil pisatelj Boris Pahor, njene pesmi pa bo reci tarala mladina iz Sv. Ivana in z Opčin. Nastopil bo tudi pevski zbor «J. Gallus» pod vodstvom Ubalda Vrabca. Pela bo tudi solistka Ljuba Berce - Košuta. Ob tej priliki bo v Prosvetnem domu tudi razstava slovenske knjige. Prireditev je namenjena članom društva. Vstop samo z vabilom. * * * Gojenci tržaškega Dijaškega doma bodo nastopili s igro «Jezusovi apostoli» v soboto 16. t.m. ob 20,30 v dvorani na Kontovelu ; v nedeljo 17. t.m. ob 17. uri pa v Prosvetnem domu na Opčinah. Predstave Slovenskega gledališča v nedeljo, 17. t.m. ob 17.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» — Klabund : «Krog s kredo». V torek, 19. t.m. ob 16.30 v Ljudskem domu v Križu — André Dous-sin : «Kadar se štorklja zabava». V sredo, 20. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah — Klabund : «Krog s kredo». Obvestila za kmete Upoštovajoč slabe klimatsko razmere, ki so nemalo kljubovale dejavnosti nešega vrtnarstva je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo s sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri Vladnem generalnem komisariatu v prid tržaškega kmetijstva, pričelo z razdeljevanjem s 50% prispevka nakupne cene odbranih semen fižola, graha, špinače, solate, radiča, bledeža in matavilca. Zainteresirani morajo predložiti prošnjo na tozadevnem obrazcu na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu - Ulica Ghc-ga, štev. 6/1, soba štev. 5. * * * Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu na pobudo Ravnateljstva za kmetijstvo in gozdarstvo pri Vladnem generalnem komisariatu ter odbora za pomoč kmetovalcem, ki so utrpeli škodo radi suše sporoča zainteresirancem, da je pričelo zadnje razdeljevanje nakazil za nakup močnega krmila s 50% popustom za krave movznice. Nakazila se bodo izdajala vsedo-kler ne bo v ta namen izčrpana vsota, ki je bila pred določenem časom ter vsem živinorejcem, ki bodo za to zaprosili. Čestitke V ponedeljek 4. marca je diplomiral v Padovi na medicinski fakulteti Rafko Dolhar, Slovenec iz Trsta, stanujoč v Trbižu, čestitamo. Demokristjanska občinska uprava zanemarja okoliške vasi • Ceste so podobne hudourniškim strugam, nezadostna nočna razsvetljava, stanovanjska kriza in celo ruševine iz zadnje vojne po-trjujejo brezbriije občinskih upraviteljev Bilanca delovanja tržaške občinske uprave je na vsej črti pasivna. To med drugim potrjuje tudi lice okoliških krajev in vasi, ki spadajo pod mestno občinsko upravo. Kljub temu pa skušajo demokristjani, ki imajo levji delež pri u-pravljanju občine, prepričevati javno mnenje, da je bilo njihovo delovanje pozitivno. Po njihovem, naj bi se položaj v Trstu stalno boljšal prav po zaslugi njihove politike. Ne bomo na tem mesto obravnavali razmer, ki vladajo v mestu. Skušali bomo prikazati razmere, ki vladajo v okolici, na katero so demokristjani v vseh letih, odkar županstvo v svojih rokah, dobesedno pozabljali. Seveda se bomo omejili le na nekatere probleme. Če je bilo kaj narejeno na podeželju, je bilo narejeno pod pritiskom opozicije. Začnimo pri cestah. V vseh krajih so ceste in vaške poti, za katere je dolžna skrbeti občinska uprava, v zelo slabem stanju. Skoraj nikjer niso asfaltirane. V tem pogledu imajo rekord Opčine, ki so znane kot letoviščarski kraj. Poti v starem središču Opčin in celo v bližini železniške postaje so take, kot pred sto leti. Tako namreč zatrjujejo stari Openci. Toda podobno kol na Opčinah je tudi pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, pri Piščancih. V nobeni okoliški vasi ni urejena kanalizacija. Podobno kot z vaškimi potmi je tudi z javno razsvetljavo. Ta je taka kot je bila takrat, ko je električna luč prvič zasvetila po naših vaseh. Rekord v tem pogledu prav