Gospodarstvo. Dohodnmske napovedi. Cas ra vkganje dbhodriinskih n?>povedd o dohodkih in izdtAih v letu 1925 )e uradno določen do 31. jienuarja 1926. Kakor sroo izvedeli, se bodk> v sluoajih, da kdo ni mo>»e4 sestaviti napovedi do 31. t. m., iste sprejemaie še tudi v mesecu februarju. V občinah, kjer ]e toča ali povodenj ugonobila leto 1925 pridelke, mora vsak dohodninskemu davku podvrženi davčni zavezanec v napovedi zapisati: »V leiu 1925 mi je toča (povodenj) uničLla ...% pridelkov. (Tu naj zapiše, kolJko procentov je znašala škoda.) Prosiam, da se to pri pcedpi&u dohodnkie za kto 1926 upoštcva.« — Prosimo zaupnike SLS, da poučijo Ijudi o sestavi napovedi. Kmetijska podmžnica Maribor in okoliš opoeaija svoje udo, d.i znSr.eo naročati galko. Siak bo priblMno toliiko kct iani; predplačila 1—5 dinarjev na kg. Naročila sprejema trgovma Kknjšek in Peiiiič v Mariboru, Vetrin]srica ii'lica 9. Kratko poročJo o \inskem sejmu r Središču. Kaikor smo ze poroftali, )e prlredila vinarska ^adru^a »LJutomerčan« zadnji torek, dne 19. t. m., vinski sejem v Središču. Sejein je otvorii predsednik zadruige, naš vrli soiTiišljenJc g. Robert Košar. Vlado je zastopai pri otvoritvi v pozdravnem nagovoru g. inžerver Zidanšek Iz Maribora. Na senvu je bik> razstavrjenih 211 vrst vina. Sejem so obiskali poleg mnogoštevilniih donvačiivov viTvotržcL jx cele Slovemije in iz Avstrije. V kratiki dcbi, ko se je nurdul na sejmu na5 poročevaJ«<;, je bik> prodanih 700 polovnjakov in sicer za Ljubljano, Goreivjsko in Gradec. Priredttev je bila nad vse dobro priprav!j€Tia in Lzvedena, saj }o je organiziiral in vodil priznoni vinarski strokovnjak g. R. Košar. Kmeti^sko-gospodJnjski tečaj je priredfla Kmetifjsfca podružnica pri Sv. An-tonu v Slov. gor. od 1. noveirnibra p. 1. do 10. jervuarja t. 1. Vodila ga je voditeljica gospa Iv. Premroiu s sodekva^Jem pomo.ine ijčilel;:ce gdič. E. Mlakai. Tečaja se je iwieležilo 26 gojenk iz dortvače in sosed'nih ž-jpnij. Ob otvoritvi je gospa voditeljica naigovoriilai deildeta z vznesenimi besedanw, s katerimi je že takoj v začetku si pirdobila njih zaupanje. Tečaj se ie jarvršdl hrea vsake zapreke, starši so hval-evredno vstraijeli ter prispevali predpisane p< trebščine. Ni jih rbeg-alo pra/no govoričenje n celo zabavljaiije nerazsodnih ljudi, češ, da taki' tečaji služijo samo raakošju, prevzetid ali celo »paradii.« Kdor je bil navzoč pri skušnji, se je prepiriča], da je taik gospcdinjaki tečaj potrebna in dobra inštituciia. DL-fcleta se učijo razen kiuhana in vseh kuhinjskih opravil §e vsega, kar je dobri gospodlinji znali potrebno, n. pr. šivanja* pran^r hišni red in smaga, postrežba boinikom, zelenjadno vrtrvairsDvo, živinoreja, nrJekarstvo, gospodinjsko kiiifigfovodstvo in še mnogo drugih potee-bnLh in koristniih rečL Mnogim ikmed cenjervih čftatelj€v je dovcli zmano, da se povsod najdejo hiše, kjer je vsega v isobiljir, na mfeo pa ne pride nikdar nič doibreg«, ker si rve znajo pnpraviti. Ce poreče priprosta žeivica: »Kuhati še zn-etn zadoet^ 6e le HTiam kaj«, j» to ni zanverki, ker je krJvo ponvam^can)e fe- obrazbe ali sredstev ali pa obojeg«; a črutgobe: je, «5e \fu~ d[j€, kateri bi o pouonili tečajih sploh mcraii imeti drugačne pojme, slabo sodijo o stvaii, ki so oatvišljene in izvr§ene z najbolšLm namenom. Ravno v gospodinjfs.kein teCaju, ozLrcmu v tega prograinvu je ena najglavnejššh točk: varčevainje, modro gospodinjstvo. Kdo more trditi, da treba za en dobro pripravijen kolač kruha več moke, kakor za en pcofcvarjen kolač? Nevednost je najdražja stvar na svetu! Pošteni lj?jd|e tem boJj gospodarijo, čism bolj s«.