Uporedna analiza bibliotečke de-latnosti u SR Srbiji. Beograd, Narodna biblioteka SR Srbije 1971. (IV) + 83 str. 4°.
Publikacijo je izdala Narodna biblioteka SR Srbije v Beogradu z namenom, da pokaže, kakšno je danes stanje v srbskih knjižnicah.
V	uvodu pravi izdajateljica, da se je pri izdelavi te analize omejila na najosnovnejše probleme, ki so vsebovani v naslednjih skupinah:
—	razvitost sistema, tj. mreže knjižnic, in organizacija knjižničarske službe,
— knjižni fondi in drug knjižni material: velikost, struktura, prirast itd.,
— izposojanje knjig in bralci; število bralcev, sestava itd.,
— kader v knjižnicah,
— delovne razmere v knjižnicah: prostori, velikost prostorov itd.,
— materialna baza.
Delo je bilo torej pravilno zastavljeno in je bilo zbranih mnogo zanimivih podatkov za znanstvene, ljudske in šolske knjižnice v Srbiji za čas od osvoboditve do 1968 oziroma do leta 1970. Tako zbran material naj bi koristil ne samo srbskim knjižničarjem, temveč tudi knjižničarjem iz drugih republik in to zlasti tistim, ki se ukvarjajo z organizacijo ali pa s statistiko knjižničarstva.
Ker se zanimam za razvoj statistike v knjižničarstvu, sem publikacijo pregledovala predvsem s te strani. Toda žal, ko sem prebirala in ocenjevala številke o knjižničarstvu v Srbiji ter o nekaterih primerjavah med republikami na tem področju, sem naletela na nekatere spodrsljaje, ki jih bom naštela:
Tako je na strani 12 v tretjem odstavku navedeno, da je bilo v Jugoslaviji leta 1960 v vseh knjižnicah 25,437.000 knjig, da pa se je ta fond povečal do leta 1968 na
41.548.000 knjig, ter da je to 63°/o povečanje. Že na naslednji, 13. strani, v prvem odstavku pa je trditev (ob istih osnovnih številkah), da znaša povečanje 57 %>. Pravilno je 63 °/o.
V	drugem odstavku na strani 17 je navedeno, da znaša fond v ljudskih knjižnicah Jugoslavije
11.598.000 knjig, a na strani 12 v tabeli beremo, da maša ta fond
12.077.000 knjig. Kaj je točno?
Razpredelnica na strani 21 prikazuje primerjavo med republikami glede števila knjižnic in obsega knjižnega fonda v znanstvenih in strokovnih knjižnicah. Za Makedonijo je vpisano, da je leta 1960 imela 653.000 knjig, leta 1968 pa
465.000 knjig. V drugem odstavku na isti strani pa piše, da znaša povečanje knjižne zaloge v Makedoniji od 1960 do 1968 29% — po navedenih številkah pa se je vendar zaloga knjig zmanjšala!
Ko se govori o strokovni urejenosti znanstvenih in strokovnih knjižnic, zasledimo na strani 23 v zadnjem odstavku podatek, da od 364 knjižnic 72 ali 20 %> ni urejenih. V isti sapi dalje pa navajajo avtorji, da 50 knjižnic ali 13 “/o nima niti inventarne knjige, a 221 ali 61 % »nemaju ni avtorski katalog, što su osnovne pretpostavke za rad jedne biblioteke«. Torej jih vsaj 61 °/o ni urejenih strokovno, a ne le 20 %.
Na strani 31 je navedeno, koliko knjig je posamezni bralec prečital, oziroma koliko si jih je izposodil pri posameznem obisku. Zanimiva je konstatacija v četrtem odstavku, da so imele ljudske knjižnice v Sloveniji 912.000 bralcev, kar da je 5-krat manj kot v Srbiji. Ker je na strani 24 in 25 navedena kar dvakrat za Srbijo številka 597.695 članov za leto 1970, je trditev prav čudna, saj bi znašalo število bralcev v Srbiji, če jih je 5-krat več kot v Sloveniji, kar 4,560.000. Sta-tistički godišnjak za leto 1969 pa navaja na strani 491 za Srbijo oziroma njene ljudske knjižnice
1.113.000 bralcev v letu 1968.
Tako, zdaj je zmeda dokončna in
v predzadnjem odstavku te strani lahko le še preberemo rezultat te zmede v trditvi, da si en bralec v Sloveniji izposodi na leto 2 knjigi, v Srbiji 16 knjig, v BiH 15 knjig itd. In pri tem nas še avtorji opozarjajo na strani 25, da »ne treba gubiti iz vida podatak, da na pod-ručju SR Srbije ima 21,9 °/o nepismenih«.
Problem je v tem, da so avtorji zamenjali pojme: bralec kot oseba, ki redno, toda vsaj enkrat letno obišče knjižnico, in bralec — ob vsakokratnem obisku v knjižnici. Ker vemo iz prakse pri nas in na
tujem, da si pri enkratnem obisku bralec izposodi povprečno 2 do 3 knjige, je številka 912.000 slovenskih bralcev-obiskov glede na
2.232.000 izposojenih knjig v letu 1968 (glej Statistički godišnjak za leto 1969, str. 491) precej točna, saj daje povprečno 2,4 knjige na obisk. Ista publikacija (Stat. godišnjak) navaja za Srbijo 9,144.000 izposojenih knjig v ljudskih knjižnicah v letu 1968. Kolikokrat so bralci obiskali knjižnice v Srbiji, da so te knjige od tam prenesli domov, ne vem. Verjetno bo vsaj približno točen podatek, ki pravi, da ima Slovenija 5-krat manj bralcev kot Srbija — potem bi bilo v Srbiji okoli
4.500.000 obiskov.
Pri razpravi o knjižničnih prostorih so v tabeli na strani 48 navedeni podatki o obsegu knjižnega fonda, o številu uporabnikov in velikosti prostorov za leto 1960, 1965 in 1970. Za uporabnike so navedene sledeče številke:
leto 1960 — 4,205.000 leto 1965 — 13,711.298 leto 1970 — 21,206.986
V prvem odstavku pod tabelo piše, da je v desetih letih naraslo število uporabnikov za 8,001.986 ali za 504 %>. Dejanska razlika med leti 1960 in 1970 pa je 17,001.986 ali 404 «V».
Bojim se, da to niso vse nedoslednosti in netočnosti in da bi se ob natančnejšem pregledu še kaj našlo. Skoda, da sestavljalci te analize niso upoštevali starega pravila statistike, ki pravi, da se sleherna improvizacija in netočnost na tem področju hudo maščuje, ker daje neuporabne rezultate in je tako ves
trud zaman.	  „	._
Milka Grgič