gotovo pritiče zopet Opčinam. Celo iz vrst demokristjanov prihajajo kritike na račun javne razsvetljave, ki je silno slaba celo na glavni cesti, po kateri je vedno dosti prometa. Toda kaj pomagajo kritike? Župan Franzil je prav na Opčinah poudaril, da se ne sme gledati samo na Opčine, marveč na tržaško mesto kot celoto. S tem naj bi, torej, odvrnil odgovornost od sebe... Stanovanjski problem je v vseh vaseh zelo občuten. Povsod živijo družine v zelo slabih stanovanjih. Na Opčinah živi nekaj družin v barakah. Gre za družine, ki nimajo j sredstev, da bi plačevale visoko najemnino. Toda kljub temu ni demokristjanska občinska uprava v vseh letih svojega vladanja zgradila niti ene stanovanjske hiše, ki bi bila namenjena tem ljudem. Ponavljamo: niti ene ! V vsem tem času ni bilo poskrbljeno s strani občinske uprave niti za odstranitev ostankov ruševin iz zadnje vojne, ki ne le, da predstavljajo nevarnost za ljudi, marveč tudi silno kvarijo sliko krajev. To kar smo v tem skromnem sestavku navedli dovolj zgovorno potrjuje, da se demokristjanska občinska uprava prav nič ne zmeni za probleme okoliških vasi. tramvaj najbolj počasno p re vozno sredstvo, kar jih ima j občina v prometu in je za današnje čase že zdavna zasta-l relo; 2) da se skuša najti možnost' znižanja tarif, ki so zelo predrage in so ostale na isti viši- i ni katera je veljala za prejš- j njo privatno družbo. Tu bi želel pripomniti, da naj bi se; uvedle tudi povratne normalne vozne karte s katerimi bi se prišlo naproti predvsem nedeljskim izletnikom, tujim turistom in vsem onim z onstran ! meje, ki se služijo tramvaja.[ In še to, da se v letne abonmaje ne vračunavajo tudi:J šolske počitnice, letni dopusti j uslužbencev, bolezen, odsot-i nost i.t.d. — kar se je dose-daj prakticiralo in kar — milo rečeno — ni pošteno! 3.) Da se v obnovljene tramvajske vozove (in postajališča) vrnejo vse napisne tablice,I urniki, obvestila, oporozorilai i.t.d. DVOJEZIČNO, kar je , bilo na sestanku tudi zahtevano, toda žal brez zagotovila ud strani Direkcije, da bo to 1 tudi storjeno. Nekdo, ki se služi tram- I vaja že polnih petdesetlet ! Volivna tribuna (Nadaljevanje s 1. strani) logu, da pripravi teren za atomske izstrelke «Polaris» in za sklenitev za zloglasne multilateralne atomske oborožitve Atlantskega pakta. Tal ^ oborožitev bi ustvarila veliko ne- I varnost za vso državo, po drugi I strani pa bi zahtevala velikanske izdatke. Poleg tega bi taka obor»; žitev dala atomsko orožje tudi nemškim revanšistom. Kaj hi vse to p»| ^ menilo ni težko ugotoviti. Tov. Boldrini, ki je nosilec zlate * medalje odporniškega gibanja je Pe sam Kennedy ob neki priliki izj9 vil, da bi atomska vojna že nek9* minut potem, ko bi izbruhnila, po I vzročila 60 milijonov človeških V tev. To je pretresljivo in zato k» munisti neprestano krepijo bortk1 za mir. Gottuso je tudi poudaril, d> | komunisti z velikim zadoščenjei» j jemljejo na znanje dejstvo, da -s< J tudi sedanji papež zavzema za m>r I in za miroljubno sožitje v svetu. J Končno je govoril še sen. Don*' ni, ki je zlasti poudaril nujnost, d> se tudi Italija zavzame za čimprč), g, šnjo svetovno nadzorovano raZ<1 p, roži tev ter za dokončo odpravo voj9' |j. škili blokov, ki grozijo človeštvu uničenjem. Zato je poudaril, da k0 p; munisti zahtevajo, naj Italija izst» s, pi iz bloka atomskih sil dokler sc bo prepozno. Zato, tako je dejal, flrsl nočemo nobenih atomskih opori* j. ne na kopnem in ne na morju ! j pričakovanju, da pride do mednH Sl rodnega razorožitvenega sporazum« jt naj se Italija zavzame za listati» ^ v ite v neatomskega področja v Evj ^ ropi. V tu področje naj sc vkljub tl| tudi Italija. I ^ ________________________________J81 -------------------1 v DELO j čj glasilo KPl I p, za slovensko narodno manjšino j in Izhaja vsak petek [ ^ Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber netič - Odgovorni urednik : An ! ‘v ton Mirko Kapelj - Uredništvo I rp in uprava : Trst, ul. Capitolina 3, vr tetef. 