252 Književnost. Prvi je odkril zlato v Transvaalu neki Marais 1. 1854. Bilo je to takozvano alluvi-jalno zlato, zlato, katero se najde v majhnih ali večjih kosih v pesku rek in potokov, ki so tukaj po zimi skoro popolnoma suhi. Takratna vlada pa je prepovedala vsako kopanje zlata iz strahu, da ne bi prišlo preveč tujcev v deželo. Našlo pa se je več in več zlata, in naposled je bila vlada 1. 1868. vendar primorana preklicati omenjeno prepoved. L. 1873. se je začelo kopanje na alluvi-jalno zlato v okraju Lijdenburg, in tu se je našlo v teku dveh let za dva in pol milijonov goldinarjev zlata. Privabilo je to seveda mnogo podjetnih mož v deželo, kateri so povsod po zlatu iskali, in tako se je 1. 1884. našlo zlato v veliki množini v dolini De Kaap blizu portugalske meje. A to zlato se ni našlo kot alluvijalno, temveč je bilo v kamenju razdeljeno v včasih mikro-skopnih množinah. Treba je bilo stop, ki so kamenje drobile, treba je bilo rovov in pravih rudokopov za pridobivanje rud. Ustano- Slovenska književnost. Šola v boju proti pijančevanju. (Po spisu: „Wie kann durch die Schule dem zur Unsitte ge-wordenen Missbrauche geistiger Getriinke entgegen-gewirkt werden? Preisgekronte Studie von Victor v. Krauss.") Z dovoljenjem društva »Oesterr. Verein gegen Trunksucht" prosto poslovenil Fr. G. Cena 60 vin. V Pulju. Tiskala »Narodna Tiskarna" A. Ga-bršček. 1898. 8°. Str. 39. — Čeprav ta knjižica ni izvirna, vendar želimo iskreno, da bi jo z vso pozornostjo sprejeli tisti, katerim je kakorkoli možno delovati zoper kugo alkoholsko. Naš pisatelj in pre-lagatelj se obračata v prvi vrsti do učiteljev. In prav je tako. V šoli je treba začeti, in sicer odločno, namenoma, dosledno! Saj je tudi znano, da brezvestni stariši že male otroke ne samo seznanjajo, ampak celo napajajo z žganjem. Dan na dan se čujejo tožbe, da se po nekaterih krajih čim dalje bolj širi žganjepitje. Tvarina naše knjižice ie sicer majhna, a vse je krepko in temeljito, dobro urejeno, podprto z dokazi iz statistike. V prvi vrsti poučuje i vilo se je v kratkem času veliko število - delniških družb, izmed katerih je najbolj i uspevala družba, ki je obdelovala „Sheba"-i rudokop. Deleži, ki so imeli vrednost jed- nega funta šterlinga (12 gld.), dvignili so se ) na 20, 30, 50, da, celo na 90 funtov šter-) lingov. ; Nastalo je v bližini teh rudokopov mesto . Barberton, ki je v kratkem štelo 5000 pre- - bivavcev, nastale so tam banke, hdteli in vse, česar potrebuje Evropec za dobro življenje. A ravno tako hitro, kakor je vse to na-i stalo, je zopet vse propadlo, zakaj razven - „Sheba"-družbe, ki ima še danes lepe do- - bičke, je ostalo le malo družb. i L. 1885. se je našlo zlato na takozvanem i Witwatersrandu, ki je središče zlatokopa in • ki je sedaj na celem svetu najbogatejši zlati » rudokop. Po slabih poskusih, ki so jih na-i redili v okolici Barbertona, bili so tu bolj previdni in vsled tega je bil tudi uspeh jako > sijajen. To je v kratkem zgodovina zlatokopov v Transvaalu. (Dalje.) delce učitelja, pa se obrača tudi do drugih organov, ki imajo opraviti s šolo. Jezik je pravilen (razven malenkosti]), pisava prav lahka in umevna. Zato želimo, da bi se knjižica kar se da razširila po Slovenskem. 51, Nove lourške šmamice. Francoski spisal Henrik Lasserre. Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil Janez Godec, kapelan. Ljubljana, 1899. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 12°. Str. 300. Cena v pol usnju 90 kr., v usnju 1 gld., v usnju z zlato obrezo 1 gld. 20. (Po pošti 5 kr. več.) „Nove" lourške šmarnice se imenujejo te-le zato, ker je jednake že izdal gospod Fr. Marešič. A tudi te bo pobožno občinstvo sprejelo rado, ker so po tvarini, obsegu in obliki prav pripravne za Marijino pobožnost. Prelagatelj nam je kot pisatelj „Vintgarja" dobro znan. Torej naj utrjuje knjižica v srcih Slovencev zaupanje do blažene Device. Pob o Sni otrok. Vsakdanje molitve in pesmi. J. S., katehet. V Ljubljani, 1898. Založila »Narodna šola" v Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. 24°. Str. 134. Cena kartoniranemu izvodu 15 kr., v platno Književnost.