Dopisi. Iz ljutomerske okolice. Dne 7. maja je «Zveza gasilnih društev v ljutomerskem okraju» po napovedi na6elništva imela shod v Veržeju. Žal, da se je odzvalo temu pozivu prav malo društev. Nekaj jih je bilo morebiti zadržanih zbog velike vode, ali bolje re6eno, zbog slabih cest, 6eravno ni bilo tako hudo; a pri mnogih jasno opazujemo ali zakrito ali očitno obštrukeijo. Cudno, da se je ta komedija priklatila že tudi v naše kraje. Dotičnike pač obžalujemo. Nernalo nas je to dirnolo, a raožato smo črez to odšli k dnevnemu redu. Veržejsko gasilno društvo je nas došle prav prijazno in dostojno sprejelo, polno- številno v paradi in z domačo godbo, ki je to pot svojo nalogo rešila §e dovolj povoljno. Navdušenost pa je obšla vse, ko smo pod krasno zvezno zastavo korakali k cerkvi, kjer smo se vsi udeležili pozne službe božje. Č. g. župnik Janžekovič nam je iz prijaznosti opravil pozno mašo. (Hvala mu!) V pridigi je v stvarnem govoru o sv. Florijanu nam postavil lep vzgled, kako se «zlato v ognju čisti,> kako se človek še le v nezgodah in nevarnostih pokaže pravega človeka-kristjana. Po službi božji so imeli veržejski gasilei po zahtevi zaveznih pravil javno vajo. Videlo se je, da imajo gasilci, čeprav to društvo še le malo časa obstoji, v glavnem ravnanju z gasilnim orodjera že precej sprelnosti in torej želimo, di vrlo napreduje. Težav je res povsod, a ustrašti se jih — ni možato. Potem so se zbral vsi gasilci v gostilni gsp. Henrika Klemen<i6a, ki je tudi orodni oskrbnik ga- silskega društva. Pri dobri postrežbi odprla so se ^era srea in kmalu je bilo raz vse obrazevideti, kako se veselijo drug druzega videti, kako se navdušujejo v medsebojnih pogovcih. Tak prizor človeku kar srce topi; kdor i mogel neganjen ostati, raoral bi imeti ameneno srce. Ta pa, ki se takim priložostim nalašč ogiblje, menda srca niti nima^ili je morebiti «povoien sebičnQž». Kdor ne p«ia zantev m dolžnosti, kakoršne stavlja druSteno življenje posameznikom, naj se rr.je 'Uštev ogiblje, ker tak društvu nič ne koris a mnogo škoduje. Vrhu tega pa še kve-rsvoje zdravje, ko v svojem gnjevu tiči v ksnem zakotju, jezo grize in 6rne na- k:.r.«lepa. Veržejsko društvo je dosihmal včd rado nastopilo, kjerkoli so druga draa kaj počenjala, toda ne z posamez- ninflstopniki, ampak kolikor mogoče polno- šte*>- A sedaj mnoga društva niti enega zasnika niso poslala, čeravno je shod na- potla zveza, torej bi to po pravilih storiti mo. To dolžnost so razumevala le neka- teiruštva. (Cven, Krapje, Mota in Klju- Ca-'i.) Cast njim! lišali smo pa celo, da nekateri načel- niapovedi zveze društvom niti prijavili nio je naravnoč največa nemarnost. Ne- ki udje bi se vsaj civilno udeležili, ako ji molčanje poveljnika javen nastop one- nilo. Nekateri gasilni dostojanstveniki pislijo, da so društva samo za njih 6a- ^nost, da so jim oni solnce, brez kate- iruštva ne morejo živeti. Ta grozna za- saost! Čudiaio se! Nekateri so se celo lenim čutili, ker jih zveza baje ni ) povabila. Kaj pa še? Kot udje zveze i dolžni pokornost, ona nas torej nima ni rokavicami vabiti, ampak zapovedati. božji, poglejte pravila in mislite na linacijo in razmere se bodo zboljšale! »d Sv. Jurija v Slov. gor. Pri nas Ino spimo. Vsi sosedi naši ustanovili najmanj že svoja bralna društva, a rski narodnjaki še ga nimajo. Čudno, vno pri nas najdalje traja narodna brez- st, ko vendar imamo innogo za dobro vnetih mož. Kaj je pač vzrok, da se udinao k narodnemu delovanju, da se družimo