> istobraiženi, ničvredneži pa če tudi ne postanejo popolni spokorniki, nekaj se jlfa mogoče vendar prime. — K skkpu tečaja dne 10. t. m. ]e odiposial Veiiiki župan, oddelei ea kmeti|stv-o, kot zastapnika: reiecenta za kmelij^ki pouk g. Dularja in arhivarja g. Davorirv Jenkota. Povabljeni s-i še bili vsi starSi gojemk ter podporniki teiaja. Ob 11. uri dopoldtie je bida slcušnja, pri kateri so gojertke dobm odgovarjale; s;arsi ici gost^ so sledili t. vidnim zainiTnanje«n in splcšna zadovotjnost &e |im je brak z radostniih obrezov. Gospoda zastopnika obksti sta db koncw skušnje kTazdla popodno zadovcljin/ost rva uspehu tečaja. — Po končahi skušrvji so gcjenike hotele še dejansko pokazati, kaj so se iiaučiile ter &o pripravMe vsem povabljenim »slavnostni obed«, ki je izpadel nad vse pričaikovainrie dobro. Staiši so se čudii, keko je mogoče, s tako priprostimi sredsrtvf kaj taikega priredrti. Tukaj se je poloaz:alr>, da je vešča rok» pravi biagoslov. Razen izvri.ue postreabe je brlo poskrbleno za prijetno, pošteno zabavo. Gdč. jM3afca(rje\"a je v te3cu tečaja goienke, navadna kmetDka diekleta, pre-tvorila v izvrstne pevke, ki so zapele precejšnje število lepih pesmi. Vmes pa so tamburaši sviirali i^bcrn? komad«. Gojenkc so še razen tega sprožile več navdašenih govorov v srčni pc»drav gostonv v rahvslo gospe voditeljioi, sfaršein it^. Rred fikiepoin cek sk\Tiosti so go;'en:ke pcldcniile gospe» *oditeFici v znak hvaležnosii kpo darilo, kar je ista spre•|ela z zahvalo, nada!]evae pa se poslevljela od deklet s tafco lepiimi, ganlJiviTru bcsedami. da je rr.flrsiikatero oko porosilo. Med dirugimi zlečjmi namki je v slovo še povdar|ala: »Spoštujte očeta in materl Kolikor je %Te<in;a dobro inati, ve samo tisti, kdor je nimaf« Že ves čas tečaja je bilo očitno, da se je isti vršil v dobrem, krščan&kem duhu, zlasti pa je gospa voditeljica v svojem poslovikrsem govotv ddkazela slajšein, da so bile njihove hčorke v dobrih rokfiJi, v varstvu »blage mafere.« — Sldep tečaja se je ra?vil v prav kpo narodno veselico, katera bo ostala vsem udelež«i.ceim v prijetnem spominu; vse je bilo lepo, vzoren ir-ed, obnašanje navzočih hvalevTedno, dostojio. —¦ Gospej vodateljiici želimo na poti n'enega tTudapolnegn delovanja, saj 'e i to deilo za dcbrobit slovenskega naroda. rrmogo najboljših uspehov in bkgosiova boijega? Ustanovitev podružnice Sadjarskega društva za Slovenijo v Celju. Za povzdigo sadjarstva v Sloveniji deluje že neka'] le<t sem s prav veliikim uspehom Sadjarsko društvo za Skveni;b. To dnrštvo iima že po vseh večjih krajili blrau 60 podnxžnic, ki vrveto širijo v svojem okolisu zaniman|e za to lepo in koristno panogo kmetijetva Krasm raemah našega sadijarstva in naše sadne kupčije je prav gotovo v vei-iiki rrveri zašfcga Sad^airskeg-a dnuštva. To dru«?tvo izda;« tudi prav lep in rzvrstno tnrejevan časnft: »Sadjar in vrinar«, ki prmaša minog^o poiDČnih, pa tudi za~ •bavniti člankov v prilog sadiarsitvu in tudi vrtnarstvu. V nad 5000 družinah, tolrko člajv>v ie §teje Sad^arsko dru~ štvo, se oglaSa ta list vsak mesec in je vselej z veseljenv sprejet kot dobrodošel vodlilk in svefovalec. CeJje je ž> prece|5n|j mpsto in stoveče letovišče, ki nudi okoliiancMtt nvnogo lepih prilcžnosti za razpečavan|e sadja in vrtnili prid«l'kov. živa potrefca bi torej bila, da bi se celjski okoličont v prihodhje sa ti dve panogi malo boij zanimali, kakor