44-046/44-047. Tiska : Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. I st Celoletna naročnina 1300 lir, pol- | 9l letna 700 lir. Poštni tekoči če- : ^ kovni račun št. 11/7000. *t Cena oglasov po dogovoru hi ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooo Vsi Openci nasprotujejo premestitvi tramvajske postaje • Z nedeljskega sestanka V nedeljo je bil na Opčinah sestanek, na katerem so razpravljali o problemih tramvaja. Sestanek je organiziral nek, v ta namen ustanovljen odbor, v katerem pa, žal, ni bilo openskih domačinov. Seveda ne po njihovi krivdi, marveč, enostavno zato, ker jih ni nihče povabil zraven. Je pač taka praksa de-moki istjanskih gospodov, ki bi radi gospodarili na Opčinah. O poteku sestanka, ne bomo obširneje pisali, saj na drugem mestu objavljamo pismo enega izmed prizadetih potnikov, ki je bil tam prisotem. In v tem pismu je povedano marsikaj. Vsekakor pa ne moremo mimo, ne da bi počrtali še naslednje : Načrt, ki predvideva premestitev odhodne tramvajske postaje na trg Scorcola, je nesmiseln. Z uresničit- Izredne ugodnosti za potovanje v Jugoslavijo Jugoslovanski Generalni konzulat v Trstu nam je poslal naslednje sporočilo: V dneh od 22. do 24. marca vključno bodo v Planici Mednarodne skandalne tekme. Da bi se olajšal prihod tujih državljanov so pristojne oblasti odredile poseben postopek na meji, ki omogoča da bo v Jugoslavijo lahko potoval vsakdo, ki razpolaga z enimi od spodaj navedenih osebnih dokumentov : 1) Potni list (brez vztopnega vizuma); 2) osebna izkaznica potrjena za inozemstvo ali 3) obmejna propus tnica. Za lastnike potnih listov ki niso veljavni za Jugoslavijo ali onih, katerih veljavnost je zapadla, za lastnike osebnih izkaznic potrjenih za inozemstvo in lastnike zapadlih obmejnih prepustnic, bodo italijanske oblasti izdajale izredne prepustnice, ki se bodo lahko dobile pri uradih Obmejne policije. vijo tega načrta ne bi bilo razbremenjeno cestno vozlišče na trgu Dalmacia. Mnenja smo, da se ho čejo tisti, ki vsiljujejo ta načrt i-zogniti uresničenju drugega in že odobrenega načrta, ki predvideva zgraditev nove postaje v ul. Fabio Severo. Kateri koli problem se ne sme reševati na škodo ljudstva. In s skrajšanjem tramvajske proge ne le, da bi bili prizadeti tisoči potnikov, marveč bi bili zlasti otroci, ki obiskujejo tržaške šole, zelo izpostavljeni prometnim nevarnostim, na kar so gospodje, ki so sestavljali in sedaj zagovarjajo absurdni načrt popolnoma pozabili. Pa še nekaj hočemo pripomniti : Tudi v Rimu je podobna tramvajska proga. Ta vodi iz mesta Velletri, iz Ca-stegandolfa in Frascati ne na periferijo rimskega mesta, marveč v dejansko središče, v neposredno bližino glavnega kolodvora. Proga na številnih mestih prečka mnogo bolj prometna vozlišča kot je vozlišče na trgu Dalmacia v Trstu in tudi rimskega prometa na splošno ni mo-uoče primerjati s tržaškim. Toda kljub temu se rimskim mestnim u-praviteljem niti ne sanja, da hi odhodno postajo prenesli na mestno periferijo. Samo v Trstu, torej, si gospodje lahko zamislijo tako bedast načrt. Pismo Openca (S 3. strani) odkar ta postoji, smo odločno proti tej občinski nameri. Zato vprašujemo : 1 ). Zakaj se hoče prikrajšati na vožnji prav one občane, ki so najbolj oddaljeni od centra? 2.) Zakaj še hoče kompromitirati priliv izletnikov in tujih turistov na Opčine, s tem, da se decentrira — tako rekoč — skrije odhodna tramvajska postaja? Bolj pametno bi bilo. ako bi tramvajska uprava poskrbela za: I ) brzo vožnjo, saj je openski