drugim bratom slovenskim, ki 2}o svoje moči v prosveto in občni bla- ovenskega ljudstva? Zakaj ležijo pravila tako dolgo med akti? Zakaj se ne vname ogenj? Ali naraeravamo mi sami zaostati za drugimi, ali še čakamo, da nas od drugod začnejo dregati? Sramotno bi bilo v resnici to za nas, ker kazali bi s tem, da nimamo sami toliko mo6i v sebi, da vstanemo, da stopirao na površje ter pokažemo, da Se tudi v nas tli ogenj ljubezni do domovine, do zatiranega slovenskega naroda! Žalibog, imajo še vedno pri nas svojo veljavo besede pesnikove: ,Slovenci smo potrpežljive ovee' — ne dajmo si več tega reči; tudi potrpežljivost ima svoje meje; vrzimo raz sebe breme, ktero nam nalaga neusmiljena tujčeva roka! Geslo bodi nam vedno: «Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji svoj gospod!* A pomagaj si sam, in Bog ti pomaga, pravi pregovor; pomagajmo si tudi mi, združimo se, zaupajmo drug drugemu, razkrijmo si svoje misli, ki jih gojimo na tihem, ne bojmo se samega sebe, ampak krepko na delo; vspodbujaj nas predrznost nasprotnikova, ki poganja v srcu našega naroda ter širi svoje veje nad naše Ijudstvo, da je ugrabijo in zadušijo — ne spimo več, ne držimo križera rok ob času, ko smo v nevarnosti, da nas uniči kruti sovražnik! — »Živeti vrli mož ne sme za s6«, pridruži naj se sosedu in oba tretjemu in skupno delujmo za boljšo bodočnost! Veljaki šentjurski, zediniti se, in Vašemu trudu bodo hvaležni še pozni rodovi! >Brez dela, truda, bratje, ni uspeha, torej na dan Slovan! slovenska ti mladina! Najlepše delo čaka te, na dan!« Iz Petrovč. (Nove občinske volitev.) Gotovo \e še marsikateremu cenj. bralcev »Slov. Gosp.« v spominu, kakšen volivni vihar je bil v tukajšnji občini pred tremi leti, ko so se staremu, nemškemu molohu se klanjajočemu občinskemu odboru kar nenadoma stolci v občinski posvetovalnici izpodmaknili in so se na nje posadili vrli sinovi majke Slovenije, zvesti Bogu, domovini in cesarju. — Padla je takrat raočna trdnjava spodnještajarskega nemčurstva. Pristaši stare stranke so, še sicer nekaj časa rohneli, zabavljali in ropotali prav po Wolfovem kopitu proti tej spremembi; stavili so vse mogoče ugovore, ker niso mogli preboleti tako hitro tega nenadnega udarca. Ali tudi oni so s časoma umolknili, uvidevši, da zna novi odbor var6neje od starega gospodariti. V izgled samo nekatere številke! Res, da je stari odbor 659 gld. 3^/2 kr. zapustil denarja v občinski blagajni; a kaj pomaga denar v blagajni, če so pa zunaj mnogo večji dolgovi. Savinjska uravnava bila je od 5 let na dolgu v znesku 3161 gld. 41 kr., kraj. šolskemu svetu je za razširjanje ljudske šole bil dolg po 500 gld. Koliko je bilo pa še drugih manjših dolgov, preobširno bi bilo vsako posebej navajati. Ni se torej čuditi, da se je pri tako ogromnih dolgovih (čez 4000 gld) mala svota ostalega denarja kmalu porabila; in ker savinjska uravnava le še ni bila izplačana, odredilo je c. k. okraj. glavarstvo v sporazumljenju z drugimi uradi, da so se občinske doklade, namenjene v pokritje občinskih upravnih stroškov, pridržavati začele in so se pridržavale celi dve leti. Županstvo bilo je torej dve leti brez občinskih doklad, brez glavnega vira občinskih .dohodkov, ali vendar vsled var6nega in modrega gospodarstva ni prišlo v vsi svoji dobi nikdar v denarno zadrego; tudi ni, kar je glavno za davkoplačilee, povišalo občinskih doklad in ostalo kakor malokatera občina sedajni 6as pri 20% občinskih doklad. Pri vseh teh razmerah pa so