doslej. Da se doseže ta nanven, se bo prihodn|o needeIjo, to je dne 24. t. m., ustaivovila v CeRs podružri.ica Sadjairakega društva za Slo\-enijo. CMcotičani! V Vaše lastno dobro ]e nameniena ta ustanovitev. PrispeveJc 25 dinarjev ktno za členstvo in za Iist rvi bog-ve kalca žrtev. Udeležite se v prav častneim šievilu- občnega zbora, ka se vrei oJ» 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih v Narodrvem domu, in do-kažrte ž obilnim pristppcm v to zssres umestiv* in potreibno društvo, da Vam |e v resnici mar za gospodtorsikT napred€ik. — PripravlJairLi odbor. Važno za splavarje. Glasom cdloka bivše politifine ekspozhure v Mozirju z dne 21. febr. 1924, št. 286-1 po teč<MO pravke za plavljenje po Savinji in nje pritokib v območju srcza gcrnjegrajskega podeljenc članom Gornjesavinjske plavičarske zadruge v Radmirju s 3(>. junijem 1926. Prošnje za podelitev 'koncesijc za plaTlknje za bodočo dobo, to je od 1. julija 1926 do 30. junija 1929 se imajo vicžiti od posameznih interesentov do 15. februarja 1926 pri srezkem poglavarju v Gornjem Gradu. Vsaka prošnja mora biti kolckovana s kolkom po 5 D ter mora biti priložena taksa po 20 D v kolkih;* vsaka morebitna priloga mora biti kolkovana s kolkom po 20 D. V prošnji mora biti natančno navedcno: 1." ime in priftnefc, kraj in h. št. bivališča; 2. čas plavIjcnja; 3. označba kraja, kjer plavljenje prične in kraja, kjer plnvljcnje konča; 4. vrsla in množina lesa, ki se namerava plavili; 5. plavičarsJ<o lcsno znamenji:. Prolnji mora biti priloženo potrdilo Gornjesavinjsie piavičarske zadruge, da jc prošnjlk član le zadruge. Mariborski trg dne 1«^. januarja 1926. Vtoljub zei > elabernu vremnenu je bil trg precej dabro preskrbljen ia zelo doforo obisikan. Slaninarjev :e bilo 65, kar znači, d» tukajSnji kraji producirejo preobidno mesa, da pa vfldjub temu nočejo itr s cenami doli, pa kidi mesarji nočejo jerijati z visokimi cenomi, šo manj pa klobasari. Slaairvarji, domači mesarjiv kakor tudi klobasarji so prodajali po dosedanjih cenah. Pemtnine je b'Jo topot komaj 100 komedcv na trgu. Cene so bile kokošem 30 do 70 din., purarvonv gosenn in rocaun 80 do 120 din. kcmad. Domačih pe tudi divjih raicev n\ b!Io videti. — Krompir, z^ei*]ava. drupa živila, sadf^e: Krcmpir 8 do 9 din. memik, ozironv* 1.25 do 2.50 d.rv kg, sokfa 3 do 4 din. kg, gfevnata scleta »n zri^nete gilawe 3 do 5 dji., karfijol 3 do 14 <Sn. fco- ^cnad, klslo zelje 3 do 3.50 din. (po trgovinah po 2.30 d3n.) 4tg, Idsla repa 2 diiu, maslo 40 do 50 din., kuhano maslo 50 do 60 din. kg, mleko 3 do 3.50 din., oljčno olj« 30 io 50 diru, bučno olje 26 do 30 din. (po trgovinah po 24 din.) Hter, smetana 14 do 16 din. liter, sircek 1 do 8 4in. hlebček, jajca 2.25 do 2.50 din. komad, čeravno jih ienske prinašajo h Slovenskih goric v Mariboru po 1.50 din. kotnad, čebula 3 do 7 din., č«sen 4 do 12 din. venec, jebolka in hiruške 5 do 12 din. kg, fig-e 6 do 10 dšn. venec, ^pečefi kostanj 6 din. liter, limone 0.75 do 1.50 din., pomanan<če 1 do 3 din. komad. — Lončen« in lesene robe ¦hJoB ni bilo mnogo na trgu. Prodaiala se je pa po 1 do 100 din. komad, leseni vorzičfki nvajhnt in veliki 200 do 2000 dwu komad, brezov« metle 3 do 0 din. komad — Seno in slaitta: Vsled siabega VT«smena i^ bflo v sredo, dn« 13. b\ tudi v »oboto, dne 16. t. m. niti setva, nrti sJame na trgu. — Svinjski sejem: Radi slabega vremena dne 15. t. m. se tudi svinjski sejm ni vršil. Kmetje so sicer pripeJjali 11 svin/j^ a prodali so jih po dosedanjih ceneh 8 komadov.