se še vendar v dobi sedajnega odbora poplačali vsi dolgovi, da se smelo reče: občina Petrov6e je brez dolgov in še ima par stotakov v občinski blagajni. Kaj ne, dragi bralci, takšen ob6inski odbor je na svojem mestu, tako znajo gospodariti možje veri in domovini zvesti! In takšne občinske odbore naj bi iraela vsa širna Slovenija. Zatorej mislim, da si tudi vrli petrovški občani ne bodo mnogo premišljali in bodo na dan nove volitve dne 23. maja t. 1. iz- volili zopet jednoglasno dosedajni odbor in mu s tem najočitneje izrekli svoje zaupanje in priznanje. Udeležite se torej v obilnem številu volitve in pokažite svetu, da stojite hrabro na braniku mile nam domovine kot jeden mož in da ni razpora raed Vami. Bog in narod! Iz Ljubljane. (Vseslovenski shod krš6.-soc. delavcev.) Tovariši, prijatelji krš6anskosocijalne organizacije! Že lani smo hoteli pokazati na sijajen na6in svojo neomejeno in neomajano udanost do našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. 0 njegovi petdesetletnici vladarstva. Toda eden izmed privržencev tiste rde6e internacijonale, zoper katero se borimo tudi mi, nam je zlobno prepečil prelepo slavnost. Toda mi ne odnehamo! Lani nismo mogli, zato hočemo pa letos pokazati dne 28. maja svoiemu premilenau vladarju, varuhu delavskih stanov, svojo otroško Ijubezen in vdanost. Delavski stanovi so v naSih deželah silno zaostali v napredku. Cas je, da se ganemo: pri shodu se hočemo resno pogovoriti in določiti, kako naj se vredi zanaprej skupna organizacija vseh slovenskih krščansko socijalnih delavcev v obrambo in dosego naših pravic. Binkoštni prazniki so prazniki ustanovitve sv. katoliške cerkve; nedeljo potem pa bodi praznik ustanovitve zveze vseh slovenskih krščansko-socijalnih delavcev. V javnem življenju naše države še vedno vladajo mnoga pogubna na6ela. Dokler ne izginejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, ubogi delavski stanovi ne bodo gledali boljših, sre6nej§ih dnij. Na shodu dne 28. maje se bodemo organizovali vsi slovenski krščansko-socijalni delavci v odločivni boj zoper vsa pogubna na6ela. Skupno hočemo bojevati ta boj na celi črti. Dokler ne zmagamo, tudi ne odnehamo! Ta dan se bode blagoslovila ludi naša zastava. Ta nas bo zanaprej vodila v boj za načela krš6anske ljubez.ni in krščanske pravičnosti. S tem vas, dragi tovariši, in vse cenjene prijatelje slovenske krščansko-socijalne organizacije vabimo k shodu. Pridite! Z Bogotn na delo za krščansko ljudstvo! — Pripravljavni odbor za prvi vseslovenski shod kršč.-soc. delavcev v Ljubljani. (Od Sv. Marjete pri Pesnici) se nam piše: Tukaj smo zopet med vodo. Že četrtokrat nam je blatna voda preplavila travnike in tako popolnoma ugonobila prvo kositev. Lani nismo dobili ne trohice sena, otavo prav malo, letos se zopet tako kaže. Dokler ne bo Pesnica uravnana, ni upanja, da se naše razmere kaj izboljšajo. Posestniki obupavajo in pomo6i še ni kmalu pri6akovati. Naši slovenski poslanci so se sicer krepko potegnili letos v deželnemu zboru za uravnavo Pesnice, toda Bog zna, 6e bo se kaj zgodilo, kajti nemški poslanci nimajo srca za slovenske kmete, nimaio sočutja z niegovo nesre6o in trpljenjem, in zato bodo v odseku zopet zavlekli celo stvar. Nemci hočejo, da slovenski kmetje pridejo kmalu na boben, da potem meščani in tržani pokupijo njih posestva in domove. Že cela mariborska okolica je v rokah mestnih gospodov in vedno dalje in daije sega njih grabežljivost. Slovenski kmetje, varujmo se Nemcev!